Uporabniški pogovor:XJaM

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.2</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:XJaM</title>
    <ns>3</ns>
    <id>56</id>
    <revision>
      <id>6677177</id>
      <parentid>6667561</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:57:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>/* Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji */ nov razdelek</comment>
      <origin>6677177</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42642" sha1="m3ln4e8jq0tx4dgvd9vkwefrynchrxi" xml:space="preserve">Za stare pogovore glej: [[Uporabniški pogovor:XJamRastafire/Arhiv|Arhiv]].

== Participate in the Ibero-American Culture Challenge! ==

Hi!

[[:m:Iberocoop|Iberocoop]] has launched a translating contest to improve the content in other Wikipedia related to Ibero-American Culture.

We would love to have you on board :) 

Please find the contest here: https://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Translating_Ibero_-_America/Participants_2016

Hugs!--[[Uporabnik:Anna Torres (WMAR)|Anna Torres (WMAR)]] ([[Uporabniški pogovor:Anna Torres (WMAR)|pogovor]]) 16:30, 10. maj 2016 (CEST)

== Translation ==

Hallo, may I ask you to translate [[:m:Template:User SW|my userbox]] to Slovenian? Thanks! [[Uporabnik:-XQV-|-XQV-]] ([[Uporabniški pogovor:-XQV-|pogovor]]) 12:48, 22. maj 2016 (CEST)

Ta uporabnik je oboževalec [[Star Wars]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:31, 22. maj 2016 (CEST)

The original box is '''I am''', '''not &quot;This user is&quot;'''.
But there's also ''Vojna zvezd'' title. Is it official? How would the sentence look like with this name? [[Uporabnik:-XQV-|-XQV-]] ([[Uporabniški pogovor:-XQV-|pogovor]]) 13:10, 23. maj 2016 (CEST)

You're right. The correct translation would be: Jaz sem oboževalec [[Vojna zvezd|Vojne zvezd]]! --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 13:15, 23. maj 2016 (CEST)

:To be completely precise, we normally do not use personal pronouns at the beginning of sentences. So, &quot;Sem oboževalec ''[[Vojna zvezd|Vojne zvezd]]''!&quot; would be stylistically better. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:23, 23. maj 2016 (CEST)
:: I agree with Yerpo. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:50, 23. maj 2016 (CEST)

== Melik ==

Pri virih se ena povezava na dLib prikazuje v nekakšnem pravokotniku. Sem poskusil urediti, pa ni šlo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 17:19, 27. maj 2016 (CEST)

: Zgleda da je v problem v predlogi {{tl|navedi disertacijo}}. Ali lahko mogoče [[:uporabnik:Pinky sl|Pinky]] priskoči na pomoč, ker je podobno na več mestih (npr. [[Matej Brešar|Brešar]], [[drevo igre]], [[Andreja Gomboc|Gomboc]], [[Jože Grasselli|Grasselli]])? Če prav vidim, dela težave parameter &lt;tt&gt;cobiss&lt;/tt&gt;, ker npr. pri [[halma]] je vse v redu. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:40, 29. maj 2016 (CEST)
:: Zaenkrat je popravljeno (posodobljena je predloga {{tl|navedi disertacijo}}), vendar parameter ''degree'' še ni upoštevan. Da bo še to delovalo, me čaka še predelava [[Modul:Citation/CS1/Configuration]] ... bom naredila, ko bo malce več časa. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:46, 29. maj 2016 (CEST)
::: Ali se naj rabi parameter &lt;tt&gt;type&lt;/tt&gt;, (ki trenutno dela), namesto &lt;tt&gt;degree&lt;/tt&gt;? In v čem je tudi razlika med njima? --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 16:16, 29. maj 2016 (CEST)

Delovalo bo takole (pri ''degree'' se bo izpisalo še &quot;disertacija&quot;, ''type'' izpiše samo vsebino kakršnakoli že je. Če pa predloga &quot;Navedi disertacijo&quot; nima ne ''degree'' in ne ''type'' pa se bo izpisalo le (disertacija) - ampak to šele v naslednji verziji. Lahko že sedaj uporabljaš {{para|type|&lt;nowiki&gt;[[doktorat|doktorska]]&lt;/nowiki&gt; disertacija}}, ne bo tudi kasneje nič narobe. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:45, 29. maj 2016 (CEST)
&lt;pre&gt;{{navedi disertacijo |type=Ph.D. |last=Ducklover |first=Arnold A. |date=1901 |title=On some aspects of Ducks |publisher=Duck University}}
Ducklover, Arnold A. (1901). On some aspects of Ducks (Ph.D.). Duck University.

{{navedi disertacijo |degree=M.Sc. |last=Ducklover |first=Arnold A. |date=1901 |title=On some aspects of Ducks |publisher=Duck University}}
Ducklover, Arnold A. (1901). On some aspects of Ducks (M.Sc. disertacija). Duck University.

{{navedi disertacijo |last=Ducklover |first=Arnold A. |date=1901|title=On some aspects of Ducks |publisher=Duck University}}
Ducklover, Arnold A. (1901). On some aspects of Ducks (disertacija). Duck University.&lt;/pre&gt;

:Hvala za trud. Zaenkrat še ni čisto OK, ampak bosta gotovo uredila. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] ([[Uporabniški pogovor:IP 213|pogovor]]) 20:52, 29. maj 2016 (CEST)

== Intervju ==

Ojla, od Lektorskega društva smo dobili prošnjo za intervju, za objavo v sklopu njihovih [http://www.lektorsko-drustvo.si/praznujemo Jubilejnih razmišljanj]. Če bi bil pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj, mi prosim pošlji e-mail da ti posredujem navodila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:20, 18. julij 2016 (CEST)

: Sem odgovoril na kratko na tri njihova vprašanja. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 07:13, 30. avgust 2016 (CEST)

== Meter ==

Bi lahko prosim pogledal moje dodatke v članku [[meter]]? Članek sem razširil, ker je eden od [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|1000 &quot;nujnih&quot;]], pa nisem toliko domač na tem področju. Predvsem je vprašljivo poglavje &quot;Definicija&quot;, kjer me je begala povezava med valovno dolžino sevanja in dejansko določitvijo optične poti z interferometrom, ki ni v nobenem meni dostopnem viru jasno razložena, tako da sem mogoče ustrelil mimo. Kak slovenski vir bi bil tudi dobrodošel. Hvala! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:42, 10. januar 2017 (CET)

: Super, da si razširil. Sem šel na hitro malo čez. Bom poskusil še jasneje razložiti. Poimenske medvrstične sklice bi združil v razdelek Viri, če je prav. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 19:51, 10. januar 2017 (CET)

== Eddingtonova medalja ==

[[Predloga:Eddingtonova medalja]] ima letnice razvrščene padajoče. Malce nenavadno ... --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:37, 22. avgust 2017 (CEST)

: Ja, nekako sem se odločil, da v takšnih predlogah 'obrnem vrstni red'. Glej tudi {{tl|zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}}. Se mi zdi smiselno, da je enako kot seznam prejemnikov v člankih. Priročno bi sicer bilo, da bi se to dalo samodejno, kot npr. pri možnosti razvrščanja po stolpcih v razpredelnicah. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 21:42, 22. avgust 2017 (CEST)

Aha, v člankih je že tako. No, načeloma bi naj bili taki seznami &quot;pravilno obrnjeni&quot;. Če želiš, lahko v člankih in predlogah popravim, sicer pa, če ostane, tudi ne bo ognja v strehi. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 23:04, 22. avgust 2017 (CEST)

: Načeloma je verjetno vseeno. Teh seznamov in/ali predlog je že kar nekaj, tako, da je mogoče res prej še enkrat dobro premislit. V določenih (beri ustrezno nastavljenih) razpredelnicah sedaj to ni več 'problem'. V nekaterih angleših člankih (in tudi tukaj – npr. [[Davyjeva medalja]]) so seznami v obliki razpredelnic, kar tudi rešuje 'problem', je pa več dela s takšnimi seznami/razpredelnicami. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 23:10, 22. avgust 2017 (CEST)

Po mojem bi bilo dobro, da se pogovorimo, kako konsistentno sortirati nagrajence in druge teme po letih. Zdaj so fizikalni seznami drugače sortirani od vseh ostalih, to pa pmm zmede bralce. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:16, 10. oktober 2017 (CEST)

: Vsekakor. Zaenkrat sem uredil 'na novo' in 'obrnil' naslednje predloge:
:* {{tl|Nobelova nagrada za fiziko}} (zloženo v skupine po 25 let)
:* {{tl|zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} (~ po 50 let)
:* {{tl|Wolfova nagrada za fiziko}}
:* {{tl|Eddingtonova medalja}}
:* {{tl|medalja Bruceove}}
: --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 20:44, 10. oktober 2017 (CEST)

::Odkrito rečeno mi sprememba ni preveč všeč, zato tudi komentar. Meni se zdi bolj &quot;naravno&quot; pregledovati kronološke sezname od začetka (vrha) proti koncu (dnu). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:04, 10. oktober 2017 (CEST)

::: To kaj je naravno je pmsm zelo relativno. Jaz gledam na to 'pregledovanje' podobno kot, če se zlagajo npr. periodične revije na kup. Zadnje po navadi pridejo na vrh kupa. Seveda, če jih zložiš in spneš npr. v mapo, bodo verjetno stale v njej pokonci in od leve proti desni na polici. Nisem še videl kupa, da bi bili časovno 'zadnji' primerki na dnu {{s-:-)}} Samo razmišljanje ... Kot že zgoraj zapisano, se verjetno v predlogah da narediti podobno, da se potem zloži kot se želi. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 21:21, 10. oktober 2017 (CEST)

:::: No saj, zato sem predlagal, da najprej Pod lipo predebatiramo in se odločimo za eno od alternativ, da bomo konsistentni. Če bo večina za tvojo varianto, lahko seveda obvelja. Ampak ne verjamem, da obstaja kaka elegantna rešitev za sortiranje v predlogah. Le pri tabelah ni problema. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:24, 10. oktober 2017 (CEST)

::::: Vsekakor je dobro, da se predebatira. Sam ne bi vsiljeval kar je nekako že praksa – le poskusil sem v teh nekaj predlogah. Tudi na angleški wp so gotovo to že tudi predebatirali (sicer zaenkrat ne najdem tega). Od leve proti desni pa res gre – npr. v tej [[:en:Template:2017 Nobel Prize winners|predlogi]] spodaj – »Nobel Prize recipients:«. Tudi slog ni povsem enak – v predlogi {{tl|nacionalna medalja znanosti}} so npr. letnice ležeče, pa tudi 'hudo' velika je pmsm. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 21:35, 10. oktober 2017 (CEST)

:::::: Glede ostalega se strinjam, res se predloge za nagrajence precej razlikujejo po formatiranju. Tudi predloge, kot so {{tl|nacionalna medalja znanosti}}, {{tl|Prejemniki častnega znaka svobode Republike Slovenije}} in {{tl|Prejemniki Prešernove nagrade}}, bi bilo koristno razbiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:40, 10. oktober 2017 (CEST)

Sem vrnil zgornje predloge na časovno naraščajoče zloženo. Slog sem nekako 'povzel' po angleški različici [[:en:template:Nobel Prize in Physics|predloge za Nobelovo nagrado za fiziko]] s tremi malimi razlikami:
* dvopičje za letnicami – npr. {{small|2017:}}
* predloga {{tl|small}} namesto (pri nas še neobstoječe) predloge {{[[:en:template:smaller|smaller]]}}. Razlika med njima je v 85/90 % velikosti besedila.
* &lt;s&gt;ločevanje s predlogo {{tl|•w}}/{{tl|prelom}} – tam je to malo drugače rešeno in takšna predloga ni potrebna. Verjetno že kar v predlogi {{tl|navpolje}}.&lt;/s&gt; Rešeno je z wiki seznamom z zvezdico namesto ukaza &lt;nowiki&gt;&lt;div&gt;&lt;/nowiki&gt;.
--[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 21:29, 11. oktober 2017 (CEST)

{{u|Janezdrilc|Janez}} kratek update in replika na tvojo prvo zapaženje. Za 'silo' sem sedaj uredil [[medalja Bruceove]] (in njeno kategorijo) in v isti/sorodni maniri tvoril [[medalja Karla Schwarzschilda]]. Lotil se bom še drugih strani in predlog — [[Copleyjeva medalja]], [[zlata medalja Kraljeve astronomske družbe]] in drugih. Vse pripombe bodo dobrodošle. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:33, 1. november 2024 (CET)

== [[Blasković]] ==

Should be Blašković.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 09:29, 4. september 2017 (CEST)

: {{opravljeno}} --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:46, 4. september 2017 (CEST)

== Zgodovina števila π ==

Pozdravljen XJaM,

Rad bi predlagal članek [[Zgodovina števila π]] katerega si ti urejal za izbrani članek na slovenski Wikipediji, ker vsebuje veliko informacij v povezavi s π in je tematika zanimivo in obširno razložena (čeprav nisem izobražen na področju matematike). Ali ga želis še kaj dodatno urediti, predno ga predlagam za izbrani članek?

Lep pozdrav, [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] ([[Uporabniški pogovor:Prunk|pogovor]]) 19:33, 15. marec 2018 (CET)

: Pozdravljen. Načeloma ga nimam namena dodatno urediti. V načrtu sem imel edino dodati kakšen medvrstični sklic. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 18:02, 19. marec 2018 (CET)
:: Pozdravljen, se opravičujem za daljšo zamudo. Danes sem oddal predlog za glasovanje za ta izbrani članek. -- [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] ([[Uporabniški pogovor:Prunk|pogovor]]) 13:23, 13. januar 2019 (CET)
::: Izbral si odličen dan za izbor. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:08, 17. januar 2019 (CET)

== prospectare ==

Namesto sklica na en wiki oziroma na wiktionary, bo morda boljši sklic Fran Bradač: Latinsko-slovenski slovar, DZS 1955 - ali katera od poznejših izdaj. To zato, ker ne zanima, če geslo obstaja v latinskem jeziku, temveč, kako se geslo prevede a slovenščino.
--[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:06, 17. februar 2019 (CET)

== Ptiči ==

Za info: v naslednjih dneh oz. tednih bom rovaril po tvojih člankih o redovih ptic, saj se je v teh 15 letih sistematika ponekod precej spremenila in sem se lotil posodobitve. Na srečo obstaja zdaj zelo dober spletni vir - [https://www.worldbirdnames.org/classification/orders-of-birds-draft/ seznam ptic] Mednarodne ornitološke zveze. Pobrskaj, če te ptiči še zanimajo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:22, 15. maj 2019 (CEST)

: Hvala [[uporabnik:Yerpo|Yerpo]] za info. Seveda me še zanimajo. Ti si na FB ob izdaji ''Atlasa'' napisal, da si ponosen zaradi svojega doprinosa. Načeloma sem tudi sam ponosen zaradi svojega malega doprinosa člankov o pticah v sistem slovenskega wiki-ja. Super, da se boš lotil posodobitve. Jo bom z veseljem spremljal. Še vedno so glede tega izzivi: poleg pisanja člankov v wp, tudi risbe ptic (ker rad rišem) in, jasno, fotografiranje. Ne vem, če sem naložil kakšno fotografijo do sedaj .. Z načrtnim opazovanjem pa se žal še nisem uspel ukvarjati. --[[Uporabnik:XJaM|xJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:51, 16. maj 2019 (CEST)

== Fantastično vprašanje ==
[[Uporabnik:XJaM|XJaM]], Dober dan! Vidim, da je eden izmed najbolj aktivnih slovenskih avtorjev člankov o fantastiki, zato sem se odločil, da bi me zanimal moj predlog.  Rad bi vas povabil, da sodelujete v študiji (z dodatnim skritim ciljem razširitve fantastičnega konteksta wikija), ki sem ga dolgo časa delal v drugih jezikovnih oddelkih Wikipedije za vprašalnik fantastike, da bi opredelil najboljše fantazijske romane mnenja wikipedistov. Želim se pridružiti bolgarskemu oddelku in tudi v svojem prostem času ter postopoma ustvariti (če vam je všeč ideja) seznam najboljših žanrskih romanov (lahko je daljši, vendar ne več kot 50 romanov) različnih avtorjev, ne glede na jezik dela (po možnosti: 1 avtor - 1 roman), ki ga osebno berete. Seznam lahko vključuje vse romane, ki vsebujejo fantazijske elemente - znanstveno fantastiko, fantazijo in fantastične zgodbe, grozno in mistično, alternativno-zgodovinsko itd. Po dogovoru lahko vključite vsa dela na 100 strani ali več brez razlike, ker se delo imenuje v času objave, kot tudi nekaj manjših del, v tem primeru pa izključno, če se delo imenuje roman. Prav tako je dovoljeno vključiti cikle kratkih del pri njihovi objavi pod skupnim naslovom. Iz serije romanov je treba izbrati poseben roman. Kraj romana na seznamu bi se moral ujemati s kakovostjo dela in z vašim vtisom. Prvi roman na seznamu bo dosegel 50 točk, 50. mesto bo ocenjeno na 1 točko. In ko se zbere dovolj anket, izračunamo vsoto točk in dobimo seznam 100 najboljših romanov--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:36, 15. julij 2019 (CEST)
: V primeru dogovora predlagam naslednji primer uvrstitve na seznam:
:* [[Philip K. Dick]] «[[Človek v visokem dvorcu]]» ({{lang|en|The man in the high castle, 1962}})
:* [[Janez Mencinger]] «[[Abadon (roman)|Abadon]]» ({{lang|sl|&quot;Abadon&quot;, 1893}})
:* [[Arkadij in Boris Strugacki]] ''[[Piknik na robu ceste]]'' ({{jezik-ru|Пикник на обочине}}, 1972)
in ustvarjanje to stran je podobna strani [[:ru:Участник:Yasnodark/Черновик1 Фантастические романы|to]]  ali na katerem koli drugem primernem mestu.  Opravičujem se za svoj slab slovenski jezik, s spoštovanjem.--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:36, 15. julij 2019 (CEST)
: Spoštovani {{u|Yasnodark}}! Se opravičujem za dolg 5-letni odgovor. Res zanimiva zamisel. To bi veljalo tvoriti tudi tu na slovenski wikipediji. Ваша словенська дуже добра і зрозуміла. А якби й моя українська мова була такою? 
:* [[Arkadij in Boris Strugacki]], ''[[Piknik na robu ceste]]'' ({{jezik-ru|link=no|Пикник на обочине}}, 1972)
:* Arkadij in Boris Strugacki, ''[[Časovni pohajkovalci]]'' ({{jezik-ru|link=yes|label=rusko|Волны гасят ветер}} - ''Valovi gasijo veter'' 1976)
:* Arkadij in Boris Strugacki, ''[[Hrošč v mravljišču]]'' ({{jezik-ru|label=rusko|Жук в муравейнике}} 1979&amp;ndash;1980)
:* Arkadij in Boris Strugacki, ''[[Grabežjive stvari stoletja]]'' ({{jezik-ru|label=rusko|[[:ru:Хищные вещи века|Хищные вещи века]]}}, 1965), {{jezik-uk|[[:uk:Хижі речі століття|Хижі речі століття]]}}
: {{u|xJaM|xЯ̄М}} ([[Uporabniški pogovor:xJaM|pogovor]]) 16:02, 1. november 2024 (CET)

== Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

The Wikimedia Foundation is asking for your feedback in a survey about your experience with {{SITENAME}} and Wikimedia. The purpose of this survey is to learn how well the Foundation is supporting your work on wiki and how we can change or improve things in the future. The opinions you share will directly affect the current and future work of the Wikimedia Foundation.

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act5) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 16:48, 6. september 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act5)&amp;oldid=19352615 --&gt;

== Reminder: Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

A couple of weeks ago, we invited you to take the Community Insights Survey. It is the Wikimedia Foundation’s annual survey of our global communities. We want to learn how well we support your work on wiki. We are 10% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal! '''Your voice matters to us.'''

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act5) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 17:14, 20. september 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act5)&amp;oldid=19395316 --&gt;

== Reminder: Community Insights Survey ==

&lt;div class=&quot;plainlinks mw-content-ltr&quot; lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;

'''Share your experience in this survey'''

Hi {{PAGENAME}},

There are only a few weeks left to take the Community Insights Survey! We are 30% towards our goal for participation. If you have not already taken the survey, you can help us reach our goal!
With this poll, the Wikimedia Foundation gathers feedback on how well we support your work on wiki. It only takes 15-25 minutes to complete, and it has a direct impact on the support we provide.

Please take 15 to 25 minutes  to '''[https://wikimedia.qualtrics.com/jfe/form/SV_0pSrrkJAKVRXPpj?Target=CI2019List(ceewps,act5) give your feedback through this survey]'''.  It is available in various languages.

This survey is hosted by a third-party and [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Community_Insights_2019_Survey_Privacy_Statement governed by this privacy statement] (in English).

Find [[m:Community Insights/Frequent questions|more information about this project]]. [mailto:surveys@wikimedia.org Email us] if you have any questions, or if you don't want to receive future messages about taking this survey.

Sincerely,
&lt;/div&gt; [[User:RMaung (WMF)|RMaung (WMF)]] 21:52, 3. oktober 2019 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:RMaung (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=CI2019List(cee_wps,act5)&amp;oldid=19433656 --&gt;

== Ratko Janev ==

Dear XJaM, May I ask you to create article [[Ratko Janev]]. Thank you,[[Posebno:Prispevki/178.222.9.58|178.222.9.58]] 17:24, 14. februar 2020 (CET)

== Waltz's Slovenian ethnicity ==

Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage 
I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to  [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks.
[[Uporabnik:Max9844419087|Max9844419087]] ([[Uporabniški pogovor:Max9844419087|pogovor]]) 01:05, 20. avgust 2020 (CEST)

== We sent you an e-mail ==

Hello {{PAGENAME}},

Really sorry for the inconvenience. This is a gentle note to request that you check your email. We sent you a message titled &quot;The Community Insights survey is coming!&quot;. If you have questions, email surveys@wikimedia.org. 

You can [[:m:Special:Diff/20479077|see my explanation here]].

[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:53, 25. september 2020 (CEST)
&lt;!-- Message sent by User:Samuel (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Samuel_(WMF)/Community_Insights_survey/other-languages&amp;oldid=20479295 --&gt;

== Translation request ==

Can you translate and upload the article [[:en:Shamakhi Astrophysical Observatory]] in Slovenian Wikipedia? 

Yours sincerely, [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 17:30, 23. julij 2021 (CEST)

:@[[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]]: Please put such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we can not guarantee feedback or translation any time. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09090091&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:09, 23. julij 2021 (CEST)
::Thank for your advice. A translation page is always my first choice, but I could not find it and was not sure it even existed in Slovenian Wikipedia. I will put the request there, though I also think the possibility of creating this article is remote. But it is worth a try. [[Uporabnik:Multituberculata|Multituberculata]] ([[Uporabniški pogovor:Multituberculata|pogovor]]) 19:47, 23. julij 2021 (CEST)

== How we will see unregistered users ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;section begin=content/&gt;
Hi!

You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki.

When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed.

Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help.

If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]].

We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January.

Thank you. 
/[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]&lt;section end=content/&gt;
&lt;/div&gt;

19:19, 4. januar 2022 (CET)
&lt;!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&amp;oldid=22532681 --&gt;

== Wikimedia CEE Pomlad ==

Jani, čez dober teden se začne [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|letošnji Wikimedia CEE Pomlad]], če imaš še planov za pisanje o vzhodnoevropskih temah, lahko počakaš, da bo štelo za natečaj. Po želji, seveda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 17. marec 2022 (CET)

== Razprava za združitev strani  [[Ploščina]] in [[Površina]] ==
[[Slika:Information.svg|25x25_pik]] Članek [[ Ploščina]] , ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{#if: Pogovor:Površina#Predlog za združitev|[[ Pogovor:Površina#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:25, 25. oktober 2022 (CEST) &lt;!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --&gt;
: Hvala {{u|Pinky sl|Vera}} za obvestilo. Sem še naprej razmišljal o tej združitvi. Na prvo silo menim da ni potrebna. Je pmsm pač takšna razlika med slovenskim in angleškim jezikom — to ni trditev, samo ugotovitev. Preden se odloči o združitvi bi bilo dobro tudi ornig* dopolnit oba slovenska članka, in ju potem zdužiti, če ne bo šlo drugače. Takšnih terminov je drugače ogromno. Pa ni kriva slovenščina vedno za to. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:59, 1. november 2024 (CET)

:* ''ornig'' — beseda za ornk** iz zgornjasavinjskega narečja
:** ''ornk'' — beseda za ''dobro'', ''temeljito'', ... iz celjskega govora

== Wikimedia CEE Pomlad 2023 ==

Čestitke za stopničke! Zdaj si vabljen, da si izbereš nagrado, sva na zvezi po drugih kanalih glede tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:20, 11. junij 2023 (CEST)

== Tvoji obsežni prispevki ==

Nekaj zelo obširnih in celovitih člankov si prispeval v zadnjem mesecu, bi se ti zdelo kaj zrelega za izbrani članek? Mislim, da bi jih vsaj ene par lepo obogatilo letošnji nabor. Lahko jaz predlagam, če izbereš nekaj primernih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:24, 24. junij 2024 (CEST)

== Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone, 

We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have.

This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called &quot;regional wishlist list&quot;), and many other options.

''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.''

Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here''']

Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub ==

Hi everyone,

During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''.

I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&amp;oldid=27177596 --&gt;

== Wikimedia CEE Spring 2025 ==
[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] hello! Thank you for the article about Georgiy Woronyj, by the way, the correct transliteration from Ukrainian is Voronyi, not Voronoy, because that is a transliteration from Russian. Perhaps you would like to create an article about his son, an even more notable and undeservedly forgotten Ukrainian scientist - famouse surgeon [[:de:Jurij Woronyj|Jurij Voronyj]] is the founder of world transplantology and the first in the world to transplant an internal organ to a person - a kidney, and he was also the first in the world to weld blood vessels.

* [[:de:Mykola Straschesko|Mykola Strazhesko]] was the first in the world to diagnose myocardial infarction;

* [[:en:Yuriy Drohobych|Jurij Drohobych]] - pioneer of the heliocentric system of the world &amp; medicine in Medieval Europe;

* [[:uk:Грінченко Тамара Олексіївна|Tamara Grinchenko]] was the first in the world to create a personal computer;

* [[:en:Yuri Kondratyuk|Jurij Kondratyuk]] designed the world's first powerful wind and solar power plants and calculated the trajectories on which the Soviets and Americans later flew into space and to the Moon, and perhaps to Mars will also fly along its course.

There are many other prominent scientists [https://meta.wikimedia.org/wiki/Wikimedia_CEE_Spring_2025/Structure/Ukraine/Extended/Science_and_Medicine here]. If you are interested, I will recommend someone specific.--[[Uporabnik:Yasnodark|Yasnodark]] ([[Uporabniški pogovor:Yasnodark|pogovor]]) 15:50, 17. april 2025 (CEST)

:Thank you for pointing this out. I'd advise to follow [[:en:WP:COMMONNAME]]. In Slovene scientific literature, the author is commonly referred to as Voroni (from Latin)/Voronoj (from Russian), and rarely as Voronyi (from Ukrainian). This is also reflected in the established usage of terminology named after him, most notably Voronoijev/[[Voronojev diagram]]. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 16:57, 17. april 2025 (CEST)

==Praznično voščilo==
{| style=&quot;border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;&quot;
|[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]]
|Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:22, 23. december 2024 (CET)
|}

: Hvala lepa za voščilo. Želim sorodno, {{u|A09|A09}}, srečno in zdravo novo leto 2 02 5. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 17:16, 23. december 2024 (CET)

== Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! ==

Hi everyone, 

We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there.

The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]'').

If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''.

[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Growth features - Mentorship and Community updates ==

​Hi everyone, 

Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page).

You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''.

CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''.

We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed.

If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]].

--[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=28802724 --&gt;

== Predklepaj/uklepaj ==

Živjo. V članku [[oklepaj]] si dal tudi v matematični terminologiji prednost uklepaju. A ni uklepaj bolj uveljavljen termin v jezikoslovju, predklepaj pa v matematiki? Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 10:31, 9. oktober 2025 (CEST)

:* Ne vem, če sem ravno jaz dal to prednost. Bom pa popravil, kot praviš. Poleg oklepajev z dvema (desnima) poševnicama // bom dodal tudi različico zaklepaja z levo poševnico /\. Tudi TeX ima to varianto, npr.:
:*: &lt;math&gt; \left / \frac{a}{b} \right \backslash \!\, . &lt;/math&gt;
:[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 22:05, 9. oktober 2025 (CEST)

== Invitation for a session &quot;Tools and features for Users with Extended Rights&quot; ==

Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you.

The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session.

The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''.

If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&amp;oldid=29165186 --&gt;

== Predlogi za brisanje ==

Zdravo!

Sem razmislil in sem začel razgovor o morebitnem brisanju članka o domnevnem arabskem matuzalemu. Glej: [[:Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan]]. Naj bo rešena tukaj usoda članka. Ampak kako lahko označim v članku, da je kandidiran za brisanje? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]&lt;/sup&gt; 09:03, 12. januar 2026 (CET)
:Yerpo je rešil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]&lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]&lt;/sup&gt; 13:22, 12. januar 2026 (CET)

:: Zdravo {{u|Doncsecz~slwiki|Dončec}}! In hvala za info. {{kljukica}} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:52, 14. januar 2026 (CET)

== You may be an eligible candidate for the U4C election ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
Greetings,

The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years.

This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required.

The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run.

In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) &lt;/div&gt;
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&amp;oldid=30472482 --&gt;

== [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] ==

Hej, mi lahko malo pomagaš, prosim? Davnega leta 2009 si dodal v seznam [[cerkev sv. Andreja, Celje]]. Je to morda ta neimenovana cerkev, ki je v katastru na [[:File:Katastrska mapa k.o. Celje, 1825.jpg]] vrisana severno od &quot;ožine&quot; tik nad mestnim robom? Cerkev nosi številko 273 na parceli št. 307. V kolikor veš kaj več o objektu se toplo priporočam. Hvala za odgovor! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:57, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>m3ln4e8jq0tx4dgvd9vkwefrynchrxi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Združene države Amerike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>399</id>
    <revision>
      <id>6677323</id>
      <parentid>6675550</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:49:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29002-07</username>
        <id>259852</id>
      </contributor>
      <comment>Zamenjava strani s/z '{{Infopolje Država | native_name            = United States of America | conventional_long_name = Združene države Amerike | common_name            = Združene države Amerike | common_name2           = Združenih držav Amerike | image_flag             = Flag of the United States.svg | image_coat             = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px | symbol_type            = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]] | national_motto         = {{jezik|la|E pluribus u...'</comment>
      <origin>6677323</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5375" sha1="4t2kvftwwbthas7ospfr3vqq3pt82b9" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = United States of America
| conventional_long_name = Združene države Amerike
| common_name            = Združene države Amerike
| common_name2           = Združenih držav Amerike
| image_flag             = Flag of the United States.svg
| image_coat             = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px
| symbol_type            = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]]
| national_motto         = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} &lt;small&gt;({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &amp;nbsp;(tradicionalno)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;''[[In God We Trust]]''&amp;nbsp;&lt;small&gt;(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)&lt;/small&gt;
| image_map              = Location_United_States.svg
| national_anthem        = ''[[The Star-Spangled Banner]]''
| official_languages     = [[angleščina]]&lt;br /&gt;(''de facto'')
| capital                = [[Washington, D.C.]]
| latd                   = 38
| latm                   = 53
| latNS                  = N
| longd                  = 77
| longm                  = 02
| longEW                 = W
| government_type        = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]]
| leader_title1          = predsednik
| leader_name1           = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title2          = podpredsednik
| leader_name2           = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title3          = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]]
| leader_name3           = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| largest_city           = [[New York]]
| area_km2               = 9.631.420
| area_rank              = 3.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| percent_water          = 4,87
| population_estimate    = 334.914.895
| population_estimate_year = 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}&lt;/ref&gt;
| population_census      = 331.449.281
| population_census_year = 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.&lt;/ref&gt;
| population_census_rank = 3.
| population_density_km2 = 33,6
| population_density_rank = 185.
| demonym                = Američan, Američanka
| GDP_PPP_year           = 2006
| GDP                    = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP                = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP_rank           = 1.
| GDP_PPP_per_capita     = $43.555
| GDP_PPP_per_capita_rank = 3.
| GDP_nominal            = 13,77 bilijona USD
| GDP_nominal_rank       = 1.
| GDP_nominal_year       = 2007
| GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD
| GDP_nominal_per_capita_rank = 8.
| Gini                   = 41,7
| Gini_year              = 2022
| Gini_change            = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}&lt;/ref&gt;
| HDI                    = 0,921
| HDI_year               = 2021
| HDI_change             = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 21.
| sovereignty_type       = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]]
| sovereignty_note       = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]]
| established_event1     = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]]
| established_event2     = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]]
| established_event3     = [[Ustava Združenih držav Amerike]]
| established_date1      = [[4. julij]] [[1776]]
| established_date2      = [[3. september]] [[1783]]
| established_date3      = [[4. marec]] [[1787]]
| currency               = [[ameriški dolar]] ($)
| currency_code          = USD
| country_code           = USA
| time_zone              = 
| utc_offset             = −5 do −10
| time_zone_DST          = 
| utc_offset_DST         = −4 do −10
| cctld                  = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]]
| calling_code           = 1
| footnotes              = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]].
}}

{{refsez|2}}

== Zda je država v evropi ==
Ima 0,13 kvadratnih kilometrov.{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Združene države Amerike| ]]
[[Kategorija:Severnoameriške države]]
[[Kategorija:ANZUS]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Federativne države]]</text>
      <sha1>4t2kvftwwbthas7ospfr3vqq3pt82b9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677325</id>
      <parentid>6677323</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:53:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sirova palčka</username>
        <id>226245</id>
      </contributor>
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6677323|6677323]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-29002-07|~2026-29002-07]] ([[User talk:~2026-29002-07|pogovor]])</comment>
      <origin>6677325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="154245" sha1="tl554uwmmm1avsetf3b9troyeslhjfu" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = United States of America
| conventional_long_name = Združene države Amerike
| common_name            = Združene države Amerike
| common_name2           = Združenih držav Amerike
| image_flag             = Flag of the United States.svg
| image_coat             = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px
| symbol_type            = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]]
| national_motto         = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} &lt;small&gt;({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &amp;nbsp;(tradicionalno)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;''[[In God We Trust]]''&amp;nbsp;&lt;small&gt;(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)&lt;/small&gt;
| image_map              = Location_United_States.svg
| national_anthem        = ''[[The Star-Spangled Banner]]''
| official_languages     = [[angleščina]]&lt;br /&gt;(''de facto'')
| capital                = [[Washington, D.C.]]
| latd                   = 38
| latm                   = 53
| latNS                  = N
| longd                  = 77
| longm                  = 02
| longEW                 = W
| government_type        = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]]
| leader_title1          = predsednik
| leader_name1           = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title2          = podpredsednik
| leader_name2           = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title3          = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]]
| leader_name3           = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| largest_city           = [[New York]]
| area_km2               = 9.631.420
| area_rank              = 3.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| percent_water          = 4,87
| population_estimate    = 334.914.895
| population_estimate_year = 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}&lt;/ref&gt;
| population_census      = 331.449.281
| population_census_year = 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.&lt;/ref&gt;
| population_census_rank = 3.
| population_density_km2 = 33,6
| population_density_rank = 185.
| demonym                = Američan, Američanka
| GDP_PPP_year           = 2006
| GDP                    = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP                = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP_rank           = 1.
| GDP_PPP_per_capita     = $43.555
| GDP_PPP_per_capita_rank = 3.
| GDP_nominal            = 13,77 bilijona USD
| GDP_nominal_rank       = 1.
| GDP_nominal_year       = 2007
| GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD
| GDP_nominal_per_capita_rank = 8.
| Gini                   = 41,7
| Gini_year              = 2022
| Gini_change            = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}&lt;/ref&gt;
| HDI                    = 0,921
| HDI_year               = 2021
| HDI_change             = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 21.
| sovereignty_type       = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]]
| sovereignty_note       = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]]
| established_event1     = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]]
| established_event2     = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]]
| established_event3     = [[Ustava Združenih držav Amerike]]
| established_date1      = [[4. julij]] [[1776]]
| established_date2      = [[3. september]] [[1783]]
| established_date3      = [[4. marec]] [[1787]]
| currency               = [[ameriški dolar]] ($)
| currency_code          = USD
| country_code           = USA
| time_zone              = 
| utc_offset             = −5 do −10
| time_zone_DST          = 
| utc_offset_DST         = −4 do −10
| cctld                  = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]]
| calling_code           = 1
| footnotes              = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]].
}}

'''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so [[Zvezna država|zvezna]] republika v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]]

Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]].

Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.

Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.

== Geografija ==

: ''Glavni članek: [[Geografija Združenih držav Amerike]]''

Združene države merijo skoraj 10 milijonov km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in si tako z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]], glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na [[seznam držav po površini|spisku svetovnih držav po površini]]. Celotno državo sestavlja 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] ([[celinske ZDA|48 geografsko soležnih]] in 2 izolirani) in odvisni teritoriji [[Puerto Rico]], [[Ameriški Deviški otoki]], [[Ameriška Samoa]] in [[Guam]]. Zvezne države so praviloma razdeljene na [[okrožja ZDA|okrožja]].

Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega [[somestje|somestja]] [[BosWash]].

Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica [[naravna bogastva|naravnih bogastev]] in razvejano [[vodovje|vodno]] omrežje, pa dobri splošni pogoji za [[kmetijstvo|kmetovanje]], kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija [[Naravno okolje|okolja]] povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje]] – 20 % svetovnih emisij.

=== Površje ===

[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''&lt;br /&gt;Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države]]

Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.

Priobalne ravnice [[Atlantik]]a se proti zahodu dvigujejo v staro [[Apalači|apalaško]] gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje [[Mississippi]]ja in [[Velika jezera]], ogromna zaloga [[sladka voda|sladke vode]] [[ledenik|ledeniškega]] nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]], ki ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig [[Ozark]] in [[Ouachita]]. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz [[Kanada|Kanade]] in do [[Mehika|Mehike]] čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=McKnight|first=Tom Lee|authorlink=|year=2004|title=Regional geography of the United States and Canada|publisher=Pearson/Prentice Hall|location=New Jersey|id=|cobiss=14506504}}&lt;/ref&gt; Na njihovem jugu leži [[puščava|puščavski]] svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]] in [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierre Nevade]], v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka [[Velika kotlina]] z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah [[Tihi ocean|Pacifika]] vlečejo doline in manjša gorovja [[pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]].

[[Aljaska|Aljasko]] zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet [[tundra|tundre]]; priobalni otoki so [[ognjenik|ognjeniškega]] nastanka. Takšen je tudi [[Arhipelag Chiloé|arhipelag]] [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]].

=== Vodovje ===

Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.

[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečni meander v [[Arizona|Arizoni]]'''&lt;br /&gt;Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone]]

[[Misisipi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.

[[Jukon (reka)|Jukon]] je velika reka na Aljaski, ki se izliva v [[Beringovo morje]], človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj [[rudosledec|rudosledcev]] v notranjost [[Dežela|dežele]].

[[Velika jezera]] na [[srednji zahod ZDA|srednjem zahodu ZDA]] so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki [[pleistocen]]ske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek [[Reka svetega Lovrenca|reke Svetega Lovrenca]], zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih [[kanal Erie]]. [[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]] na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti [[sol]]i.

Združene države Amerike premorejo 19.924&amp;nbsp;km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in 200 morskih milj [[morski gospodarski pas|gospodarskega pasu]].

[[Slika:Gulf Intracoastal Waterway Galveston Bay.jpg|thumb|300px|left|[[Gulf Intracoastal Waterway]] je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], večinoma v zavetju [[zemeljska kosa|zemeljskih kos]] in drugih naravnih preprek morju]]

Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica [[Atlantik]]a z mnogo [[zemeljska kosa|zemeljskimi kosami]]. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v [[Jamestown]]u leta [[1607]]. Vodna pot ''[[Atlantic Intracoastal Waterway]]'' po priobalnih vodah povezuje kraje od [[Boston, Massachusetts|Bostona]] na severu do [[Key West]]a na južnem, [[Florida|floridskem]] koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi [[zgodovina ZDA|zgodovino ZDA]] oblikoval zajeten [[megalopolis]] [[BosWash]]. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] je nizka in [[laguna]]stega tipa, z izjemo območja Mississippijeve [[delta|delte]]. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica ''[[Gulf Intracoastal Waterway]]''. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom [[Španija|Špancev]] in [[Francija|Francozov]], kasneje so si ZDA priključile [[Teksas]]. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga [[Pacifik|pacifiška]] obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]]. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v [[20. stoletje|20. stoletju]].

Obale Aljaske ob Pacifiškem in [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so [[koralni greben]]i in njen velik pomen v smislu [[promet]]nih povezav.

=== Podnebje ===

Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih [[podnebje|podnebnih]] tipov: [[Aljaska]] je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je [[Havaji|havajsko]] povprečno vreme vlažno in [[tropsko podnebje|tropsko]]. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Samide|first=Marjana|authorlink=|author2=Ingolič, Borut|year=1991|title=Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=23918336}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Average precipitation in the lower 48 states of the USA.png|thumb|300px|'''Karta povprečne količine padavin'''&lt;br /&gt;100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici]]

Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. ([[mrtva črta]]). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je [[zima|pozimi]] mnogo [[sneg]]a in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi [[poletje|poletji]] in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško [[kmetijstvo]], ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih [[gozd]]ov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je [[prst (pedologija)|prst]] posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali [[poljedelstvo]]. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne [[prerija|prerije]], te se proti zahodu spreminjajo v [[stepa|stepe]] z nizko [[trava|travo]]. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja [[kulturne rastline|kulturnih rastlin]], zlasti [[pšenica|pšenice]]. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje [[živinoreja]]. Podnebna izjema zahodnih ZDA je [[Kaskadno gorovje]] in [[Pacifiška gorska veriga]], ki se napajata z zajetnimi [[orografske padavine|orografskimi padavinami]], izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni [[iglasti gozd]]ovi.

Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo [[klimatski pasovi|klimatskih pasov]], kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni [[podzol]]i so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne [[lateritske prsti]] je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; [[černozjomi]], ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.

Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.

=== Poselitev ===

[[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]]

Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.

Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.

==== Urbanizacija in suburbanizacija ====

Prvi [[Popis prebivalstva|cenzus]] leta 1790 je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[Urbano območje|urbanih območij]] se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].

[[Slika:South San Jose (crop).jpg|thumb|300px|left|'''Identične montažne hiše v predmestju [[San Jose, Kalifornija|San Joseja]]'''&lt;br /&gt;[[predmestja ZDA|Predmestne soseske]] večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest]]

Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi [[promet]]nimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val [[suburbanizacija|suburbanizacije]] z viškom po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. [[baby boom]]a opaziti množice družin z otroki.

Ljudem so v predmestja sledile tudi [[storitvene dejavnosti]] – razvili so se veliki [[nakupovalni center|nakupovalni centri]], zaradi nižjih [[davek|davkov]] in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga [[podjetje|podjetja]]. Dostopnost predmestnih sosesk z [[javni prevoz|javnim prometom]] je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe [[avtomobil]]ov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.&lt;ref&gt;Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt;

=== Okolje in družba ===

Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo [[naravna bogastva]] te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno [[agrikultura|agrikulturno]] in kasneje [[industrija|industrijsko]] silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval [[zemeljsko površje|površje]], gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z [[lov]]om pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva [[industrijska revolucija]] in nato [[demografska eksplozija]].

Prvi znaki [[okoljevarstvo|okoljevarstvene]] zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]], preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število [[naravni rezervat|naravnih rezervatov]], deklarirano varovanje [[ekosistem]]ov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje|atmosfero]], a se kljub temu nočejo zavezati [[Kjotski protokol|Kjotskemu protokolu]].

[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.

[[Slika:Farmer walking in dust storm Cimarron County Oklahoma2.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''&lt;br /&gt;Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]

V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.

Leta 1962 je knjiga ''[[Nema pomlad]]'' prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« [[Cuyahoga]] leta 1969 in [[jedrska nesreča]] na [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|Otoku treh milj]] deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: [[Sagebrush Rebellion]] na zahodu Združenih držav je podprl [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ki se je leta [[1981]] s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega [[kapitalizem|kapitalizma]] in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o [[trajnostni razvoj|trajnostnem razvoju]], zaradi [[globalizacija|globalizacije]] pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.

==== Naravna bogatstva ====

Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih [[naravna bogastva|naravnih bogastvih]]. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih [[gozd]]ov, bogata [[ribolov]]na območja in število [[industrijski minerali|mineralnih]] nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica [[fosfati|fosfatov]], pa velika proizvodnica [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] ter tudi [[gradbeništvo|gradbenih]] materialov.&lt;ref&gt;Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt; Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih [[vetrna energija|uporabljajo]] za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.

==== Naravne nesreče ====

[[Slika:New Orleans Survivor Flyover.jpg|thumb|300px|'''Opustošenje po orkanu Katrina'''&lt;br /&gt;[[Orkan Katrina]] je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega [[New Orleans]]a so se vključili pripadniki oboroženih sil]]

V vedno večji meri gre za [[suša|suše]], zgodovinsko je tako znan [[Dust Bowl]], medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih [[požar]]ov.

[[tornado|Tornadi]] pustošijo po [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] in [[srednji zahod ZDA|srednjega zahoda]], kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot ''[[Tornado Alley]]''. Še ena [[vreme]]nsko pogojena nevarnost so [[orkan]]i, ki pustošijo po obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].

[[Zgodovina ZDA]] pomni nekaj večjih [[poplava|poplav]] in [[zemeljski plaz|zemeljskih plazov]], a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi [[snežni metež]]i.

Zahodna obala Združenih držav in deli [[Aljaska|Aljaske]] so izpostavljeni [[ognjenik|ognjeniški]] aktivnosti in [[potres]]om, saj so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. [[Vroča točka]] z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki [[Havaji|Havajev]], medtem ko je eksplozivni vulkan [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] na severozahodu ZDA.

== Zgodovina ==

: ''Glavni članek: [[Zgodovina Združenih držav Amerike]]''

=== Predkolonialna in kolonialna Amerika ===

Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://claremontreviewofbooks.com/new-world-old-myths/|title=New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=24.11.2021}}&lt;/ref&gt; govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]].

[[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]]

Pred [[Velika geografska odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta 1492 naletel na [[Karibi|Karibske otoke]], nedolgo za njim (1499) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.

To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]].

Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.

Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.

Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta 1607 in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta 1620. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.

=== Osamosvojitev in zgodnja suverenost ===
==== Osamosvajanje ====

: ''Glavni članek: [[Ameriška revolucija]]''

Že pred [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško vojno za neodvisnost]] se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje [[Evropa|evropske]] spore prenesle na kolonije.

[[Slika:Boston tea party.jpg|thumb|300px|'''[[Bostonska čajanka]]'''&lt;br /&gt;V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije]]

Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim [[britanski imperij|britanskim imperijem]] vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in iz tega izhajajočega [[bostonski pokol|bostonskega pokola]] leta [[1770]] s 5 smrtnimi žrtvami. Povod [[revolucija|revoluciji]] pa je bila t. i. [[bostonska čajanka]] tri leta kasneje.

Leta [[1774]] je bil v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] sklican [[kontinentalni kongres]], kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. [[Drugi kontinentalni kongres]] leta [[1776]] je 4. julija izdal [[deklaracija o neodvisnosti ZDA|deklaracijo o neodvisnosti]]. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. [[Pariška pogodba 1783]] je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.

Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo [[ustava|ustavo]]. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti [[izvršilna oblast|izvršilni oblasti]] in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s [[Articles of Confederation|točkami konfederacije]]. [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavna konvencija]] 1787 je sprejela dvodomni zvezni [[parlament]] in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino [[Bill of Rights]].

==== Zgodnji politični in geografski razvoj ====

Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.

Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.

V obdobju predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta [[1812]] je naposled izbruhnila [[druga ameriško-britanska vojna|druga vojna z Britanijo]]. [[Oborožene sile ZDA]] so napadle angleško kolonijo [[Kanada|Kanado]], ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta [[1814]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] padcu in sklenitvi miru v [[Evropa|Evropi]], konec tudi v ZDA.

Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot [[doba dobrih čustev]] (angleško ''Era of Good Feelings''). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj [[Misisipi]]ja in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.

Območje [[Velika jezera|Velikih jezer]] do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v [[Ohio]]. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.

Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]).

[[Slika:American Progress (John Gast painting).jpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]]

Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].

=== Državljanska vojna ===

: ''Glavni članek: [[Državljanska vojna ZDA]]''

Socialne razlike med [[sever ZDA|severom]] in [[Ameriški Jug|jugom]] države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v [[manufaktura|manufakturno]] proizvodnjo in [[tržno gospodarstvo]], veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na [[plantaža|plantažništvu]] in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter [[sužnjelastništvo|sužnjelastniškega]] sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.

Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], ko je [[demokracija]] postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. [[Volilna pravica|Volilna]] in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja [[črnci|črncev]].

Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. [[Abraham Lincoln]], goreč [[republikanci|republikanski]] privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah [[1860]] in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v [[Kansas]]u.

[[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|300px|left|'''Žrtve bitke v državljanski vojni'''&lt;br /&gt;[[Bitka pri Gettysburgu]] julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid [[Unija (ZDA)|Unije]]]]

Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi [[Fort Sumter]], ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je [[Unija (ZDA)|Unija]] (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav]] umrlo 260 tisoč vojakov.

Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]], ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.

=== Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva ===

Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek [[Mississippi]]ja v [[Veliko nižavje]] in [[Skalno gorovje]], kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.

Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do [[Pacifik]]a se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] začenši s [[kalifornijska zlata mrzlica|kalifornijsko]] leta 1849. Različne [[etnija|etnične]] in [[narod]]nostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – [[pokol pri Ranjenem kolenu]] leta 1890.

==== Industrijska revolucija in urbanizacija ====

[[Slika:Standard oil octopus loc color.jpg|thumb|300px|'''Kartel [[Standard Oil]] s svojimi lovkami sega po oblasti'''&lt;br /&gt;Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg]]

Zadnjih 30 let [[19. stoletje|19. stoletja]] je ZDA poneslo na mesto vodilne [[industrija|industrijske]] sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja [[meso|mesa]] in [[rudarstvo]], poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna [[naravna bogastva]], nove [[tehnologija|tehnologije]], poceni [[energija]], hiter [[transport]] in obilica [[kapital]]a ter [[delovna sila|delovne sile]] v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip [[manufaktura|manufaktur]]. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti [[korporacija|korporacij]]. Slednje - s pripadajočimi [[monopol]]nimi [[kartel]]i - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.

Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna [[Chicago]], [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]], [[Dallas, Teksas|Dallas]] idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga [[življenjski standard|življenjskega standarda]]. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med [[hiperprodukcija|hiperprodukcijo]] in [[Recesija|ekonomskimi depresijami]]. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. [[Industrijska revolucija]] je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma [[trg]]e.

Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] ([[Anglija]], [[Irska]], [[Nemčija]] in [[Skandinavija]]), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prednjačile množice iz [[Južna Evropa|Južne]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] ([[Slovaki]] in [[Judje]] iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ter [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] in [[Grki]], [[Romuni]] in [[Italijani]] ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre [[parnik|parniške]] prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer [[Skandinavija|Skandinavci]] so bili znani po postavljanju kmetij na [[ameriški srednji zahod|srednjem zahodu]], medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. [[Chicago]] je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.

Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito [[urbanizacija|urbanizacijo]]. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta [[New York]] po 3,5 milijona, [[Chicago]] 1,7 milijona in [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] 1,3 milijona prebivalcev.

Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega [[20. stoletja]], katerega velik promotor je bil [[Theodore Roosevelt]] s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja [[ameriški črnci|črncev]] ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.

==== Imperializem ====

[[Slika:10000 Miles From Tip to Tip 1899 Cornell CUL PJM 1133 01 (enhanced).jpg|thumb|300px|'''»Ten Thousand Miles From Tip to Tip«'''&lt;br /&gt;Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]

Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.

Glavno gonilo [[imperializem|imperialističnih]] teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno [[gospodarstvo ZDA|ameriško gospodarstvo]]. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo [[Havaji|Havajev]], [[Kuba|Kube]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]] ([[Kitajska]]).

Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti [[mir (družbeno stanje)|mir]] in svojo vizijo [[demokracija|demokracije]]. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med [[Rusija|Rusijo]] in [[Japonska|Japonsko]] ([[rusko-japonska vojna]]) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] pa so podprle [[panamska revolucija|panamsko revolucijo]] in osamosvojitev te države od [[Kolumbija|Kolumbije]].

=== Prva svetovna vojna ===

Američani se sprva niso vpletali v [[Evropa|evropske]] spore, a se je takšna izolacija končala z [[Nemčija|nemško]] agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z [[Mehika|Mehiko]] o zavezništvu.

[[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z [[Rusija|Rusijo]], ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne [[pozicijsko bojevanje|pozicijske bitke]] na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale [[oborožene sile ZDA]], ki so sveže v [[Francija|Francijo]] prispele junija 1918 pod poveljstvom [[John J. Pershing|Johna. J. Pershinga]]. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli [[verdunska bitka|protiofenzivo pri Verdunu]]. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji [[gripa|gripe]] 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.

Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno [[politična represija|represijo]], ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.

Predsednik ZDA [[Woodrow Wilson|Wilson]] je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih [[štirinajst točk]], a so bile na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju [[Društvo narodov|Društva narodov]], h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. [[Versajska pogodba]] je slabo rešila povojno stanje in [[prva svetovna vojna]] je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas [[rdeči strah|rdečega strahu]] zaradi zmage [[boljševizem|boljševizma]] v Rusiji.

=== Med vojnama: potrošništvo in velika depresija ===

Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.

Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja [[avtomobil]]ov, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil [[ford]]ov [[Ford model T|model T]], ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.modelt.ca/background.html|title=The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation|publisher=Frontenac Motor Company|accessdate=20.8.2007|archive-date=2015-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150315112906/http://www.modelt.ca/background.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v [[predmestja ZDA|predmestja]], kar je postalo vsesplošna značilnost časa po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.

Tudi [[kultura ZDA|kultura Američanov]] se je obrnila v smer [[potrošništvo|potrošništva]], saj je postala stvar [[industrija|industrije]] in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija [[časopis]]ov in [[radio|radijskega]] programa, polnega [[reklama|reklam]]. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane ''[[flapper]]''. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe [[kozmetika|kozmetike]] in urejanja pričesk so trošile tudi [[Cigareta|cigarete]]. Kultura se je razbohotila tudi med [[afroameričani|črnim prebivalstvom]], česar krona je bila [[harlemska renesansa]].

==== Velika depresija ====

[[Slika:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|225px|'''''[[Priseljenska mati]]'''''&lt;br /&gt;Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA]]

: ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]''

Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po [[Herbert Hoover|Hooverjevi]] osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v [[delnica|delnice]] in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila [[črni torek|borzni zlom 24. oktobra 1929]]. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v [[podjetje|podjetjih]], ukinjanje ugodnih [[kredit]]ov – spiralni padec v [[gospodarska depresija|gospodarsko depresijo]] se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.

Brezposelnost v ZDA se je leta [[1933]] povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi [[bruto družbeni proizvod]], do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč [[banka|bank]] in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], imenovana [[Dust Bowl]].

Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel [[Franklin D. Roosevelt]], ki je v reševanje krize s svojim programom [[New Deal]] aktivno vključil [[vlada ZDA|vlado]] in organiziral [[javna dela]]. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

=== Druga svetovna vojna ===

Spomini iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|nemški]] [[ekspanzionizem]] pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče [[Pearl Harbour]] in takrat še ameriške [[Filipini|Filipine]] decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija.

Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se [[Sile osi]] že umikale. Tako so [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] po predaji 200 tisoč nemških vojakov [[Bitka za Stalingrad|pri Stalingradu]] leta 1943 sile [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] izrinili s svojega ozemlja ter zasedali [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Ostali zavezniki so na čelu z [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] pripravljali invazijo na okupirano [[Francija|Francijo]], ki se je zgodila na t. i. [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dan D]], 6. junija 1944 ([[operacija Overlord]]). General [[George S. Patton]] je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti [[Pariz]]u, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]] 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili [[Berlin]] ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po [[Moskva|moskovskem]] času 9. maja.

[[Slika:Torpedoed Japanese destroyer Yamakaze sinking on 25 June 1942.jpg|thumb|300px|'''Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice'''&lt;br /&gt;Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v [[pacifiška vojna|pacifiško prizorišče]] druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije]]

Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke [[Vojna za Tihi ocean|Pacifika]] so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila [[Filipini|Filipine]], [[Malajski polotok]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]] in [[Burma|Burmo]]. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] in [[oborožene sile ZDA]] so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v [[bitka v Lejtskem zalivu|bitki v Lejtskem zalivu]] na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z [[Iwo Jima|Iwo Jime]] in [[Okinawa|Okinawe]] pričele razmišljati o uporabi [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Slednje je z bombardiranjem japonskih [[Hirošima|Hirošime]] in [[Nagasaki]]ja septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno.

Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične [[velesila|velesile]]. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji [[elektronika|elektroniki]].

=== Hladna vojna ===

Za ZDA sta čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] močno zaznamovali [[hladna vojna]] na področju [[zunanja politika|zunanje politike]] in [[hiperpotrošnja]] na notranji ravni.

Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca 1946 prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].

[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''&lt;br /&gt;Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]

Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.

Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na [[zahodni blok]] se je 11 [[demokracija|demokracij]] te regije združilo v vojaški pakt [[NATO]] in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev [[Svet za vzajemno ekonomsko pomoč|Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč]] v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe [[atomsko orožje|atomskega orožja]]. [[Harry Truman|Truman]] je nato naročil izdelavo močnejše [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po [[oboroževalna tekma|oboroževalni tekmi]]. Merjenje moči je nato potekalo v [[korejska vojna|korejski vojni]].

Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo [[NASA]], ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče [[vesoljska tekma|vesoljske tekme]]. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi [[umetni satelit]] [[Explorer 1]], ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, [[John Glenn|Johna Glenna]].

Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu [[Politična levica|levičarski]] posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni [[politična represija|represiji]]. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.

Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v [[1960.|šestdesetih letih]] močno ožigosala [[vietnamska vojna]]. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno [[Džungelsko bojevanje|džungelsko vojno]]. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še [[afera Watergate|afere Watergate]] zelo poslabšalo.

[[John F. Kennedy]] je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično [[Kuba|Kubo]]. [[Revolucija]] v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in [[Kubanska raketna kriza|skorajšnjem spopadu]] obeh svetovnih velesil.

=== Povojno obdobje znotraj ZDA ===

[[gospodarstvo ZDA|Ameriško gospodarstvo]] povojnega časa je bilo zopet na nogah. [[Potrošnja|Potrošniki]] so zahtevali [[storitev|storitve]] in [[izdelek|izdelke]], proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V [[1950.|petdesetih letih]] je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih [[temeljna dobrina|dobrin]]. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se [[storitveni sektor]], ki je ob bok množicam delavcev [[modri ovratnik|modrega ovratnika]] postavila množice delavcev [[beli ovratnik|belega ovratnika]]: širil se je močan [[srednji razred]].

[[življenjski standard|Standard življenja]] se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je [[GI Bill of Rights]] določil ugodnosti za [[veteran]]e, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.

[[Slika:Birth Rate in USA 1934-2004.PNG|thumb|300px|'''Časovni prikaz števila rojstev v ZDA'''&lt;br /&gt;Fenomen [[baby boom]] je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu]]

Čas je zato zaznamovala [[suburbanizacija]], pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče [[spalno naselje|spalnih naselij]]. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma [[baby boom]], ki je populacijo ZDA med letoma [[1946]] in [[1964]] povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.

[[Afera Watergate]], kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika [[Richard Nixon|Nixona]], pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.

==== Družbeni boji 60. let ====

[[1960.|Šestdeseta leta]] preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje [[liberalizem|liberalnih]] reform in družbenih gibanj.

[[Slika:March on Washington edit.jpg|thumb|225px|left|'''Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice'''&lt;br /&gt;[[Marš na Washington za delovna mesta in svobodo]] leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril [[Martin Luther King]] s svojim slavnim govorom »''[[I Have a Dream]]''«]]

Konvergenca dejavnosti za pravice [[afriški črnci|črncev]] je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja [[segregacija|segregacije]] in [[diskriminacija|diskriminacije]]. Odvilo se je več mirnih ([[Martin Luther King]]) in nasilnih protestov ([[Malcolm X]]) ter manifestacije različnih vrst. Že od [[1961]]. leta dalje se je delalo na registracijah [[afroameričani|afroameričanov]] v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi [[pismenost]]i in [[volilni davek|volilni davki]] ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.

Svoje pravice so zahtevali tudi [[ameriški staroselci]], katerih dejavnost je znana kot [[Red Power]]. [[Mehika|Mehiški]] priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom [[César Chávez|Césarja Cháveza]], predsednika [[United Farm Workers Organizing Committee]].

Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti [[spolna diskriminacija|spolni diskriminaciji]]. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.

Generacija [[baby boom]]a je odrasla in se znašla v [[visoko šolstvo|visokošolskem sistemu]] ter njegovih [[kampus]]ih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani [[hipi]]ji, ki so zavračali [[materializem]], kritizirali oblast, živeli v [[komuna]]h, poslušali [[rock]] glasbo in imeli liberalna stališča do [[spolnost]]i in [[Mamilo|drog]]. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom [[Woodstock]]. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali [[študentsko gibanje|študentje]], ki so v tem desetletju ustanovili ''[[Students for a Democratic Society]]'' (SDS). Ta je pod taktirko [[Tom Hayden|Toma Haydena]] spisala izjavo ''[[The Port Huron Statement]]'', ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v [[karierizem]], materializem, [[militarizem|militantno]] zunanjepolitično razpoloženje ZDA in [[rasizem]]. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav [[zahodni svet|Zahoda]], kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.

Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za [[okolje]] in začetkov moderne [[naravovarstvo|naravovarstvene]] misli.

=== Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila ===

Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili konec hladne vojne, zaton [[industrijski sektor|industrijskega sektorja]] ter pojav [[globalizacija|globalne]] ekonomije in politike.

[[Slika:ReaganBerlinWall.jpg|thumb|300px|'''Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|Brandenburškimi vrati]]'''&lt;br /&gt;Konservativni predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila]]

[[Ronald Reagan|Reagan]] je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter [[oboroževalna tekma|oboroževalno tekmo]]. [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je označil za zlobni imperij, prek agencije [[CIA]] pa podprl protikomuniste v [[Salvador]]ju ter v [[Nikaragva|Nikaragvi]] organiziral in financiral [[Gverilsko bojevanje|gverilsko vojsko]]. Njegova ideja je bil tudi program ''[[Strategic Defense Initiative]]'', bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije [[revolucija|revolucij]], v katerih so komunisti v letih [[1989]] in [[1990]] izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]] je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačovom]] in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz [[Evropa|Evrope]]. Ameriški [[kapital]] je nato preplavil [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.

[[George H. W. Bush]] je zaradi tamkajšnjih zapletov med [[Irak]]om in [[Kuvajt]]om v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile [[oborožene sile Iraka|iraško vojsko]], a so se umaknile, preden bi dosegle padec [[Sadam Husein|Huseinovega]] režima. Od takrat do najnovejše [[druga iraška vojna|iraške vojne]] je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.

[[Oborožene sile ZDA]] so zatem posredovale v [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki se je soočala s krvavimi [[nasledstvene vojne Jugoslavije|nasledstvenimi vojnami]]. Marca [[1999]] je zveza [[NATO]] pod ameriško pobudo bombardirala [[Srbija|Srbijo]] in [[Kosovo]], kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote [[Združeni narodi|Združenih narodov]].

Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami [[zahodni svet|Zahoda]] ter nerazvitimi državami [[tretji svet|tretjega sveta]]. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm|title=Poll Results - What the World Thinks of America|publisher=BBC|accessdate=29.8.2007}}&lt;/ref&gt; Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v [[diktatura|diktatorskih]] ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu [[terorizem|terorizma]].

V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral [[industrijski sektor]] dela, medtem ko so obilen razcvet doživele [[storitvene dejavnosti]]. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik [[produkcijska sredstva|produkcijskih sredstev]] v manj razvite države oziroma ''[[outsourcing]]''. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom [[Sporazum NAFTA|NAFTA]] in svetovno vplivno organizacijo [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]]. Vse to so bila znamenja vsesplošne [[globalizacija|globalizacije]].

V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val [[imigracija|imigrantov]] iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]].

==== 21. stoletje ====

Tudi v [[21. stoletje]] so Združene države vstopile kot edina svetovna [[velesila]], katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji [[mednarodni terorizem|mednarodnega terorizma]], ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Meyssan|first=Thierry|authorlink=|year=2003|title=Velika laž : 11. september|publisher=Orbis|location=Ljubljana|id=|cobiss=122934784}}&lt;/ref&gt; To je bila podlaga za sveže [[politična represija|represivne]] zakone in bolj agresivno [[zunanja politika|zunanjo politiko]].

[[George W. Bush]] je z izrazito [[konservativizem|konservativnimi]] stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta [[2000]]. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in [[vojna proti terorizmu|boja proti terorizmu]] zmagal tudi na volitvah 2004.

[[Slika:September 14 2001 Ground Zero 02.jpg|thumb|200px|'''Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku'''&lt;br /&gt;ZDA so na prelomu stoletja doleteli [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi]], ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.]]

Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav ([[teroristični napadi 11. septembra 2001]]). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju [[Havaji|Havajev]] v drugi svetovni vojni označila [[islam]]sko [[fundamentalizem|fundamentalistično]] organizacijo [[Al Kaida]], ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na [[Afganistan]] v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na [[Irak]]. Razmere zaradi lokalnega [[partizansko bojevanje|partizanskega]] odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi [[državljanska vojna|državljanske vojne]] se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.

== Politika in uprava ==
{{Politika ZDA}}
: ''Glavni članek: [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]]''

[[Politika|Politični]] in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi [[ustava|ustave]] vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]].

[[Slika:USCapitol.jpg|thumb|300px|left|'''Kapitol'''&lt;br /&gt;[[Kapitol]] v zveznem mestu [[Washington, D.C.|Washington]] je skupaj z [[Bela hiša|Belo hišo]] simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež [[kongres ZDA|kongresa Združenih držav]]]]

Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako [[kongres ZDA|kongresni dom]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo [[politična avtonomija|avtonomije]], kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.

Pomemben segment je [[zunanja politika]]. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.

=== Politični sistem ===

Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.

[[Slika:Constitution of the United States, page 1.jpg|thumb|225px|'''Prva stran ustave'''&lt;br /&gt;[[Ustava ZDA]] je temeljni zakonski dokument države]]

Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[ustava ZDA|ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavni konvenciji]] leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Britanija|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna [[Articles of Confederation|točkam konfederacije]], te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.

==== Zakonodajna oblast ====

[[zakonodajna oblast|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres Združenih držav]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.

Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje [[zakonodaja|zakonodajne]] postopke, napoveduje [[vojna|vojne]], skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje [[davek|davke]], vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.

==== Izvršilna oblast ====

[[Slika:Air Force One over Mt. Rushmore.jpg|thumb|300px|left|'''[[Air Force One]] in gora [[Rushmore]], v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA'''&lt;br /&gt;[[Predsednik ZDA]] je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet]]

Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako [[de iure]] najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov.

Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje [[oborožene sile|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.

==== Sodna oblast ====

Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.

Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.

Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.

==== Volitve in politične stranke ====

[[Volitve]] potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi.

[[Slika:The Gerry-Mander.png|thumb|280px|'''Volilni okraji Massachussettsa'''&lt;br /&gt;[[Gerrymandering]], načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj]]

Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz [[gerrymandering]], izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega guvernerja [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[afroameričani|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.

[[politična stranka|Politične stranke]] v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]].

Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime [[Demokratsko-republikanska stranka]], a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[Leva sredina|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom. Njen rival je [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[Desna sredina|desnosredinske]] oziroma [[socialni konservativizem|družbeno konservativne]] in [[gospodarski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice.

=== Upravna delitev države ===

[[Slika:US states by date of statehood RWB dates.svg|thumb|300px|left|[[Zvezne države ZDA]] po datumu priključitve zvezi]]

Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish'').

Poseben status ima zvezno ozemlje [[Zvezno okrožje Kolumbija|District of Columbia]], ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah predsednika države.

Delno avtonomen status imajo še [[indijanski rezervati ZDA|indijanski rezervati]] ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.

=== Mednarodni odnosi ===

[[Zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije Amerik. Tudi oče naroda [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju [[kolonija (geografija)|kolonij]] od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje.

Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.

Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kultura ZDA|kulturna]] industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno ''[[Department of State]]''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]].

==== Oborožene sile ====

[[Slika:USS Kitty Hawk (CV-63) bow 2007.jpg|thumb|300px|'''Letalonosilka [[USS Kitty Hawk]] na vojaških manevrih'''&lt;br /&gt;Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu]]

[[Oborožene sile ZDA|Oborožene sile Združenih držav]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za [[Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta [[2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|title=The Budget for Fiscal Year 2008|publisher=US Department of Defense|accessdate=3.12.2007|archive-date=2009-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20090810035636/http://www.gpoaccess.gov//usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==

: ''Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike]]''

[[Ekonomija]] ZDA je [[trg|tržne]] narave, a se od pristnega [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] [[bruto družbeni proizvod|bruto družbenega proizvoda]]&lt;ref&gt;podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006&lt;/ref&gt; največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States|title=United States Economy|publisher=Encyclopedia Britannica Online|accessdate=3.2.2008}}&lt;/ref&gt; Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju [[življenjski standard|življenjskega standarda]] tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.

Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški [[pokojnina|pokojnin]] in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih [[davek|davkov]] za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.

Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zveze sovjetskih socialističnih republik]], ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta [[Evropska unija]] – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]].

Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna [[energetika|energetska]] nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in [[varstvo okolja]] na drugi.

[[liberalizem|Liberalno]] usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih [[emigracija|emigrantov]], ki sestavljajo obsežen krog poceni [[delovna sila|delovne sile]] in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa [[socialna podpora]], ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.

=== Gospodarski sistem ===

[[gospodarstvo|Gospodarski]] sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim [[zakon]]i in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne [[šola|šole]], so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi [[trg]]i. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih [[privatni sektor]] zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, [[socialni sistem]], državna [[promet]]na omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.

Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: [[naravni vir]]i, [[delovna sila]], [[kapital]] in [[podjetništvo]].

Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]]. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne [[prst (pedologija)|prsti]], mnoge kilometre [[obala|obal]] z [[riba]]mi, obsežne [[gozd]]ove in [[rude|rudninska]] nahajališča.

V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|title=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=21.9.2007|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226055200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.

[[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.&lt;ref&gt;U.S. Bureau of the Census&lt;/ref&gt;

Kapital predstavljajo vsi objekti, [[infrastruktura]] in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]] oziroma nudenje [[storitev]]. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.

==== Gospodarstvo in država ====

Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom [[prosti trg|prostega trga]], država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za [[oborožene sile]] in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih [[tržna ekonomija]] zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti nalezljivim boleznim, [[osnovno šolstvo|osnovno šolanje]] itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer [[alkohol]]) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.

==== Mednarodne povezave ====

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;|Izvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093527/http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;| Uvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093511/http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
&lt;/div&gt;

Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.

Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.

Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] leta [[1944]], v približno istem času je isti nazor promoviral tudi [[Marshallov načrt]]. Že leta [[1947]] je bil sprejet pomemben [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] (angleško ''General Agreement on Tariffs and Trade'', GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil [[carinska služba|carinske]] ovire. [[1995]]. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna [[Svetovna trgovinska organizacija]].

Na regionalni ravni je pomemben [[Sporazum NAFTA|Severnoameriški sporazum o prosti trgovini]] (angleško ''North American Free Trade Agreement'', NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|title=Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers|publisher=Oxfam|accessdate=28.1.2008|archive-date=2008-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080216014135/http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Finance ===

[[Denar]] se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: [[gotovina|gotovini]] in [[ček]]ih, vezanih na [[bančni račun|bančne račune]]. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj [[tekoči račun]] in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa.

[[Ameriški dolar]] je bil pred časom, tako kot večina drugih [[denarna valuta|valut]], vezan na določeno količino [[srebro|srebra]] oziroma [[zlato|zlata]] in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot [[zlati standard]]. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ([[kupna moč]]), ta pa se spreminja.

[[Slika:US Historical Inflation Ancient.svg|thumb|300px|'''Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja'''&lt;br /&gt;ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo]]

[[Inflacija]] je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem [[zvezne rezerve ZDA|zveznih rezerv]] oziroma [[banka]] zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja [[bankovec|bankovcev]] in [[kovanec|kovancev]], ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško ''[[Department of the Treasury]]''). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.

=== Produkti in storitve ===

[[Slika:BDP ZDA po sektorjih dejavnosti.png|thumb|250px|left|'''Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti'''&lt;br /&gt;Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti]]

V strukturi [[gospodarski sektorji|gospodarskih sektorjev]] je prišlo še zlasti v [[20. stoletje|20. stoletju]] do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v [[industrijski sektor|produkcijskem]] (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po [[storitev|storitvenih]] dejavnostih in [[tehnologija|tehnoloških]] presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v [[storitveni sektor]]. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imeli veliko [[kupna moč|kupno moč]], ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.

Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za [[agrikultura|agrikulturno]] najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku [[koruza|koruze]], [[soja|soje]], [[sorgo|sorga]], pa druge po pridelku [[pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]], [[citrus]]ov in [[tobak]]a. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo [[živinoreja|živinorejskih]] in [[svinjereja|svinjerejskih]] dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.

Združene države so vodilna izdelovalka [[fosfati|fosfatov]] ([[Gnojilo|gnojila]]), na drugem mestu pa po pridobivanju [[zlato|zlata]], [[srebro|srebra]], [[baker|bakra]], [[svinec|svinca]], [[naravni plin|naravnega plina]] in [[premog]]a. Tudi [[molibden]] in [[žveplo]] sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. [[rudarstvo|Rudarska dejavnost]] v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za [[industrija|industrijski]] razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). [[Nafta]] je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.

Samostojno največji delež svetovnega [[les]]a pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz [[Kanada|Kanade]].

V [[industrijski sektor|industrijskem gospodarskem sektorju]] je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: [[multinacionalna korporacija|multinacionalne korporacije]] postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano [[Zunanje izvajanje dejavnosti|outsourcing]].

Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne [[kemija|kemična]] industrija, proizvodnja [[transport]]ne opreme, predelane [[hrana|hrane]], [[računalnik]]ov in druge [[elektronika|elektronike]], mehanizacije in kovinskih izdelkov.

[[Slika:Oil platform.jpeg|thumb|300px|'''Naftna ploščad pred obalo ZDA'''&lt;br /&gt;[[Naftna industrija]] ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv]]

V [[energetika|energetskem]] sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo [[fosilna goriva]] (41 % vse energije). [[Nafta]] omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. [[Zemeljski plin]] je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. [[Premog]] pa pretežno služi za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] v [[termoelektrarna]]h. [[Hidroenergija]] prispeva 6 % vse proizvedene energije, [[jedrska energija|jedrska]] pa 8 %.

V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski [[storitveni sektor|sektor storitev]] zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta [[beli ovratnik|belega ovratnika]], ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstva]], pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.

[[Slika:NYSE-floor.jpg|thumb|300px|left|'''Vrvež na [[NYSE|borzi v New Yorku]]'''&lt;br /&gt;[[New York]] je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu]]

Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih [[nakupovalni center|nakupovalnih centrov]] v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.

Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Okoli 10 % [[izvoz]]nih artiklov so predstavljali [[kmetijstvo|kmetijski]] izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v [[1970.|70. letih]] 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in [[uvoz]]om zaradi velikih količin uvožene nafte iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in [[Azija|Azije]].

Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih [[socialni sistem|socialne oskrbe]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[policija|policiji]], [[izobraževalni sistem|izobraževalnem sistemu]], urejanju [[promet]]nih povezav in ostale [[infrastruktura|infrastrukture]], [[zdravstvo|zdravstvu]], negovanju javnih parkov idr.

[[Slika:2004-04-04 - 10 - Universal Studios.jpg|thumb|225px|'''Vhod v kompleks [[Universal Studios]]'''&lt;br /&gt;Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem [[Hollywood]]u, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo]]

V okvir [[zabavna industrija|zabavne industrije]] se uvršča predvsem [[industrija]], locirana v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Hollywood]]u – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški [[kulturna kolonizacija|kulturni kolonizaciji]] sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v [[New York]]u in mnoge [[televizija|televizijske]] hiše v istem kraju.

Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe [[računalnik]]ov, uvedel [[satelit]]e in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.

==== Promet ====

[[Promet]]ne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter [[pošta|pošte]] in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in [[konurbacija|konurbacije]]. Pri [[železniški promet|železniškem prevozu]] potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje [[Amtrak]]. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.

[[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|thumb|300px|left|'''Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]]'''&lt;br /&gt;Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz [[predmestja ZDA|predmestij]] na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo]]

Velika pomena so [[cesta|cestna]] motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon [[Federal-Aid Road Act]] iz leta [[1916]], ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško ''[[Interstate Highway System]]'') leta [[1956]], kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.

Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je [[zračni promet]]. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.

== Demografija ==

: ''Glavni članek: [[Demografija Združenih držav Amerike]]''

Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/population/www/popclockus.html|title=U.S. POPClock Projection|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=15.11.2007}}&lt;/ref&gt; [[Američani]] so za [[Kitajci Han|Kitajci]] in [[Indijci]] tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.

Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta [[1900]] dvignilo na 76 milijonov in leta [[2000]] znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Cunder|first=Karmen|authorlink=|display-authors=etal|year=2003|title=Obča geografija za 1. letnik gimnazij|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=12913209}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg|thumb|300px|'''Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za [[globoki jug ZDA]] je značilna velika zastopanost [[afroameričani|afroameričanov]], medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število [[latinoameričani|latinoameričanov]]]]

Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »[[E Pluribus Unum]]«. [[1990]]. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo [[angleščina|angleščino]]. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica [[Anglija|angleške]] dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev [[kultura|kulture]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Ravno tako [[mediji]] in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici [[etnija|etničnih]] in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer [[indijanci|indijance]], ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in druge.

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;left&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največja mesta ZDA po številu prebivalcev
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Mesto
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(meje mesta)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(metropolitansko&lt;br /&gt;območje)
|-
| [[New York]]
| 8.214.426
| 18.818.536
|-
| [[Los Angeles]]
| 3.849.378
| 12.950.129
|-
| [[Chicago]]
| 2.833.321
| 9.505.748
|-
| [[Houston, Teksas|Houston]]
| 2.144.491
| 5.539.949
|-
| [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]
| 1.512.986
| 4.039.182
|}
&lt;/div&gt;

Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://socds.huduser.org/|title=State of the Cities Data Systems|publisher=Policy Development and Research Information Service|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html|title=50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt; so Združene države visoko [[urbaniziranost|urbanizirana]] država. Premorejo množico [[velemesto|velemest]], med njimi 11 od skupno 55 t. i. [[svetovno mesto|svetovnih mest]] (angleško ''global city''). Največja izmed njih so [[New York]], [[Los Angeles]] in [[Chicago]]. Geografski center prebivalstva se s [[stari severovzhod ZDA|starega industrializiranega severovzhoda]] vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci [[Kalifornija]] in [[Teksas]].

=== Rast in starost ===

Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih [[imigracija|imigracij]]. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.

[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]

Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot [[kolonija (geografija)|kolonija]], torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa [[emigracija|emigriralo]] več kot 65 milijonov ljudi; le v letu [[1998]] je bilo imigracij 660 tisoč. Na [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 1990 se je izključno za [[Američani|Američane]] izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] skupino (tu prednjačijo [[afroameričani|afro-]] in [[latinoameričani]]) ali [[nacionalnost|nacionalno]] preteklost (najpogosteje [[Nemci]], [[Angleži]], [[Irci]] ali [[Italijani]]).

Na število prebivalcev odločilno vplivata [[rodnost]] in [[smrtnost]] oziroma [[naravni prirastek]]. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.

Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta [[1890]] imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.

Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila [[pričakovana starost]] 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.

=== Poselitveni vzorci ===

Povprečen sodobni Američan je prebivalec [[mesto|mesta]]. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob [[Atlantik]]u, 16 % ob [[Pacifik]]u in 12 % v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko [[Misisipi]] in [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]], še posebno malo jih je opaziti v sušnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]]. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v [[predmestja ZDA|stanovanjskih predmestjih]], v angleščini znanih kot ''suburb''.

Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje [[indijanci|indijancev]], nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen [[ameriški zahod]], kasneje pa velik del [[ameriški črnci|črnske]] populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo [[rasizem|rasizma]] ali odklanjanja manjših [[etnična skupina|etničnih skupin]].

=== Religija ===

[[Slika:Pisgah.jpg|thumb|300px|'''Cerkev Pisgah v biblijskem pasu'''&lt;br /&gt;[[Biblijski pas ZDA]] je regija na jugu države, kjer je [[evangeličanski protestantizem]] dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju [[evolucijska teorija|evolucijski teoriji]]]]

Američani so narod z obilico različnih [[religija|religij]], število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.

Danes največja verska skupina so [[kristjani]] (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno [[cerkev (organizacija)|cerkvijo]]. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh [[Denominacija (religija)|denominacij]], [[protestanti]], katerih največje skupine so [[baptisti]], [[luterani]] in [[metodisti]]. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo [[katoličani]]. Opazen delež pa imajo tudi [[pravoslavci]], glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini [[grška pravoslavna cerkev|grška]] in [[ruska pravoslavna cerkev]]. [[Judaizem]] je religija 2 % Američanov in [[islam]] (leta 2001) približno 1 %.

Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili [[ameriški staroselci]], katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega [[animizem|animizma]]. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene [[angleščina|angleško]] govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil [[katolicizem]] namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, [[Irci]] kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini [[19. stoletje|19. stoletja]], ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu [[državljanstvo|državljanstva]] za že naseljene katoličane. Po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]] je bil ustanovljen [[Ku Klux Klan]], ki je promoviral [[rasa|rasno]] čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, [[židi]] in [[črnci]]. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila [[antisemitizem]]. Tudi [[muslimani]] so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju [[naftna kriza|naftne krize]] in nadalje v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], najaktualnejša pa je po nekaterih virih [[politična represija|represija]] nad njimi po [[terorizem|terorističnih]] napadih na newyorški [[WTC]] v letih 1993 in [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|2001]].

Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o [[splav]]u in veljavnosti [[Evolucija|evolucijske teorije]], kjer so zlasti [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanske]] oblasti izrazito privržene [[konservativizem|konservativnim]] idejam.

=== Družina in dohodek ===

V [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je bila tradicionalna [[družina]] motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo [[čustvo|čustvenega]] zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do [[otroci|otrok]].

Leta [[1998]] je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 [[ločitev]], katerih vrednost pada od [[1980.|80. let]] preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje [[poroka|porok]] in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno [[izobraževanje]], usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem [[mož]]u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni [[žena|ženi]]) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.

[[mediana|Medianski]] dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|title=Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=28.10.2007|archive-date=2007-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20070319232115/http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==

: ''Glavni članek: [[Kultura Združenih držav Amerike]]''

[[Slika:Motherhood and apple pie.jpg|thumb|300px|'''Kulturni simboli Amerike'''&lt;br /&gt;Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti]]

[[Kultura]] v splošnem pomeni sistem [[Norma|norm]] in [[Vrednota|vrednot]], priučenih skozi [[socializacija|socializacijski]] proces, ki se izražajo tako v [[duhovnost|duhovni]] in [[materialnost|materialni]] stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta [[multikulturalizem]] pa se meša z učinkom [[Talilni lonec|talilnega lonca]] (angleško ''melting pot''), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi [[kulturna skupina|kulturnimi skupinami]] in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne [[zahodna kultura|zahodne kulture]].

Osrednji gradnik kulture so bili [[Britanija|britanski]] vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v [[kolonialne ZDA|kolonialni dobi]]. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[pravo|pravni]] sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti [[Irska]], [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Italija]]. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura [[zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.

Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo [[demokracija|demokraciji]] in enakosti [[državljan]]ov pred [[zakon]]om. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]] in se stopnjevale do mere, ki je povzročila [[revolucija|revolucijo]] ter ustanovitev [[suverena država|suverene države]], utemeljene na [[Ustava Združenih držav Amerike|ustavi]] in njenih amandmajih [[Bill of Rights]]. Francoski politološki pisec [[Alexis de Tocqueville]] je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega [[zahodni svet|zahodnega sveta]]. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo ([[stari svet|starega sveta]]) uvažali Američani.

Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v [[Evropa|evropski]] umetnosti.

Z uvedbo [[mediji|medijev]] v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo [[gramofon]]a, [[kamera|kamere]] in nekoliko kasneje [[radio|radia]] učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so [[Množica|množična občila]] stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.

=== Izobraževanje ===

[[Slika:CentralAvenueCornell2.jpg|thumb|222x222px|'''Kampus [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] v državi [[New York (zvezna država)|New York]]'''&lt;br /&gt;Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot [[Ivy League]]|alt=]]

Za institucionalizirano [[izobraževanje]] naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem [[osnovno šolstvo|osnovni]] ravni prek [[visoko šolstvo|visokih šol]] do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.

Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.

Kot alternativa se starši večkrat odločijo za [[izobraževanje na domu]].

=== Prazniki ===

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|+
|+
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot; | Prazniki v ZDA
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Praznik
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Datum
|-
| [[novo leto]]
| 1. januar
|-
| dan [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]]
| tretji ponedeljek januarja
|-
| valign=&quot;top&quot; | [[dan inavguracije]]
| 20. januar (vsaka štiri leta po&lt;br /&gt;predsedniških volitvah)
|-
| [[George Washington|Washingtonovo]] rojstvo
| tretji ponedeljek februarja
|-
| [[dan spomina (ZDA)|dan spomina]]
| zadnji ponedeljek maja
|-
| [[dan neodvisnosti (ZDA)|dan neodvisnosti]]
| 4. julij
|-
| [[dan dela (ZDA)|dan dela]]
| prvi ponedeljek septembra
|-
| [[Krištof Kolumb|Kolumbov]] dan
| drugi ponedeljek oktobra
|-
| [[dan veteranov]]
| 11. november
|-
| [[zahvalni dan]]
| četrti četrtek novembra
|-
| [[božič]]
| 25. december
|}
&lt;/div&gt;

Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih [[praznik]]ov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.

ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je [[božič]]. Ta pa je še posebno od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in [[potrošništvo|potrošništva]]. Ker božič ni verski praznik vseh [[Religija|religij]] v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega [[zahvalni dan|zahvalnega dne]] in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje [[hanuka]] oziroma [[judaizem|judovski]] praznik luči in velik [[Afrika|afriški]] praznik [[kwanzaa]].

=== Bivanjske navade ===

Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer [[primogenitura]]. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.

=== Kuhinja ===

Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo [[hrana|hrane]], kar je narod – z izjemo prvih let [[kolonija (geografija)|kolonij]] – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in [[hitra prehrana|hitra]], značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu [[debelost]]i so se počasi pojavila šele v teku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.

ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v [[Migracije|migracijo]] ravno zaradi lakote v matičnem okolju.

Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.

[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na newyorškem [[Times Square]]u'''&lt;br /&gt;Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] po celem svetu.]]

Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].

=== Oblačenje ===

V Združenih državah ni mogoče najti [[obleka|obleke]] ali celo [[narodna noša|narodne noše]] z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole [[indijanci]], od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo [[mokasini|mokasinov]] in oblek iz kož.

Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo [[moda|modo]], ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z [[Evropa|evropsko]] kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je [[modri džins]].

== Viri ==
=== Splošni tiskani viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |url= https://archive.org/details/americanwaysintr0000date |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink=  |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink=  |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros &amp; Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |url= https://archive.org/details/usacustomsinstit0000tier_4ed |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
&lt;/div&gt;

=== Splošni elektronski viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
&lt;/div&gt;

=== Neposredni viri ===

{{refsez|2}}

== Glej tudi ==
* [[The Battle Hymn of the Republic]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|United States|Združene države Amerike}}
{{Wikipotovanje|United States of America|Združene države Amerike}}
; Uprava ZDA
* [http://www.usa.gov/ Official U.S. Government Web Portal] Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA
* [http://www.whitehouse.gov/ White House] Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA
* [http://www.senate.gov/ Senate] Uradno spletno mesto senata ZDA
* [http://www.house.gov/ House] Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA
* [http://www.supremecourtus.gov/ Supreme Court] Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA

; Pregledi in podatki
* [http://www.america.gov/ Telling America's Story] Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/united-states/ United States] – Podatki iz CIA World Factbook
* [https://www.britannica.com/place/United-States United States] – ''Encyclopaedia Britannica''
* [http://www.census.gov/hhes/www/ U.S. Census Housing and Economic Statistics] Podatki statističnega urada ZDA
* [http://www.ers.usda.gov/statefacts/ State Fact Sheets] Podatki U.S. Economic Research Service
* [http://www.teacheroz.com/states.htm The 50 States of the U.S.A.] Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah
* [http://wiki.creativecommons.org/Case_Studies/Whitehouse.gov Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod licenco Creative Commons]

; Zgodovina
* [http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html Historical Documents] Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)
* [http://www.historicalstatistics.org/index2.html USA] Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA

; Karte
* [http://www.wikimapia.org/#y=41771312&amp;x=-99492187&amp;z=4&amp;l=0&amp;m=a Wikimapia: United States] Satelitski posnetki

{{ZDA}}
{{Severna Amerika}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
{{OAS}}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Združene države Amerike| ]]
[[Kategorija:Severnoameriške države]]
[[Kategorija:ANZUS]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Federativne države]]</text>
      <sha1>tl554uwmmm1avsetf3b9troyeslhjfu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677330</id>
      <parentid>6677325</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:08:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28846-21</username>
        <id>259854</id>
      </contributor>
      <origin>6677330</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="151176" sha1="qualhu95lczybwxmcr9yf26q5raxotp" xml:space="preserve">rudi jebe mačke{{Infopolje Država
| native_name            = United States of America
| conventional_long_name = Združene države Amerike
| common_name            = Združene države Amerike
| common_name2           = Združenih držav Amerike
| image_flag             = Flag of the United States.svg
| image_coat             = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px
| symbol_type            = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]]
| national_motto         = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} &lt;small&gt;({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &amp;nbsp;(tradicionalno)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;''[[In God We Trust]]''&amp;nbsp;&lt;small&gt;(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)&lt;/small&gt;
| image_map              = Location_United_States.svg
| national_anthem        = ''[[The Star-Spangled Banner]]''
| official_languages     = [[angleščina]]&lt;br /&gt;(''de facto'')
| capital                = [[Washington, D.C.]]
| latd                   = 38
| latm                   = 53
| latNS                  = N
| longd                  = 77
| longm                  = 02
| longEW                 = W
| government_type        = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]]
| leader_title1          = predsednik
| leader_name1           = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title2          = podpredsednik
| leader_name2           = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title3          = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]]
| leader_name3           = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| largest_city           = [[New York]]
| area_km2               = 9.631.420
| area_rank              = 3.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| percent_water          = 4,87
| population_estimate    = 334.914.895
| population_estimate_year = 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}&lt;/ref&gt;
| population_census      = 331.449.281
| population_census_year = 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.&lt;/ref&gt;
| population_census_rank = 3.
| population_density_km2 = 33,6
| population_density_rank = 185.
| demonym                = Američan, Američanka
| GDP_PPP_year           = 2006
| GDP                    = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP                = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP_rank           = 1.
| GDP_PPP_per_capita     = $43.555
| GDP_PPP_per_capita_rank = 3.
| GDP_nominal            = 13,77 bilijona USD
| GDP_nominal_rank       = 1.
| GDP_nominal_year       = 2007
| GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD
| GDP_nominal_per_capita_rank = 8.
| Gini                   = 41,7
| Gini_year              = 2022
| Gini_change            = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}&lt;/ref&gt;
| HDI                    = 0,921
| HDI_year               = 2021
| HDI_change             = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 21.
| sovereignty_type       = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]]
| sovereignty_note       = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]]
| established_event1     = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]]
| established_event2     = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]]
| established_event3     = [[Ustava Združenih držav Amerike]]
| established_date1      = [[4. julij]] [[1776]]
| established_date2      = [[3. september]] [[1783]]
| established_date3      = [[4. marec]] [[1787]]
| currency               = [[ameriški dolar]] ($)
| currency_code          = USD
| country_code           = USA
| time_zone              = 
| utc_offset             = −5 do −10
| time_zone_DST          = 
| utc_offset_DST         = −4 do −10
| cctld                  = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]]
| calling_code           = 1
| footnotes              = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]].
}}

bstoj novoodkrite cebljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.

== Geografija ==

: ''Glavni članek: [[Geografija Združenih držav Amerike]]''

Združene države merijo skoraj 10 milijonov km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in si tako z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]], glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na [[seznam držav po površini|spisku svetovnih držav po površini]]. Celotno državo sestavlja 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] ([[celinske ZDA|48 geografsko soležnih]] in 2 izolirani) in odvisni teritoriji [[Puerto Rico]], [[Ameriški Deviški otoki]], [[Ameriška Samoa]] in [[Guam]]. Zvezne države so praviloma razdeljene na [[okrožja ZDA|okrožja]].

Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega [[somestje|somestja]] [[BosWash]].

Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica [[naravna bogastva|naravnih bogastev]] in razvejano [[vodovje|vodno]] omrežje, pa dobri splošni pogoji za [[kmetijstvo|kmetovanje]], kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija [[Naravno okolje|okolja]] povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje]] – 20 % svetovnih emisij.

=== Površje ===

[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''&lt;br /&gt;Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države]]

Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.

Priobalne ravnice [[Atlantik]]a se proti zahodu dvigujejo v staro [[Apalači|apalaško]] gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje [[Mississippi]]ja in [[Velika jezera]], ogromna zaloga [[sladka voda|sladke vode]] [[ledenik|ledeniškega]] nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]], ki ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig [[Ozark]] in [[Ouachita]]. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz [[Kanada|Kanade]] in do [[Mehika|Mehike]] čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=McKnight|first=Tom Lee|authorlink=|year=2004|title=Regional geography of the United States and Canada|publisher=Pearson/Prentice Hall|location=New Jersey|id=|cobiss=14506504}}&lt;/ref&gt; Na njihovem jugu leži [[puščava|puščavski]] svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]] in [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierre Nevade]], v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka [[Velika kotlina]] z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah [[Tihi ocean|Pacifika]] vlečejo doline in manjša gorovja [[pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]].

[[Aljaska|Aljasko]] zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet [[tundra|tundre]]; priobalni otoki so [[ognjenik|ognjeniškega]] nastanka. Takšen je tudi [[Arhipelag Chiloé|arhipelag]] [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]].

=== Vodovje ===

Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.

[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečni meander v [[Arizona|Arizoni]]'''&lt;br /&gt;Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone]]

[[Misisipi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.

[[Jukon (reka)|Jukon]] je velika reka na Aljaski, ki se izliva v [[Beringovo morje]], človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj [[rudosledec|rudosledcev]] v notranjost [[Dežela|dežele]].

[[Velika jezera]] na [[srednji zahod ZDA|srednjem zahodu ZDA]] so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki [[pleistocen]]ske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek [[Reka svetega Lovrenca|reke Svetega Lovrenca]], zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih [[kanal Erie]]. [[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]] na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti [[sol]]i.

Združene države Amerike premorejo 19.924&amp;nbsp;km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in 200 morskih milj [[morski gospodarski pas|gospodarskega pasu]].

[[Slika:Gulf Intracoastal Waterway Galveston Bay.jpg|thumb|300px|left|[[Gulf Intracoastal Waterway]] je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], večinoma v zavetju [[zemeljska kosa|zemeljskih kos]] in drugih naravnih preprek morju]]

Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica [[Atlantik]]a z mnogo [[zemeljska kosa|zemeljskimi kosami]]. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v [[Jamestown]]u leta [[1607]]. Vodna pot ''[[Atlantic Intracoastal Waterway]]'' po priobalnih vodah povezuje kraje od [[Boston, Massachusetts|Bostona]] na severu do [[Key West]]a na južnem, [[Florida|floridskem]] koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi [[zgodovina ZDA|zgodovino ZDA]] oblikoval zajeten [[megalopolis]] [[BosWash]]. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] je nizka in [[laguna]]stega tipa, z izjemo območja Mississippijeve [[delta|delte]]. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica ''[[Gulf Intracoastal Waterway]]''. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom [[Španija|Špancev]] in [[Francija|Francozov]], kasneje so si ZDA priključile [[Teksas]]. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga [[Pacifik|pacifiška]] obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]]. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v [[20. stoletje|20. stoletju]].

Obale Aljaske ob Pacifiškem in [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so [[koralni greben]]i in njen velik pomen v smislu [[promet]]nih povezav.

=== Podnebje ===

Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih [[podnebje|podnebnih]] tipov: [[Aljaska]] je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je [[Havaji|havajsko]] povprečno vreme vlažno in [[tropsko podnebje|tropsko]]. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Samide|first=Marjana|authorlink=|author2=Ingolič, Borut|year=1991|title=Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=23918336}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Average precipitation in the lower 48 states of the USA.png|thumb|300px|'''Karta povprečne količine padavin'''&lt;br /&gt;100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici]]

Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. ([[mrtva črta]]). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je [[zima|pozimi]] mnogo [[sneg]]a in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi [[poletje|poletji]] in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško [[kmetijstvo]], ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih [[gozd]]ov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je [[prst (pedologija)|prst]] posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali [[poljedelstvo]]. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne [[prerija|prerije]], te se proti zahodu spreminjajo v [[stepa|stepe]] z nizko [[trava|travo]]. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja [[kulturne rastline|kulturnih rastlin]], zlasti [[pšenica|pšenice]]. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje [[živinoreja]]. Podnebna izjema zahodnih ZDA je [[Kaskadno gorovje]] in [[Pacifiška gorska veriga]], ki se napajata z zajetnimi [[orografske padavine|orografskimi padavinami]], izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni [[iglasti gozd]]ovi.

Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo [[klimatski pasovi|klimatskih pasov]], kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni [[podzol]]i so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne [[lateritske prsti]] je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; [[černozjomi]], ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.

Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.

=== Poselitev ===

[[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]]

Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.

Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.

==== Urbanizacija in suburbanizacija ====

Prvi [[Popis prebivalstva|cenzus]] leta 1790 je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[Urbano območje|urbanih območij]] se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].

[[Slika:South San Jose (crop).jpg|thumb|300px|left|'''Identične montažne hiše v predmestju [[San Jose, Kalifornija|San Joseja]]'''&lt;br /&gt;[[predmestja ZDA|Predmestne soseske]] večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest]]

Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi [[promet]]nimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val [[suburbanizacija|suburbanizacije]] z viškom po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. [[baby boom]]a opaziti množice družin z otroki.

Ljudem so v predmestja sledile tudi [[storitvene dejavnosti]] – razvili so se veliki [[nakupovalni center|nakupovalni centri]], zaradi nižjih [[davek|davkov]] in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga [[podjetje|podjetja]]. Dostopnost predmestnih sosesk z [[javni prevoz|javnim prometom]] je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe [[avtomobil]]ov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.&lt;ref&gt;Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt;

=== Okolje in družba ===

Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo [[naravna bogastva]] te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno [[agrikultura|agrikulturno]] in kasneje [[industrija|industrijsko]] silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval [[zemeljsko površje|površje]], gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z [[lov]]om pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva [[industrijska revolucija]] in nato [[demografska eksplozija]].

Prvi znaki [[okoljevarstvo|okoljevarstvene]] zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]], preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število [[naravni rezervat|naravnih rezervatov]], deklarirano varovanje [[ekosistem]]ov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje|atmosfero]], a se kljub temu nočejo zavezati [[Kjotski protokol|Kjotskemu protokolu]].

[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.

[[Slika:Farmer walking in dust storm Cimarron County Oklahoma2.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''&lt;br /&gt;Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]

V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.

Leta 1962 je knjiga ''[[Nema pomlad]]'' prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« [[Cuyahoga]] leta 1969 in [[jedrska nesreča]] na [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|Otoku treh milj]] deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: [[Sagebrush Rebellion]] na zahodu Združenih držav je podprl [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ki se je leta [[1981]] s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega [[kapitalizem|kapitalizma]] in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o [[trajnostni razvoj|trajnostnem razvoju]], zaradi [[globalizacija|globalizacije]] pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.

==== Naravna bogatstva ====

Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih [[naravna bogastva|naravnih bogastvih]]. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih [[gozd]]ov, bogata [[ribolov]]na območja in število [[industrijski minerali|mineralnih]] nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica [[fosfati|fosfatov]], pa velika proizvodnica [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] ter tudi [[gradbeništvo|gradbenih]] materialov.&lt;ref&gt;Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt; Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih [[vetrna energija|uporabljajo]] za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.

==== Naravne nesreče ====

[[Slika:New Orleans Survivor Flyover.jpg|thumb|300px|'''Opustošenje po orkanu Katrina'''&lt;br /&gt;[[Orkan Katrina]] je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega [[New Orleans]]a so se vključili pripadniki oboroženih sil]]

V vedno večji meri gre za [[suša|suše]], zgodovinsko je tako znan [[Dust Bowl]], medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih [[požar]]ov.

[[tornado|Tornadi]] pustošijo po [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] in [[srednji zahod ZDA|srednjega zahoda]], kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot ''[[Tornado Alley]]''. Še ena [[vreme]]nsko pogojena nevarnost so [[orkan]]i, ki pustošijo po obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].

[[Zgodovina ZDA]] pomni nekaj večjih [[poplava|poplav]] in [[zemeljski plaz|zemeljskih plazov]], a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi [[snežni metež]]i.

Zahodna obala Združenih držav in deli [[Aljaska|Aljaske]] so izpostavljeni [[ognjenik|ognjeniški]] aktivnosti in [[potres]]om, saj so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. [[Vroča točka]] z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki [[Havaji|Havajev]], medtem ko je eksplozivni vulkan [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] na severozahodu ZDA.

== Zgodovina ==

: ''Glavni članek: [[Zgodovina Združenih držav Amerike]]''

=== Predkolonialna in kolonialna Amerika ===

Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://claremontreviewofbooks.com/new-world-old-myths/|title=New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=24.11.2021}}&lt;/ref&gt; govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]].

[[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]]

Pred [[Velika geografska odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta 1492 naletel na [[Karibi|Karibske otoke]], nedolgo za njim (1499) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.

To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]].

Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.

Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.

Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta 1607 in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta 1620. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.

=== Osamosvojitev in zgodnja suverenost ===
==== Osamosvajanje ====

: ''Glavni članek: [[Ameriška revolucija]]''

Že pred [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško vojno za neodvisnost]] se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje [[Evropa|evropske]] spore prenesle na kolonije.

[[Slika:Boston tea party.jpg|thumb|300px|'''[[Bostonska čajanka]]'''&lt;br /&gt;V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije]]

Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim [[britanski imperij|britanskim imperijem]] vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in iz tega izhajajočega [[bostonski pokol|bostonskega pokola]] leta [[1770]] s 5 smrtnimi žrtvami. Povod [[revolucija|revoluciji]] pa je bila t. i. [[bostonska čajanka]] tri leta kasneje.

Leta [[1774]] je bil v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] sklican [[kontinentalni kongres]], kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. [[Drugi kontinentalni kongres]] leta [[1776]] je 4. julija izdal [[deklaracija o neodvisnosti ZDA|deklaracijo o neodvisnosti]]. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. [[Pariška pogodba 1783]] je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.

Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo [[ustava|ustavo]]. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti [[izvršilna oblast|izvršilni oblasti]] in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s [[Articles of Confederation|točkami konfederacije]]. [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavna konvencija]] 1787 je sprejela dvodomni zvezni [[parlament]] in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino [[Bill of Rights]].

==== Zgodnji politični in geografski razvoj ====

Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.

Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.

V obdobju predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta [[1812]] je naposled izbruhnila [[druga ameriško-britanska vojna|druga vojna z Britanijo]]. [[Oborožene sile ZDA]] so napadle angleško kolonijo [[Kanada|Kanado]], ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta [[1814]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] padcu in sklenitvi miru v [[Evropa|Evropi]], konec tudi v ZDA.

Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot [[doba dobrih čustev]] (angleško ''Era of Good Feelings''). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj [[Misisipi]]ja in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.

Območje [[Velika jezera|Velikih jezer]] do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v [[Ohio]]. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.

Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]).

[[Slika:American Progress (John Gast painting).jpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]]

Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].

=== Državljanska vojna ===

: ''Glavni članek: [[Državljanska vojna ZDA]]''

Socialne razlike med [[sever ZDA|severom]] in [[Ameriški Jug|jugom]] države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v [[manufaktura|manufakturno]] proizvodnjo in [[tržno gospodarstvo]], veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na [[plantaža|plantažništvu]] in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter [[sužnjelastništvo|sužnjelastniškega]] sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.

Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], ko je [[demokracija]] postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. [[Volilna pravica|Volilna]] in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja [[črnci|črncev]].

Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. [[Abraham Lincoln]], goreč [[republikanci|republikanski]] privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah [[1860]] in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v [[Kansas]]u.

[[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|300px|left|'''Žrtve bitke v državljanski vojni'''&lt;br /&gt;[[Bitka pri Gettysburgu]] julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid [[Unija (ZDA)|Unije]]]]

Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi [[Fort Sumter]], ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je [[Unija (ZDA)|Unija]] (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav]] umrlo 260 tisoč vojakov.

Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]], ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.

=== Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva ===

Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek [[Mississippi]]ja v [[Veliko nižavje]] in [[Skalno gorovje]], kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.

Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do [[Pacifik]]a se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] začenši s [[kalifornijska zlata mrzlica|kalifornijsko]] leta 1849. Različne [[etnija|etnične]] in [[narod]]nostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – [[pokol pri Ranjenem kolenu]] leta 1890.

==== Industrijska revolucija in urbanizacija ====

[[Slika:Standard oil octopus loc color.jpg|thumb|300px|'''Kartel [[Standard Oil]] s svojimi lovkami sega po oblasti'''&lt;br /&gt;Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg]]

Zadnjih 30 let [[19. stoletje|19. stoletja]] je ZDA poneslo na mesto vodilne [[industrija|industrijske]] sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja [[meso|mesa]] in [[rudarstvo]], poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna [[naravna bogastva]], nove [[tehnologija|tehnologije]], poceni [[energija]], hiter [[transport]] in obilica [[kapital]]a ter [[delovna sila|delovne sile]] v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip [[manufaktura|manufaktur]]. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti [[korporacija|korporacij]]. Slednje - s pripadajočimi [[monopol]]nimi [[kartel]]i - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.

Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna [[Chicago]], [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]], [[Dallas, Teksas|Dallas]] idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga [[življenjski standard|življenjskega standarda]]. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med [[hiperprodukcija|hiperprodukcijo]] in [[Recesija|ekonomskimi depresijami]]. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. [[Industrijska revolucija]] je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma [[trg]]e.

Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] ([[Anglija]], [[Irska]], [[Nemčija]] in [[Skandinavija]]), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prednjačile množice iz [[Južna Evropa|Južne]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] ([[Slovaki]] in [[Judje]] iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ter [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] in [[Grki]], [[Romuni]] in [[Italijani]] ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre [[parnik|parniške]] prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer [[Skandinavija|Skandinavci]] so bili znani po postavljanju kmetij na [[ameriški srednji zahod|srednjem zahodu]], medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. [[Chicago]] je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.

Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito [[urbanizacija|urbanizacijo]]. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta [[New York]] po 3,5 milijona, [[Chicago]] 1,7 milijona in [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] 1,3 milijona prebivalcev.

Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega [[20. stoletja]], katerega velik promotor je bil [[Theodore Roosevelt]] s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja [[ameriški črnci|črncev]] ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.

==== Imperializem ====

[[Slika:10000 Miles From Tip to Tip 1899 Cornell CUL PJM 1133 01 (enhanced).jpg|thumb|300px|'''»Ten Thousand Miles From Tip to Tip«'''&lt;br /&gt;Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]

Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.

Glavno gonilo [[imperializem|imperialističnih]] teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno [[gospodarstvo ZDA|ameriško gospodarstvo]]. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo [[Havaji|Havajev]], [[Kuba|Kube]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]] ([[Kitajska]]).

Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti [[mir (družbeno stanje)|mir]] in svojo vizijo [[demokracija|demokracije]]. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med [[Rusija|Rusijo]] in [[Japonska|Japonsko]] ([[rusko-japonska vojna]]) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] pa so podprle [[panamska revolucija|panamsko revolucijo]] in osamosvojitev te države od [[Kolumbija|Kolumbije]].

=== Prva svetovna vojna ===

Američani se sprva niso vpletali v [[Evropa|evropske]] spore, a se je takšna izolacija končala z [[Nemčija|nemško]] agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z [[Mehika|Mehiko]] o zavezništvu.

[[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z [[Rusija|Rusijo]], ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne [[pozicijsko bojevanje|pozicijske bitke]] na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale [[oborožene sile ZDA]], ki so sveže v [[Francija|Francijo]] prispele junija 1918 pod poveljstvom [[John J. Pershing|Johna. J. Pershinga]]. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli [[verdunska bitka|protiofenzivo pri Verdunu]]. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji [[gripa|gripe]] 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.

Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno [[politična represija|represijo]], ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.

Predsednik ZDA [[Woodrow Wilson|Wilson]] je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih [[štirinajst točk]], a so bile na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju [[Društvo narodov|Društva narodov]], h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. [[Versajska pogodba]] je slabo rešila povojno stanje in [[prva svetovna vojna]] je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas [[rdeči strah|rdečega strahu]] zaradi zmage [[boljševizem|boljševizma]] v Rusiji.

=== Med vojnama: potrošništvo in velika depresija ===

Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.

Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja [[avtomobil]]ov, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil [[ford]]ov [[Ford model T|model T]], ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.modelt.ca/background.html|title=The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation|publisher=Frontenac Motor Company|accessdate=20.8.2007|archive-date=2015-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150315112906/http://www.modelt.ca/background.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v [[predmestja ZDA|predmestja]], kar je postalo vsesplošna značilnost časa po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.

Tudi [[kultura ZDA|kultura Američanov]] se je obrnila v smer [[potrošništvo|potrošništva]], saj je postala stvar [[industrija|industrije]] in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija [[časopis]]ov in [[radio|radijskega]] programa, polnega [[reklama|reklam]]. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane ''[[flapper]]''. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe [[kozmetika|kozmetike]] in urejanja pričesk so trošile tudi [[Cigareta|cigarete]]. Kultura se je razbohotila tudi med [[afroameričani|črnim prebivalstvom]], česar krona je bila [[harlemska renesansa]].

==== Velika depresija ====

[[Slika:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|225px|'''''[[Priseljenska mati]]'''''&lt;br /&gt;Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA]]

: ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]''

Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po [[Herbert Hoover|Hooverjevi]] osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v [[delnica|delnice]] in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila [[črni torek|borzni zlom 24. oktobra 1929]]. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v [[podjetje|podjetjih]], ukinjanje ugodnih [[kredit]]ov – spiralni padec v [[gospodarska depresija|gospodarsko depresijo]] se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.

Brezposelnost v ZDA se je leta [[1933]] povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi [[bruto družbeni proizvod]], do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč [[banka|bank]] in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], imenovana [[Dust Bowl]].

Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel [[Franklin D. Roosevelt]], ki je v reševanje krize s svojim programom [[New Deal]] aktivno vključil [[vlada ZDA|vlado]] in organiziral [[javna dela]]. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

=== Druga svetovna vojna ===

Spomini iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|nemški]] [[ekspanzionizem]] pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče [[Pearl Harbour]] in takrat še ameriške [[Filipini|Filipine]] decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija.

Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se [[Sile osi]] že umikale. Tako so [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] po predaji 200 tisoč nemških vojakov [[Bitka za Stalingrad|pri Stalingradu]] leta 1943 sile [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] izrinili s svojega ozemlja ter zasedali [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Ostali zavezniki so na čelu z [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] pripravljali invazijo na okupirano [[Francija|Francijo]], ki se je zgodila na t. i. [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dan D]], 6. junija 1944 ([[operacija Overlord]]). General [[George S. Patton]] je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti [[Pariz]]u, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]] 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili [[Berlin]] ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po [[Moskva|moskovskem]] času 9. maja.

[[Slika:Torpedoed Japanese destroyer Yamakaze sinking on 25 June 1942.jpg|thumb|300px|'''Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice'''&lt;br /&gt;Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v [[pacifiška vojna|pacifiško prizorišče]] druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije]]

Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke [[Vojna za Tihi ocean|Pacifika]] so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila [[Filipini|Filipine]], [[Malajski polotok]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]] in [[Burma|Burmo]]. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] in [[oborožene sile ZDA]] so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v [[bitka v Lejtskem zalivu|bitki v Lejtskem zalivu]] na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z [[Iwo Jima|Iwo Jime]] in [[Okinawa|Okinawe]] pričele razmišljati o uporabi [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Slednje je z bombardiranjem japonskih [[Hirošima|Hirošime]] in [[Nagasaki]]ja septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno.

Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične [[velesila|velesile]]. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji [[elektronika|elektroniki]].

=== Hladna vojna ===

Za ZDA sta čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] močno zaznamovali [[hladna vojna]] na področju [[zunanja politika|zunanje politike]] in [[hiperpotrošnja]] na notranji ravni.

Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca 1946 prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].

[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''&lt;br /&gt;Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]

Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.

Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na [[zahodni blok]] se je 11 [[demokracija|demokracij]] te regije združilo v vojaški pakt [[NATO]] in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev [[Svet za vzajemno ekonomsko pomoč|Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč]] v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe [[atomsko orožje|atomskega orožja]]. [[Harry Truman|Truman]] je nato naročil izdelavo močnejše [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po [[oboroževalna tekma|oboroževalni tekmi]]. Merjenje moči je nato potekalo v [[korejska vojna|korejski vojni]].

Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo [[NASA]], ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče [[vesoljska tekma|vesoljske tekme]]. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi [[umetni satelit]] [[Explorer 1]], ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, [[John Glenn|Johna Glenna]].

Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu [[Politična levica|levičarski]] posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni [[politična represija|represiji]]. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.

Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v [[1960.|šestdesetih letih]] močno ožigosala [[vietnamska vojna]]. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno [[Džungelsko bojevanje|džungelsko vojno]]. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še [[afera Watergate|afere Watergate]] zelo poslabšalo.

[[John F. Kennedy]] je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično [[Kuba|Kubo]]. [[Revolucija]] v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in [[Kubanska raketna kriza|skorajšnjem spopadu]] obeh svetovnih velesil.

=== Povojno obdobje znotraj ZDA ===

[[gospodarstvo ZDA|Ameriško gospodarstvo]] povojnega časa je bilo zopet na nogah. [[Potrošnja|Potrošniki]] so zahtevali [[storitev|storitve]] in [[izdelek|izdelke]], proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V [[1950.|petdesetih letih]] je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih [[temeljna dobrina|dobrin]]. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se [[storitveni sektor]], ki je ob bok množicam delavcev [[modri ovratnik|modrega ovratnika]] postavila množice delavcev [[beli ovratnik|belega ovratnika]]: širil se je močan [[srednji razred]].

[[življenjski standard|Standard življenja]] se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je [[GI Bill of Rights]] določil ugodnosti za [[veteran]]e, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.

[[Slika:Birth Rate in USA 1934-2004.PNG|thumb|300px|'''Časovni prikaz števila rojstev v ZDA'''&lt;br /&gt;Fenomen [[baby boom]] je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu]]

Čas je zato zaznamovala [[suburbanizacija]], pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče [[spalno naselje|spalnih naselij]]. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma [[baby boom]], ki je populacijo ZDA med letoma [[1946]] in [[1964]] povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.

[[Afera Watergate]], kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika [[Richard Nixon|Nixona]], pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.

==== Družbeni boji 60. let ====

[[1960.|Šestdeseta leta]] preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje [[liberalizem|liberalnih]] reform in družbenih gibanj.

[[Slika:March on Washington edit.jpg|thumb|225px|left|'''Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice'''&lt;br /&gt;[[Marš na Washington za delovna mesta in svobodo]] leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril [[Martin Luther King]] s svojim slavnim govorom »''[[I Have a Dream]]''«]]

Konvergenca dejavnosti za pravice [[afriški črnci|črncev]] je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja [[segregacija|segregacije]] in [[diskriminacija|diskriminacije]]. Odvilo se je več mirnih ([[Martin Luther King]]) in nasilnih protestov ([[Malcolm X]]) ter manifestacije različnih vrst. Že od [[1961]]. leta dalje se je delalo na registracijah [[afroameričani|afroameričanov]] v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi [[pismenost]]i in [[volilni davek|volilni davki]] ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.

Svoje pravice so zahtevali tudi [[ameriški staroselci]], katerih dejavnost je znana kot [[Red Power]]. [[Mehika|Mehiški]] priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom [[César Chávez|Césarja Cháveza]], predsednika [[United Farm Workers Organizing Committee]].

Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti [[spolna diskriminacija|spolni diskriminaciji]]. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.

Generacija [[baby boom]]a je odrasla in se znašla v [[visoko šolstvo|visokošolskem sistemu]] ter njegovih [[kampus]]ih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani [[hipi]]ji, ki so zavračali [[materializem]], kritizirali oblast, živeli v [[komuna]]h, poslušali [[rock]] glasbo in imeli liberalna stališča do [[spolnost]]i in [[Mamilo|drog]]. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom [[Woodstock]]. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali [[študentsko gibanje|študentje]], ki so v tem desetletju ustanovili ''[[Students for a Democratic Society]]'' (SDS). Ta je pod taktirko [[Tom Hayden|Toma Haydena]] spisala izjavo ''[[The Port Huron Statement]]'', ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v [[karierizem]], materializem, [[militarizem|militantno]] zunanjepolitično razpoloženje ZDA in [[rasizem]]. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav [[zahodni svet|Zahoda]], kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.

Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za [[okolje]] in začetkov moderne [[naravovarstvo|naravovarstvene]] misli.

=== Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila ===

Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili konec hladne vojne, zaton [[industrijski sektor|industrijskega sektorja]] ter pojav [[globalizacija|globalne]] ekonomije in politike.

[[Slika:ReaganBerlinWall.jpg|thumb|300px|'''Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|Brandenburškimi vrati]]'''&lt;br /&gt;Konservativni predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila]]

[[Ronald Reagan|Reagan]] je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter [[oboroževalna tekma|oboroževalno tekmo]]. [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je označil za zlobni imperij, prek agencije [[CIA]] pa podprl protikomuniste v [[Salvador]]ju ter v [[Nikaragva|Nikaragvi]] organiziral in financiral [[Gverilsko bojevanje|gverilsko vojsko]]. Njegova ideja je bil tudi program ''[[Strategic Defense Initiative]]'', bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije [[revolucija|revolucij]], v katerih so komunisti v letih [[1989]] in [[1990]] izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]] je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačovom]] in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz [[Evropa|Evrope]]. Ameriški [[kapital]] je nato preplavil [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.

[[George H. W. Bush]] je zaradi tamkajšnjih zapletov med [[Irak]]om in [[Kuvajt]]om v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile [[oborožene sile Iraka|iraško vojsko]], a so se umaknile, preden bi dosegle padec [[Sadam Husein|Huseinovega]] režima. Od takrat do najnovejše [[druga iraška vojna|iraške vojne]] je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.

[[Oborožene sile ZDA]] so zatem posredovale v [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki se je soočala s krvavimi [[nasledstvene vojne Jugoslavije|nasledstvenimi vojnami]]. Marca [[1999]] je zveza [[NATO]] pod ameriško pobudo bombardirala [[Srbija|Srbijo]] in [[Kosovo]], kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote [[Združeni narodi|Združenih narodov]].

Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami [[zahodni svet|Zahoda]] ter nerazvitimi državami [[tretji svet|tretjega sveta]]. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm|title=Poll Results - What the World Thinks of America|publisher=BBC|accessdate=29.8.2007}}&lt;/ref&gt; Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v [[diktatura|diktatorskih]] ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu [[terorizem|terorizma]].

V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral [[industrijski sektor]] dela, medtem ko so obilen razcvet doživele [[storitvene dejavnosti]]. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik [[produkcijska sredstva|produkcijskih sredstev]] v manj razvite države oziroma ''[[outsourcing]]''. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom [[Sporazum NAFTA|NAFTA]] in svetovno vplivno organizacijo [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]]. Vse to so bila znamenja vsesplošne [[globalizacija|globalizacije]].

V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val [[imigracija|imigrantov]] iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]].

==== 21. stoletje ====

Tudi v [[21. stoletje]] so Združene države vstopile kot edina svetovna [[velesila]], katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji [[mednarodni terorizem|mednarodnega terorizma]], ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Meyssan|first=Thierry|authorlink=|year=2003|title=Velika laž : 11. september|publisher=Orbis|location=Ljubljana|id=|cobiss=122934784}}&lt;/ref&gt; To je bila podlaga za sveže [[politična represija|represivne]] zakone in bolj agresivno [[zunanja politika|zunanjo politiko]].

[[George W. Bush]] je z izrazito [[konservativizem|konservativnimi]] stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta [[2000]]. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in [[vojna proti terorizmu|boja proti terorizmu]] zmagal tudi na volitvah 2004.

[[Slika:September 14 2001 Ground Zero 02.jpg|thumb|200px|'''Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku'''&lt;br /&gt;ZDA so na prelomu stoletja doleteli [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi]], ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.]]

Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav ([[teroristični napadi 11. septembra 2001]]). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju [[Havaji|Havajev]] v drugi svetovni vojni označila [[islam]]sko [[fundamentalizem|fundamentalistično]] organizacijo [[Al Kaida]], ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na [[Afganistan]] v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na [[Irak]]. Razmere zaradi lokalnega [[partizansko bojevanje|partizanskega]] odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi [[državljanska vojna|državljanske vojne]] se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.

== Politika in uprava ==
{{Politika ZDA}}
: ''Glavni članek: [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]]''

[[Politika|Politični]] in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi [[ustava|ustave]] vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]].

[[Slika:USCapitol.jpg|thumb|300px|left|'''Kapitol'''&lt;br /&gt;[[Kapitol]] v zveznem mestu [[Washington, D.C.|Washington]] je skupaj z [[Bela hiša|Belo hišo]] simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež [[kongres ZDA|kongresa Združenih držav]]]]

Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako [[kongres ZDA|kongresni dom]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo [[politična avtonomija|avtonomije]], kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.

Pomemben segment je [[zunanja politika]]. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.

=== Politični sistem ===

Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.

[[Slika:Constitution of the United States, page 1.jpg|thumb|225px|'''Prva stran ustave'''&lt;br /&gt;[[Ustava ZDA]] je temeljni zakonski dokument države]]

Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[ustava ZDA|ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavni konvenciji]] leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Britanija|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna [[Articles of Confederation|točkam konfederacije]], te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.

==== Zakonodajna oblast ====

[[zakonodajna oblast|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres Združenih držav]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.

Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje [[zakonodaja|zakonodajne]] postopke, napoveduje [[vojna|vojne]], skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje [[davek|davke]], vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.

==== Izvršilna oblast ====

[[Slika:Air Force One over Mt. Rushmore.jpg|thumb|300px|left|'''[[Air Force One]] in gora [[Rushmore]], v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA'''&lt;br /&gt;[[Predsednik ZDA]] je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet]]

Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako [[de iure]] najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov.

Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje [[oborožene sile|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.

==== Sodna oblast ====

Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.

Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.

Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.

==== Volitve in politične stranke ====

[[Volitve]] potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi.

[[Slika:The Gerry-Mander.png|thumb|280px|'''Volilni okraji Massachussettsa'''&lt;br /&gt;[[Gerrymandering]], načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj]]

Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz [[gerrymandering]], izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega guvernerja [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[afroameričani|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.

[[politična stranka|Politične stranke]] v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]].

Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime [[Demokratsko-republikanska stranka]], a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[Leva sredina|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom. Njen rival je [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[Desna sredina|desnosredinske]] oziroma [[socialni konservativizem|družbeno konservativne]] in [[gospodarski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice.

=== Upravna delitev države ===

[[Slika:US states by date of statehood RWB dates.svg|thumb|300px|left|[[Zvezne države ZDA]] po datumu priključitve zvezi]]

Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish'').

Poseben status ima zvezno ozemlje [[Zvezno okrožje Kolumbija|District of Columbia]], ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah predsednika države.

Delno avtonomen status imajo še [[indijanski rezervati ZDA|indijanski rezervati]] ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.

=== Mednarodni odnosi ===

[[Zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije Amerik. Tudi oče naroda [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju [[kolonija (geografija)|kolonij]] od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje.

Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.

Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kultura ZDA|kulturna]] industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno ''[[Department of State]]''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]].

==== Oborožene sile ====

[[Slika:USS Kitty Hawk (CV-63) bow 2007.jpg|thumb|300px|'''Letalonosilka [[USS Kitty Hawk]] na vojaških manevrih'''&lt;br /&gt;Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu]]

[[Oborožene sile ZDA|Oborožene sile Združenih držav]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za [[Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta [[2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|title=The Budget for Fiscal Year 2008|publisher=US Department of Defense|accessdate=3.12.2007|archive-date=2009-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20090810035636/http://www.gpoaccess.gov//usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==

: ''Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike]]''

[[Ekonomija]] ZDA je [[trg|tržne]] narave, a se od pristnega [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] [[bruto družbeni proizvod|bruto družbenega proizvoda]]&lt;ref&gt;podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006&lt;/ref&gt; največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States|title=United States Economy|publisher=Encyclopedia Britannica Online|accessdate=3.2.2008}}&lt;/ref&gt; Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju [[življenjski standard|življenjskega standarda]] tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.

Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški [[pokojnina|pokojnin]] in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih [[davek|davkov]] za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.

Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zveze sovjetskih socialističnih republik]], ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta [[Evropska unija]] – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]].

Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna [[energetika|energetska]] nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in [[varstvo okolja]] na drugi.

[[liberalizem|Liberalno]] usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih [[emigracija|emigrantov]], ki sestavljajo obsežen krog poceni [[delovna sila|delovne sile]] in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa [[socialna podpora]], ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.

=== Gospodarski sistem ===

[[gospodarstvo|Gospodarski]] sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim [[zakon]]i in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne [[šola|šole]], so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi [[trg]]i. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih [[privatni sektor]] zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, [[socialni sistem]], državna [[promet]]na omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.

Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: [[naravni vir]]i, [[delovna sila]], [[kapital]] in [[podjetništvo]].

Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]]. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne [[prst (pedologija)|prsti]], mnoge kilometre [[obala|obal]] z [[riba]]mi, obsežne [[gozd]]ove in [[rude|rudninska]] nahajališča.

V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|title=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=21.9.2007|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226055200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.

[[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.&lt;ref&gt;U.S. Bureau of the Census&lt;/ref&gt;

Kapital predstavljajo vsi objekti, [[infrastruktura]] in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]] oziroma nudenje [[storitev]]. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.

==== Gospodarstvo in država ====

Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom [[prosti trg|prostega trga]], država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za [[oborožene sile]] in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih [[tržna ekonomija]] zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti nalezljivim boleznim, [[osnovno šolstvo|osnovno šolanje]] itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer [[alkohol]]) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.

==== Mednarodne povezave ====

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;|Izvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093527/http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;| Uvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093511/http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
&lt;/div&gt;

Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.

Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.

Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] leta [[1944]], v približno istem času je isti nazor promoviral tudi [[Marshallov načrt]]. Že leta [[1947]] je bil sprejet pomemben [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] (angleško ''General Agreement on Tariffs and Trade'', GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil [[carinska služba|carinske]] ovire. [[1995]]. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna [[Svetovna trgovinska organizacija]].

Na regionalni ravni je pomemben [[Sporazum NAFTA|Severnoameriški sporazum o prosti trgovini]] (angleško ''North American Free Trade Agreement'', NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|title=Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers|publisher=Oxfam|accessdate=28.1.2008|archive-date=2008-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080216014135/http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Finance ===

[[Denar]] se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: [[gotovina|gotovini]] in [[ček]]ih, vezanih na [[bančni račun|bančne račune]]. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj [[tekoči račun]] in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa.

[[Ameriški dolar]] je bil pred časom, tako kot večina drugih [[denarna valuta|valut]], vezan na določeno količino [[srebro|srebra]] oziroma [[zlato|zlata]] in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot [[zlati standard]]. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ([[kupna moč]]), ta pa se spreminja.

[[Slika:US Historical Inflation Ancient.svg|thumb|300px|'''Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja'''&lt;br /&gt;ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo]]

[[Inflacija]] je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem [[zvezne rezerve ZDA|zveznih rezerv]] oziroma [[banka]] zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja [[bankovec|bankovcev]] in [[kovanec|kovancev]], ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško ''[[Department of the Treasury]]''). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.

=== Produkti in storitve ===

[[Slika:BDP ZDA po sektorjih dejavnosti.png|thumb|250px|left|'''Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti'''&lt;br /&gt;Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti]]

V strukturi [[gospodarski sektorji|gospodarskih sektorjev]] je prišlo še zlasti v [[20. stoletje|20. stoletju]] do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v [[industrijski sektor|produkcijskem]] (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po [[storitev|storitvenih]] dejavnostih in [[tehnologija|tehnoloških]] presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v [[storitveni sektor]]. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imeli veliko [[kupna moč|kupno moč]], ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.

Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za [[agrikultura|agrikulturno]] najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku [[koruza|koruze]], [[soja|soje]], [[sorgo|sorga]], pa druge po pridelku [[pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]], [[citrus]]ov in [[tobak]]a. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo [[živinoreja|živinorejskih]] in [[svinjereja|svinjerejskih]] dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.

Združene države so vodilna izdelovalka [[fosfati|fosfatov]] ([[Gnojilo|gnojila]]), na drugem mestu pa po pridobivanju [[zlato|zlata]], [[srebro|srebra]], [[baker|bakra]], [[svinec|svinca]], [[naravni plin|naravnega plina]] in [[premog]]a. Tudi [[molibden]] in [[žveplo]] sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. [[rudarstvo|Rudarska dejavnost]] v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za [[industrija|industrijski]] razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). [[Nafta]] je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.

Samostojno največji delež svetovnega [[les]]a pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz [[Kanada|Kanade]].

V [[industrijski sektor|industrijskem gospodarskem sektorju]] je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: [[multinacionalna korporacija|multinacionalne korporacije]] postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano [[Zunanje izvajanje dejavnosti|outsourcing]].

Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne [[kemija|kemična]] industrija, proizvodnja [[transport]]ne opreme, predelane [[hrana|hrane]], [[računalnik]]ov in druge [[elektronika|elektronike]], mehanizacije in kovinskih izdelkov.

[[Slika:Oil platform.jpeg|thumb|300px|'''Naftna ploščad pred obalo ZDA'''&lt;br /&gt;[[Naftna industrija]] ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv]]

V [[energetika|energetskem]] sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo [[fosilna goriva]] (41 % vse energije). [[Nafta]] omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. [[Zemeljski plin]] je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. [[Premog]] pa pretežno služi za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] v [[termoelektrarna]]h. [[Hidroenergija]] prispeva 6 % vse proizvedene energije, [[jedrska energija|jedrska]] pa 8 %.

V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski [[storitveni sektor|sektor storitev]] zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta [[beli ovratnik|belega ovratnika]], ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstva]], pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.

[[Slika:NYSE-floor.jpg|thumb|300px|left|'''Vrvež na [[NYSE|borzi v New Yorku]]'''&lt;br /&gt;[[New York]] je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu]]

Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih [[nakupovalni center|nakupovalnih centrov]] v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.

Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Okoli 10 % [[izvoz]]nih artiklov so predstavljali [[kmetijstvo|kmetijski]] izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v [[1970.|70. letih]] 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in [[uvoz]]om zaradi velikih količin uvožene nafte iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in [[Azija|Azije]].

Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih [[socialni sistem|socialne oskrbe]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[policija|policiji]], [[izobraževalni sistem|izobraževalnem sistemu]], urejanju [[promet]]nih povezav in ostale [[infrastruktura|infrastrukture]], [[zdravstvo|zdravstvu]], negovanju javnih parkov idr.

[[Slika:2004-04-04 - 10 - Universal Studios.jpg|thumb|225px|'''Vhod v kompleks [[Universal Studios]]'''&lt;br /&gt;Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem [[Hollywood]]u, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo]]

V okvir [[zabavna industrija|zabavne industrije]] se uvršča predvsem [[industrija]], locirana v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Hollywood]]u – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški [[kulturna kolonizacija|kulturni kolonizaciji]] sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v [[New York]]u in mnoge [[televizija|televizijske]] hiše v istem kraju.

Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe [[računalnik]]ov, uvedel [[satelit]]e in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.

==== Promet ====

[[Promet]]ne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter [[pošta|pošte]] in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in [[konurbacija|konurbacije]]. Pri [[železniški promet|železniškem prevozu]] potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje [[Amtrak]]. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.

[[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|thumb|300px|left|'''Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]]'''&lt;br /&gt;Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz [[predmestja ZDA|predmestij]] na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo]]

Velika pomena so [[cesta|cestna]] motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon [[Federal-Aid Road Act]] iz leta [[1916]], ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško ''[[Interstate Highway System]]'') leta [[1956]], kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.

Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je [[zračni promet]]. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.

== Demografija ==

: ''Glavni članek: [[Demografija Združenih držav Amerike]]''

Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/population/www/popclockus.html|title=U.S. POPClock Projection|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=15.11.2007}}&lt;/ref&gt; [[Američani]] so za [[Kitajci Han|Kitajci]] in [[Indijci]] tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.

Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta [[1900]] dvignilo na 76 milijonov in leta [[2000]] znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Cunder|first=Karmen|authorlink=|display-authors=etal|year=2003|title=Obča geografija za 1. letnik gimnazij|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=12913209}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg|thumb|300px|'''Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za [[globoki jug ZDA]] je značilna velika zastopanost [[afroameričani|afroameričanov]], medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število [[latinoameričani|latinoameričanov]]]]

Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »[[E Pluribus Unum]]«. [[1990]]. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo [[angleščina|angleščino]]. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica [[Anglija|angleške]] dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev [[kultura|kulture]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Ravno tako [[mediji]] in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici [[etnija|etničnih]] in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer [[indijanci|indijance]], ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in druge.

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;left&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največja mesta ZDA po številu prebivalcev
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Mesto
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(meje mesta)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(metropolitansko&lt;br /&gt;območje)
|-
| [[New York]]
| 8.214.426
| 18.818.536
|-
| [[Los Angeles]]
| 3.849.378
| 12.950.129
|-
| [[Chicago]]
| 2.833.321
| 9.505.748
|-
| [[Houston, Teksas|Houston]]
| 2.144.491
| 5.539.949
|-
| [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]
| 1.512.986
| 4.039.182
|}
&lt;/div&gt;

Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://socds.huduser.org/|title=State of the Cities Data Systems|publisher=Policy Development and Research Information Service|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html|title=50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt; so Združene države visoko [[urbaniziranost|urbanizirana]] država. Premorejo množico [[velemesto|velemest]], med njimi 11 od skupno 55 t. i. [[svetovno mesto|svetovnih mest]] (angleško ''global city''). Največja izmed njih so [[New York]], [[Los Angeles]] in [[Chicago]]. Geografski center prebivalstva se s [[stari severovzhod ZDA|starega industrializiranega severovzhoda]] vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci [[Kalifornija]] in [[Teksas]].

=== Rast in starost ===

Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih [[imigracija|imigracij]]. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.

[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]

Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot [[kolonija (geografija)|kolonija]], torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa [[emigracija|emigriralo]] več kot 65 milijonov ljudi; le v letu [[1998]] je bilo imigracij 660 tisoč. Na [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 1990 se je izključno za [[Američani|Američane]] izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] skupino (tu prednjačijo [[afroameričani|afro-]] in [[latinoameričani]]) ali [[nacionalnost|nacionalno]] preteklost (najpogosteje [[Nemci]], [[Angleži]], [[Irci]] ali [[Italijani]]).

Na število prebivalcev odločilno vplivata [[rodnost]] in [[smrtnost]] oziroma [[naravni prirastek]]. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.

Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta [[1890]] imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.

Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila [[pričakovana starost]] 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.

=== Poselitveni vzorci ===

Povprečen sodobni Američan je prebivalec [[mesto|mesta]]. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob [[Atlantik]]u, 16 % ob [[Pacifik]]u in 12 % v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko [[Misisipi]] in [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]], še posebno malo jih je opaziti v sušnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]]. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v [[predmestja ZDA|stanovanjskih predmestjih]], v angleščini znanih kot ''suburb''.

Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje [[indijanci|indijancev]], nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen [[ameriški zahod]], kasneje pa velik del [[ameriški črnci|črnske]] populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo [[rasizem|rasizma]] ali odklanjanja manjših [[etnična skupina|etničnih skupin]].

=== Religija ===

[[Slika:Pisgah.jpg|thumb|300px|'''Cerkev Pisgah v biblijskem pasu'''&lt;br /&gt;[[Biblijski pas ZDA]] je regija na jugu države, kjer je [[evangeličanski protestantizem]] dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju [[evolucijska teorija|evolucijski teoriji]]]]

Američani so narod z obilico različnih [[religija|religij]], število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.

Danes največja verska skupina so [[kristjani]] (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno [[cerkev (organizacija)|cerkvijo]]. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh [[Denominacija (religija)|denominacij]], [[protestanti]], katerih največje skupine so [[baptisti]], [[luterani]] in [[metodisti]]. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo [[katoličani]]. Opazen delež pa imajo tudi [[pravoslavci]], glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini [[grška pravoslavna cerkev|grška]] in [[ruska pravoslavna cerkev]]. [[Judaizem]] je religija 2 % Američanov in [[islam]] (leta 2001) približno 1 %.

Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili [[ameriški staroselci]], katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega [[animizem|animizma]]. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene [[angleščina|angleško]] govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil [[katolicizem]] namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, [[Irci]] kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini [[19. stoletje|19. stoletja]], ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu [[državljanstvo|državljanstva]] za že naseljene katoličane. Po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]] je bil ustanovljen [[Ku Klux Klan]], ki je promoviral [[rasa|rasno]] čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, [[židi]] in [[črnci]]. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila [[antisemitizem]]. Tudi [[muslimani]] so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju [[naftna kriza|naftne krize]] in nadalje v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], najaktualnejša pa je po nekaterih virih [[politična represija|represija]] nad njimi po [[terorizem|terorističnih]] napadih na newyorški [[WTC]] v letih 1993 in [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|2001]].

Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o [[splav]]u in veljavnosti [[Evolucija|evolucijske teorije]], kjer so zlasti [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanske]] oblasti izrazito privržene [[konservativizem|konservativnim]] idejam.

=== Družina in dohodek ===

V [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je bila tradicionalna [[družina]] motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo [[čustvo|čustvenega]] zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do [[otroci|otrok]].

Leta [[1998]] je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 [[ločitev]], katerih vrednost pada od [[1980.|80. let]] preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje [[poroka|porok]] in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno [[izobraževanje]], usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem [[mož]]u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni [[žena|ženi]]) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.

[[mediana|Medianski]] dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|title=Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=28.10.2007|archive-date=2007-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20070319232115/http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==

: ''Glavni članek: [[Kultura Združenih držav Amerike]]''

[[Slika:Motherhood and apple pie.jpg|thumb|300px|'''Kulturni simboli Amerike'''&lt;br /&gt;Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti]]

[[Kultura]] v splošnem pomeni sistem [[Norma|norm]] in [[Vrednota|vrednot]], priučenih skozi [[socializacija|socializacijski]] proces, ki se izražajo tako v [[duhovnost|duhovni]] in [[materialnost|materialni]] stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta [[multikulturalizem]] pa se meša z učinkom [[Talilni lonec|talilnega lonca]] (angleško ''melting pot''), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi [[kulturna skupina|kulturnimi skupinami]] in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne [[zahodna kultura|zahodne kulture]].

Osrednji gradnik kulture so bili [[Britanija|britanski]] vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v [[kolonialne ZDA|kolonialni dobi]]. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[pravo|pravni]] sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti [[Irska]], [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Italija]]. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura [[zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.

Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo [[demokracija|demokraciji]] in enakosti [[državljan]]ov pred [[zakon]]om. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]] in se stopnjevale do mere, ki je povzročila [[revolucija|revolucijo]] ter ustanovitev [[suverena država|suverene države]], utemeljene na [[Ustava Združenih držav Amerike|ustavi]] in njenih amandmajih [[Bill of Rights]]. Francoski politološki pisec [[Alexis de Tocqueville]] je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega [[zahodni svet|zahodnega sveta]]. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo ([[stari svet|starega sveta]]) uvažali Američani.

Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v [[Evropa|evropski]] umetnosti.

Z uvedbo [[mediji|medijev]] v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo [[gramofon]]a, [[kamera|kamere]] in nekoliko kasneje [[radio|radia]] učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so [[Množica|množična občila]] stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.

=== Izobraževanje ===

[[Slika:CentralAvenueCornell2.jpg|thumb|222x222px|'''Kampus [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] v državi [[New York (zvezna država)|New York]]'''&lt;br /&gt;Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot [[Ivy League]]|alt=]]

Za institucionalizirano [[izobraževanje]] naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem [[osnovno šolstvo|osnovni]] ravni prek [[visoko šolstvo|visokih šol]] do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.

Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.

Kot alternativa se starši večkrat odločijo za [[izobraževanje na domu]].

=== Prazniki ===

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|+
|+
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot; | Prazniki v ZDA
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Praznik
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Datum
|-
| [[novo leto]]
| 1. januar
|-
| dan [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]]
| tretji ponedeljek januarja
|-
| valign=&quot;top&quot; | [[dan inavguracije]]
| 20. januar (vsaka štiri leta po&lt;br /&gt;predsedniških volitvah)
|-
| [[George Washington|Washingtonovo]] rojstvo
| tretji ponedeljek februarja
|-
| [[dan spomina (ZDA)|dan spomina]]
| zadnji ponedeljek maja
|-
| [[dan neodvisnosti (ZDA)|dan neodvisnosti]]
| 4. julij
|-
| [[dan dela (ZDA)|dan dela]]
| prvi ponedeljek septembra
|-
| [[Krištof Kolumb|Kolumbov]] dan
| drugi ponedeljek oktobra
|-
| [[dan veteranov]]
| 11. november
|-
| [[zahvalni dan]]
| četrti četrtek novembra
|-
| [[božič]]
| 25. december
|}
&lt;/div&gt;

Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih [[praznik]]ov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.

ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je [[božič]]. Ta pa je še posebno od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in [[potrošništvo|potrošništva]]. Ker božič ni verski praznik vseh [[Religija|religij]] v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega [[zahvalni dan|zahvalnega dne]] in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje [[hanuka]] oziroma [[judaizem|judovski]] praznik luči in velik [[Afrika|afriški]] praznik [[kwanzaa]].

=== Bivanjske navade ===

Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer [[primogenitura]]. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.

=== Kuhinja ===

Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo [[hrana|hrane]], kar je narod – z izjemo prvih let [[kolonija (geografija)|kolonij]] – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in [[hitra prehrana|hitra]], značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu [[debelost]]i so se počasi pojavila šele v teku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.

ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v [[Migracije|migracijo]] ravno zaradi lakote v matičnem okolju.

Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.

[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na newyorškem [[Times Square]]u'''&lt;br /&gt;Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] po celem svetu.]]

Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].

=== Oblačenje ===

V Združenih državah ni mogoče najti [[obleka|obleke]] ali celo [[narodna noša|narodne noše]] z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole [[indijanci]], od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo [[mokasini|mokasinov]] in oblek iz kož.

Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo [[moda|modo]], ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z [[Evropa|evropsko]] kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je [[modri džins]].

== Viri ==
=== Splošni tiskani viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |url= https://archive.org/details/americanwaysintr0000date |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink=  |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink=  |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros &amp; Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |url= https://archive.org/details/usacustomsinstit0000tier_4ed |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
&lt;/div&gt;

=== Splošni elektronski viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
&lt;/div&gt;

=== Neposredni viri ===

{{refsez|2}}

== Glej tudi ==
* [[The Battle Hymn of the Republic]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|United States|Združene države Amerike}}
{{Wikipotovanje|United States of America|Združene države Amerike}}
; Uprava ZDA
* [http://www.usa.gov/ Official U.S. Government Web Portal] Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA
* [http://www.whitehouse.gov/ White House] Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA
* [http://www.senate.gov/ Senate] Uradno spletno mesto senata ZDA
* [http://www.house.gov/ House] Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA
* [http://www.supremecourtus.gov/ Supreme Court] Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA

; Pregledi in podatki
* [http://www.america.gov/ Telling America's Story] Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/united-states/ United States] – Podatki iz CIA World Factbook
* [https://www.britannica.com/place/United-States United States] – ''Encyclopaedia Britannica''
* [http://www.census.gov/hhes/www/ U.S. Census Housing and Economic Statistics] Podatki statističnega urada ZDA
* [http://www.ers.usda.gov/statefacts/ State Fact Sheets] Podatki U.S. Economic Research Service
* [http://www.teacheroz.com/states.htm The 50 States of the U.S.A.] Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah
* [http://wiki.creativecommons.org/Case_Studies/Whitehouse.gov Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod licenco Creative Commons]

; Zgodovina
* [http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html Historical Documents] Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)
* [http://www.historicalstatistics.org/index2.html USA] Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA

; Karte
* [http://www.wikimapia.org/#y=41771312&amp;x=-99492187&amp;z=4&amp;l=0&amp;m=a Wikimapia: United States] Satelitski posnetki

{{ZDA}}
{{Severna Amerika}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
{{OAS}}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Združene države Amerike| ]]
[[Kategorija:Severnoameriške države]]
[[Kategorija:ANZUS]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Federativne države]]</text>
      <sha1>qualhu95lczybwxmcr9yf26q5raxotp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677331</id>
      <parentid>6677330</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:08:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Icodense</username>
        <id>137570</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28846-21|~2026-28846-21]] ([[User talk:~2026-28846-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sirova palčka|Sirova palčka]]</comment>
      <origin>6677325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="154245" sha1="tl554uwmmm1avsetf3b9troyeslhjfu" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = United States of America
| conventional_long_name = Združene države Amerike
| common_name            = Združene države Amerike
| common_name2           = Združenih držav Amerike
| image_flag             = Flag of the United States.svg
| image_coat             = US-GreatSeal-Obverse.svg|20px
| symbol_type            = [[Grb Združenih držav Amerike|Veliki pečat]]
| national_motto         = {{jezik|la|[[E pluribus unum|E Pluribus Unum]]}} &lt;small&gt;({{jezik-en|From Many, One}}, »Iz mnogih, eno«) &amp;nbsp;(tradicionalno)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;''[[In God We Trust]]''&amp;nbsp;&lt;small&gt;(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)&lt;/small&gt;
| image_map              = Location_United_States.svg
| national_anthem        = ''[[The Star-Spangled Banner]]''
| official_languages     = [[angleščina]]&lt;br /&gt;(''de facto'')
| capital                = [[Washington, D.C.]]
| latd                   = 38
| latm                   = 53
| latNS                  = N
| longd                  = 77
| longm                  = 02
| longEW                 = W
| government_type        = [[federativna republika|federativna]] [[ustavna republika]]
| leader_title1          = predsednik
| leader_name1           = [[Donald Trump]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title2          = podpredsednik
| leader_name2           = [[JD Vance]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| leader_title3          = [[predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike|predsednik predstavniškega doma]]
| leader_name3           = [[Kevin McCarthy]] [[Republikanska stranka (ZDA)|(R)]]
| largest_city           = [[New York]]
| area_km2               = 9.631.420
| area_rank              = 3.&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;
| percent_water          = 4,87
| population_estimate    = 334.914.895
| population_estimate_year = 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population |url=https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html |access-date=2023-12-23 |website=Census.gov}}&lt;/ref&gt;
| population_census      = 331.449.281
| population_census_year = 2020&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html |title=U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment |work=United States Censusn|access-date=2021-04-26}} Stanje 1. aprila 2020.&lt;/ref&gt;
| population_census_rank = 3.
| population_density_km2 = 33,6
| population_density_rank = 185.
| demonym                = Američan, Američanka
| GDP_PPP_year           = 2006
| GDP                    = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP                = 13,049 bilijona USD
| GDP_PPP_rank           = 1.
| GDP_PPP_per_capita     = $43.555
| GDP_PPP_per_capita_rank = 3.
| GDP_nominal            = 13,77 bilijona USD
| GDP_nominal_rank       = 1.
| GDP_nominal_year       = 2007
| GDP_nominal_per_capita = 45.652 USD
| GDP_nominal_per_capita_rank = 8.
| Gini                   = 41,7
| Gini_year              = 2022
| Gini_change            = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| Gini_ref               = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html |title=Income in the United States: 2022 |first=US Census |last=Bureau |newspaper=Census.gov |page=47 |access-date=2024-07-01}}&lt;/ref&gt;
| HDI                    = 0,921
| HDI_year               = 2021
| HDI_change             = &lt;!--rast/upad/nespremenjen--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |title=Human Development Report 2021/2022 |publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]] |date=September 8, 2022|archive-date=September 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 21.
| sovereignty_type       = [[Ameriška vojna za neodvisnost|Neodvisnost]]
| sovereignty_note       = od [[Kraljestvo Velike Britanije|Velike Britanije]]
| established_event1     = [[Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike|razglašena]]
| established_event2     = [[Pariški sporazum (1783)|priznana]]
| established_event3     = [[Ustava Združenih držav Amerike]]
| established_date1      = [[4. julij]] [[1776]]
| established_date2      = [[3. september]] [[1783]]
| established_date3      = [[4. marec]] [[1787]]
| currency               = [[ameriški dolar]] ($)
| currency_code          = USD
| country_code           = USA
| time_zone              = 
| utc_offset             = −5 do −10
| time_zone_DST          = 
| utc_offset_DST         = −4 do −10
| cctld                  = [[.us]] [[.gov]] [[.edu]] [[.mil]]
| calling_code           = 1
| footnotes              = &lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada [[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]].
}}

'''Združene države Amerike''' (tudi '''Združene države''', '''ZDA'''; angleško '''''United States of America''''' {{IPA|[juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]}}) so [[Zvezna država|zvezna]] republika v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med [[Atlantik]]om na vzhodu ter [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] na zahodu in si deli severno mejo s [[Kanada|Kanado]] ter južno z [[Mehika|Mehiko]]. Njena prestolnica je [[Washington, D.C.]]

Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov: [[geografija|geografske]] značilnosti te tretje največje države na svetu, [[zgodovina]], ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja [[družba|družbo]], [[kultura]] s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, [[gospodarstvo]] in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na [[vojska|vojaški]], gospodarski, kulturni in [[politika|politični]] ravni v svetu, je po propadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni [[supersila|supersili]].

Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto ''[[E Pluribus Unum]]'' (slovensko ''Iz mnogih eno''). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 [[Britanija|britanskih]] kolonij v Severni Ameriki med [[ameriška revolucija|ameriško revolucijo]], nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase [[migrant]]ov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela [[imigracija|imigrantov]], ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v [[nacija|nacionalno]] celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v [[deklaracija neodvisnosti ZDA|deklaraciji neodvisnosti]] ter v [[Ustava ZDA|Ustavi ZDA]]. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.

Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem [[16. stoletje|16. stoletju]], in sicer po [[Amerigo Vespucci|Amerigu Vespucciju]], [[italija]]nskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale [[Južna Amerika|Južne Amerike]] in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško ''United States''), ZDA (angleško ''USA''), v angleščini tudi ''The States'' ali ''US'', v svetu [[zahodna kultura|zahodne kulture]] pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv ''[[Columbia]]''. Prebivalci ZDA so označeni za [[Američani|Američane]], to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.

== Geografija ==

: ''Glavni članek: [[Geografija Združenih držav Amerike]]''

Združene države merijo skoraj 10 milijonov km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; in si tako z [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajsko]], glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na [[seznam držav po površini|spisku svetovnih držav po površini]]. Celotno državo sestavlja 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] ([[celinske ZDA|48 geografsko soležnih]] in 2 izolirani) in odvisni teritoriji [[Puerto Rico]], [[Ameriški Deviški otoki]], [[Ameriška Samoa]] in [[Guam]]. Zvezne države so praviloma razdeljene na [[okrožja ZDA|okrožja]].

Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega [[somestje|somestja]] [[BosWash]].

Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica [[naravna bogastva|naravnih bogastev]] in razvejano [[vodovje|vodno]] omrežje, pa dobri splošni pogoji za [[kmetijstvo|kmetovanje]], kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija [[Naravno okolje|okolja]] povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje]] – 20 % svetovnih emisij.

=== Površje ===

[[Slika:USA topo en.jpg|thumb|300px|right|'''Topografska karta ZDA'''&lt;br /&gt;Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države]]

Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane.

Priobalne ravnice [[Atlantik]]a se proti zahodu dvigujejo v staro [[Apalači|apalaško]] gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje [[Mississippi]]ja in [[Velika jezera]], ogromna zaloga [[sladka voda|sladke vode]] [[ledenik|ledeniškega]] nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]], ki ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig [[Ozark]] in [[Ouachita]]. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz [[Kanada|Kanade]] in do [[Mehika|Mehike]] čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=McKnight|first=Tom Lee|authorlink=|year=2004|title=Regional geography of the United States and Canada|publisher=Pearson/Prentice Hall|location=New Jersey|id=|cobiss=14506504}}&lt;/ref&gt; Na njihovem jugu leži [[puščava|puščavski]] svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi [[Kaskadsko gorovje|Kaskadskega gorovja]] in [[Sierra Nevada (ZDA)|Sierre Nevade]], v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka [[Velika kotlina]] z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah [[Tihi ocean|Pacifika]] vlečejo doline in manjša gorovja [[pacifiški severozahod|pacifiškega severozahoda]].

[[Aljaska|Aljasko]] zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet [[tundra|tundre]]; priobalni otoki so [[ognjenik|ognjeniškega]] nastanka. Takšen je tudi [[Arhipelag Chiloé|arhipelag]] [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]].

=== Vodovje ===

Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek [[morje|morja]]. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih [[reka|rek]] ter [[jezero|jezer]] v Ameriki: [[Mississippi]], [[Reka svetega Lovrenca|Sveti Lovrenc]], [[Velika jezera]], [[Missouri (reka)|Missouri]] itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer [[Sibirija|sibirskih]] rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo [[plavje]], sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil.

[[Slika:USA 10187 Horseshoe Bend Luca Galuzzi 2007.jpg|thumb|300px|right|'''Rečni meander v [[Arizona|Arizoni]]'''&lt;br /&gt;Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone]]

[[Misisipi]] je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so [[Ohio (reka)|Ohio]], [[Missouri (reka)|Missouri]], [[Tennessee (reka)|Tennessee]], [[Rdeča reka]] in [[Illinois (reka)|Illinois]]. V [[Mehiški zaliv]] se pretaka tudi [[Rio Grande]], reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka [[Kolorado (reka)|Kolorado]] se izliva v [[Kalifornijski zaliv]], znana je po svojem oblikovanju [[geomorfologija|geomorfološko]] zanimivih [[kanjon]]ov na [[Koloradska planota|Koloradski planoti]]. Za bogato zvezno državo [[Kalifornija|Kalifornijo]] sta pomembni reki [[Sacramento (reka)|Sacramento]] in [[San Joaquin]]. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok [[Columbia (reka)|Columbia]] in njegov pritok [[Snake River]]. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA.

[[Jukon (reka)|Jukon]] je velika reka na Aljaski, ki se izliva v [[Beringovo morje]], človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj [[rudosledec|rudosledcev]] v notranjost [[Dežela|dežele]].

[[Velika jezera]] na [[srednji zahod ZDA|srednjem zahodu ZDA]] so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki [[pleistocen]]ske poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek [[Reka svetega Lovrenca|reke Svetega Lovrenca]], zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih [[kanal Erie]]. [[Veliko slano jezero]] je kotanja v [[Velika kotlina|Veliki kotlini]] na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti [[sol]]i.

Združene države Amerike premorejo 19.924&amp;nbsp;km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in 200 morskih milj [[morski gospodarski pas|gospodarskega pasu]].

[[Slika:Gulf Intracoastal Waterway Galveston Bay.jpg|thumb|300px|left|[[Gulf Intracoastal Waterway]] je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]], večinoma v zavetju [[zemeljska kosa|zemeljskih kos]] in drugih naravnih preprek morju]]

Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica [[Atlantik]]a z mnogo [[zemeljska kosa|zemeljskimi kosami]]. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v [[Jamestown]]u leta [[1607]]. Vodna pot ''[[Atlantic Intracoastal Waterway]]'' po priobalnih vodah povezuje kraje od [[Boston, Massachusetts|Bostona]] na severu do [[Key West]]a na južnem, [[Florida|floridskem]] koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi [[zgodovina ZDA|zgodovino ZDA]] oblikoval zajeten [[megalopolis]] [[BosWash]]. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] je nizka in [[laguna]]stega tipa, z izjemo območja Mississippijeve [[delta|delte]]. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica ''[[Gulf Intracoastal Waterway]]''. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]]. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom [[Španija|Špancev]] in [[Francija|Francozov]], kasneje so si ZDA priključile [[Teksas]]. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga [[Pacifik|pacifiška]] obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica [[zaliv]]ov, [[fjord]]ov, [[polotok]]ov in [[otok]]ov. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškem ognjenem obroču]]. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v [[20. stoletje|20. stoletju]].

Obale Aljaske ob Pacifiškem in [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]] so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so [[koralni greben]]i in njen velik pomen v smislu [[promet]]nih povezav.

=== Podnebje ===

Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih [[podnebje|podnebnih]] tipov: [[Aljaska]] je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je [[Havaji|havajsko]] povprečno vreme vlažno in [[tropsko podnebje|tropsko]]. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Samide|first=Marjana|authorlink=|author2=Ingolič, Borut|year=1991|title=Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=23918336}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Average precipitation in the lower 48 states of the USA.png|thumb|300px|'''Karta povprečne količine padavin'''&lt;br /&gt;100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici]]

Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. ([[mrtva črta]]). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je [[zima|pozimi]] mnogo [[sneg]]a in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi [[poletje|poletji]] in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško [[kmetijstvo]], ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih [[gozd]]ov; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je [[prst (pedologija)|prst]] posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali [[poljedelstvo]]. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne [[prerija|prerije]], te se proti zahodu spreminjajo v [[stepa|stepe]] z nizko [[trava|travo]]. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja [[kulturne rastline|kulturnih rastlin]], zlasti [[pšenica|pšenice]]. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje [[živinoreja]]. Podnebna izjema zahodnih ZDA je [[Kaskadno gorovje]] in [[Pacifiška gorska veriga]], ki se napajata z zajetnimi [[orografske padavine|orografskimi padavinami]], izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni [[iglasti gozd]]ovi.

Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo [[klimatski pasovi|klimatskih pasov]], kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni [[podzol]]i so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne [[lateritske prsti]] je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; [[černozjomi]], ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države.

Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno [[celinsko podnebje]] severovzhoda in vlažno [[subtropsko podnebje|subtropsko]] jugovzhoda; [[polsuho podnebje]] v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho [[puščavsko podnebje]] jugozahoda; [[sredozemsko podnebje]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]; [[oceansko podnebje]] ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; [[subarktično podnebje|subarktično]] v notranjosti in [[polarno podnebje]] onkraj [[polarni krog|polarnega kroga]] na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev.

=== Poselitev ===

[[Slika:USA-2000-population-density.gif|thumb|300px|'''Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje [[BosWash]] na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu]]

Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob [[Atlantik]]u, približno šestina vzdolž [[Pacifik]]a in slaba sedmina ob obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij.

Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta [[ameriški severovzhod|starega severovzhoda]] in [[Velika jezera|Velikih jezer]] izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo ([[pas rje]]). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. [[New York]] in [[Chicago]], ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta.

==== Urbanizacija in suburbanizacija ====

Prvi [[Popis prebivalstva|cenzus]] leta 1790 je zabeležil več kot 95 % [[ruralen|ruralnega]] prebivalstva. Razmah [[Urbano območje|urbanih območij]] se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna [[industrijska revolucija|industrializacija]] poznega [[19. stoletje|19. stoletja]], ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih [[imigracija|imigrantov]], ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in [[kriminal]]. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem [[20. stoletje|20. stoletju]].

[[Slika:South San Jose (crop).jpg|thumb|300px|left|'''Identične montažne hiše v predmestju [[San Jose, Kalifornija|San Joseja]]'''&lt;br /&gt;[[predmestja ZDA|Predmestne soseske]] večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest]]

Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi [[promet]]nimi povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val [[suburbanizacija|suburbanizacije]] z viškom po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. [[baby boom]]a opaziti množice družin z otroki.

Ljudem so v predmestja sledile tudi [[storitvene dejavnosti]] – razvili so se veliki [[nakupovalni center|nakupovalni centri]], zaradi nižjih [[davek|davkov]] in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga [[podjetje|podjetja]]. Dostopnost predmestnih sosesk z [[javni prevoz|javnim prometom]] je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe [[avtomobil]]ov. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.&lt;ref&gt;Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt;

=== Okolje in družba ===

Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo [[naravna bogastva]] te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno [[agrikultura|agrikulturno]] in kasneje [[industrija|industrijsko]] silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval [[zemeljsko površje|površje]], gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z [[lov]]om pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva [[industrijska revolucija]] in nato [[demografska eksplozija]].

Prvi znaki [[okoljevarstvo|okoljevarstvene]] zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]], preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število [[naravni rezervat|naravnih rezervatov]], deklarirano varovanje [[ekosistem]]ov ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v [[ozračje|atmosfero]], a se kljub temu nočejo zavezati [[Kjotski protokol|Kjotskemu protokolu]].

[[Indijanci|Indijanski]] naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so [[nomadi]] in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, [[zlato|zlatu]] in [[srebro|srebru]] ter obilici [[divjad]]i. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin.

[[Slika:Farmer walking in dust storm Cimarron County Oklahoma2.jpg|thumb|300px|'''Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju'''&lt;br /&gt;Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano [[Dust Bowl]], je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja]]

V tridesetih letih [[19. stoletje|19. stoletja]] so bili pripadniki [[transcendentalizem|transcendentalizma]] tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega [[narodni park|narodnega parka]] [[Yellowstone]] 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne [[suša|suše]] in degradacije rodovitnih področij v času [[Dust Bowl]]a tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in hitro množenje prebivalstva s fenomenom [[baby boom]] – posledice so bile koncentrirane količine [[smog]]a, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države.

Leta 1962 je knjiga ''[[Nema pomlad]]'' prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« [[Cuyahoga]] leta 1969 in [[jedrska nesreča]] na [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|Otoku treh milj]] deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: [[Sagebrush Rebellion]] na zahodu Združenih držav je podprl [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]], ki se je leta [[1981]] s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega [[kapitalizem|kapitalizma]] in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o [[trajnostni razvoj|trajnostnem razvoju]], zaradi [[globalizacija|globalizacije]] pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja.

==== Naravna bogatstva ====

Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih [[naravna bogastva|naravnih bogastvih]]. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih [[gozd]]ov, bogata [[ribolov]]na območja in število [[industrijski minerali|mineralnih]] nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica [[fosfati|fosfatov]], pa velika proizvodnica [[zlato|zlata]] in [[srebro|srebra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] ter tudi [[gradbeništvo|gradbenih]] materialov.&lt;ref&gt;Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD&lt;/ref&gt; Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih [[vetrna energija|uporabljajo]] za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva.

==== Naravne nesreče ====

[[Slika:New Orleans Survivor Flyover.jpg|thumb|300px|'''Opustošenje po orkanu Katrina'''&lt;br /&gt;[[Orkan Katrina]] je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega [[New Orleans]]a so se vključili pripadniki oboroženih sil]]

V vedno večji meri gre za [[suša|suše]], zgodovinsko je tako znan [[Dust Bowl]], medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih [[požar]]ov.

[[tornado|Tornadi]] pustošijo po [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] [[Veliko nižavje|Velikega nižavja]] in [[srednji zahod ZDA|srednjega zahoda]], kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot ''[[Tornado Alley]]''. Še ena [[vreme]]nsko pogojena nevarnost so [[orkan]]i, ki pustošijo po obalah [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].

[[Zgodovina ZDA]] pomni nekaj večjih [[poplava|poplav]] in [[zemeljski plaz|zemeljskih plazov]], a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi [[snežni metež]]i.

Zahodna obala Združenih držav in deli [[Aljaska|Aljaske]] so izpostavljeni [[ognjenik|ognjeniški]] aktivnosti in [[potres]]om, saj so del [[Pacifiški ognjeni obroč|pacifiškega ognjenega obroča]]. [[Vroča točka]] z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki [[Havaji|Havajev]], medtem ko je eksplozivni vulkan [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] na severozahodu ZDA.

== Zgodovina ==

: ''Glavni članek: [[Zgodovina Združenih držav Amerike]]''

=== Predkolonialna in kolonialna Amerika ===

Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz [[Azija|Azije]] prečkala [[Beringov preliv]]. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni [[stari svet|starega sveta]], ob prihodu [[zahod]]nih priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://claremontreviewofbooks.com/new-world-old-myths/|title=New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann|publisher=Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)|accessdate=24.11.2021}}&lt;/ref&gt; govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije [[Azteki|Aztekov]] in [[Inki|Inkov]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] ter [[Misisipijci|Misisipijcev]] in [[Pueblo]] v [[Severna Amerika|Severni]].

[[Slika:Columbus Taking Possession.jpg|thumb|300px|left|[[Krištof Kolumb]] ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci]]

Pred [[Velika geografska odkritja|velikimi odkritji]] je prišlo le do bežnih stikov [[Vikingi|Vikingov]] s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli [[Portugalska|Portugalci]], in je dodobra ter za vedno spremenila svet. [[Krištof Kolumb]] pod [[Španija|špansko]] zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v [[Indija|Indijo]] leta 1492 naletel na [[Karibi|Karibske otoke]], nedolgo za njim (1499) pa je [[Amerigo Vespucci]] ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja.

To je bila katastrofalna prelomnica za [[ameriški staroselci|ameriške]] ter [[afroameričani|zahodnoafriške staroselce]], na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje [[kultura ZDA|ameriške kulture]]. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi [[vojna|vojn]], še posebno pa zaradi [[epidemija|epidemij]] evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži [[novi svet]] je potreboval neizčrpljive zaloge [[delovna sila|delovne sile]], za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci [[Afrika|Afrike]].

Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile [[Španija]], [[Portugalska]], [[Francija]], [[Nizozemska]] in [[Anglija]]. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike [[rudnik]]e in [[agrikultura|agrikulturni]] sistem v [[Mehika|Mehiki]], Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v [[Brazilija|Braziliji]], Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let.

Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v [[17. stoletje|17. stoletju]] v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo [[puritanci|puritance]]; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci.

Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu [[Chesapeake]] (današanja [[Virginija]]) leta 1607 in na področju današnjega [[Massachusetts]]a leta 1620. Kolonija [[Jamestown]] v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja [[tobak|tobačna]] plantaža z discipliniranimi [[suženjstvo|sužnji]] in nekaj [[beli človek|belskimi]] družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. [[Nova Anglija]] v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonij]] je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev.

=== Osamosvojitev in zgodnja suverenost ===
==== Osamosvajanje ====

: ''Glavni članek: [[Ameriška revolucija]]''

Že pred [[ameriška osamosvojitvena vojna|ameriško vojno za neodvisnost]] se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje [[Evropa|evropske]] spore prenesle na kolonije.

[[Slika:Boston tea party.jpg|thumb|300px|'''[[Bostonska čajanka]]'''&lt;br /&gt;V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije]]

Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim [[britanski imperij|britanskim imperijem]] vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v [[Boston, Massachusetts|Boston]] in iz tega izhajajočega [[bostonski pokol|bostonskega pokola]] leta [[1770]] s 5 smrtnimi žrtvami. Povod [[revolucija|revoluciji]] pa je bila t. i. [[bostonska čajanka]] tri leta kasneje.

Leta [[1774]] je bil v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]] sklican [[kontinentalni kongres]], kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. [[Drugi kontinentalni kongres]] leta [[1776]] je 4. julija izdal [[deklaracija o neodvisnosti ZDA|deklaracijo o neodvisnosti]]. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. [[Pariška pogodba 1783]] je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.

Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo [[ustava|ustavo]]. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti [[izvršilna oblast|izvršilni oblasti]] in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s [[Articles of Confederation|točkami konfederacije]]. [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavna konvencija]] 1787 je sprejela dvodomni zvezni [[parlament]] in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino [[Bill of Rights]].

==== Zgodnji politični in geografski razvoj ====

Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh.

Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi.

V obdobju predsednika [[Thomas Jefferson|Thomasa Jeffersona]] je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta [[1812]] je naposled izbruhnila [[druga ameriško-britanska vojna|druga vojna z Britanijo]]. [[Oborožene sile ZDA]] so napadle angleško kolonijo [[Kanada|Kanado]], ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta [[1814]], po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] padcu in sklenitvi miru v [[Evropa|Evropi]], konec tudi v ZDA.

Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot [[doba dobrih čustev]] (angleško ''Era of Good Feelings''). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj [[Misisipi]]ja in do njega razširili svojo kulturno pokrajino.

Območje [[Velika jezera|Velikih jezer]] do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v [[Ohio]]. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih.

Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. [[Irokezi]] v državi [[New York (država)|New York]] so bili omejeni na [[indijanski rezervat|rezervate]], mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena [[Shawnee]], ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v [[Missouri]] ali [[Mehika|Mehiko]]. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje [[Oklahoma|Oklahome]], ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev ([[pot solza]]).

[[Slika:American Progress (John Gast painting).jpg|thumb|300px|Jasna usoda (angleško ''[[Manifest Destiny]]'') vodi utelešeno [[Columbia|Kolumbijo]] v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)]]

Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila [[Louisiana]] v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški [[Teksas]], širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško ''[[Manifest Destiny]]''). [[Kongres ZDA|Kongres]] je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki ([[ameriško-mehiška vojna]]), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov [[ameriški dolar|dolarjev]] so ZDA tako odkupile [[Teksas]], [[Kalifornija|Kalifornijo]] in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]].

=== Državljanska vojna ===

: ''Glavni članek: [[Državljanska vojna ZDA]]''

Socialne razlike med [[sever ZDA|severom]] in [[Ameriški Jug|jugom]] države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v [[manufaktura|manufakturno]] proizvodnjo in [[tržno gospodarstvo]], veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na [[plantaža|plantažništvu]] in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter [[sužnjelastništvo|sužnjelastniškega]] sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno.

Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], ko je [[demokracija]] postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. [[Volilna pravica|Volilna]] in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja [[črnci|črncev]].

Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. [[Abraham Lincoln]], goreč [[republikanci|republikanski]] privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah [[1860]] in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v [[Kansas]]u.

[[Slika:Battle of Gettysburg.jpg|thumb|300px|left|'''Žrtve bitke v državljanski vojni'''&lt;br /&gt;[[Bitka pri Gettysburgu]] julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid [[Unija (ZDA)|Unije]]]]

Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi [[Fort Sumter]], ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je [[Unija (ZDA)|Unija]] (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani [[Konfederativne države Amerike|Konfederativnih držav]] umrlo 260 tisoč vojakov.

Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]], ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes.

=== Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva ===

Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek [[Mississippi]]ja v [[Veliko nižavje]] in [[Skalno gorovje]], kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA.

Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do [[Pacifik]]a se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]] začenši s [[kalifornijska zlata mrzlica|kalifornijsko]] leta 1849. Različne [[etnija|etnične]] in [[narod]]nostne skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – [[pokol pri Ranjenem kolenu]] leta 1890.

==== Industrijska revolucija in urbanizacija ====

[[Slika:Standard oil octopus loc color.jpg|thumb|300px|'''Kartel [[Standard Oil]] s svojimi lovkami sega po oblasti'''&lt;br /&gt;Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg]]

Zadnjih 30 let [[19. stoletje|19. stoletja]] je ZDA poneslo na mesto vodilne [[industrija|industrijske]] sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja [[meso|mesa]] in [[rudarstvo]], poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna [[naravna bogastva]], nove [[tehnologija|tehnologije]], poceni [[energija]], hiter [[transport]] in obilica [[kapital]]a ter [[delovna sila|delovne sile]] v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip [[manufaktura|manufaktur]]. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti [[korporacija|korporacij]]. Slednje - s pripadajočimi [[monopol]]nimi [[kartel]]i - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja.

Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna [[Chicago]], [[Atlanta, Georgia|Atlanta]], [[Minneapolis, Minnesota|Minneapolis]], [[Dallas, Teksas|Dallas]] idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga [[življenjski standard|življenjskega standarda]]. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med [[hiperprodukcija|hiperprodukcijo]] in [[Recesija|ekonomskimi depresijami]]. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. [[Industrijska revolucija]] je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma [[trg]]e.

Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] ([[Anglija]], [[Irska]], [[Nemčija]] in [[Skandinavija]]), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] prednjačile množice iz [[Južna Evropa|Južne]], [[Vzhodna Evropa|Vzhodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] ([[Slovaki]] in [[Judje]] iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ter [[Rusko cesarstvo|Ruskega cesarstva]] in [[Grki]], [[Romuni]] in [[Italijani]] ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre [[parnik|parniške]] prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer [[Skandinavija|Skandinavci]] so bili znani po postavljanju kmetij na [[ameriški srednji zahod|srednjem zahodu]], medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. [[Chicago]] je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci.

Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito [[urbanizacija|urbanizacijo]]. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta [[New York]] po 3,5 milijona, [[Chicago]] 1,7 milijona in [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] 1,3 milijona prebivalcev.

Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega [[20. stoletja]], katerega velik promotor je bil [[Theodore Roosevelt]] s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja [[ameriški črnci|črncev]] ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909.

==== Imperializem ====

[[Slika:10000 Miles From Tip to Tip 1899 Cornell CUL PJM 1133 01 (enhanced).jpg|thumb|300px|'''»Ten Thousand Miles From Tip to Tip«'''&lt;br /&gt;Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov]]

Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to [[Louisianski nakup]] 1803, [[ameriško-mehiška vojna]] in etnično čiščenje med [[indijanci|indijanskimi]] plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven.

Glavno gonilo [[imperializem|imperialističnih]] teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno [[gospodarstvo ZDA|ameriško gospodarstvo]]. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo [[Havaji|Havajev]], [[Kuba|Kube]], [[Filipini|Filipinov]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]] ([[Kitajska]]).

Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti [[mir (družbeno stanje)|mir]] in svojo vizijo [[demokracija|demokracije]]. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med [[Rusija|Rusijo]] in [[Japonska|Japonsko]] ([[rusko-japonska vojna]]) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] pa so podprle [[panamska revolucija|panamsko revolucijo]] in osamosvojitev te države od [[Kolumbija|Kolumbije]].

=== Prva svetovna vojna ===

Američani se sprva niso vpletali v [[Evropa|evropske]] spore, a se je takšna izolacija končala z [[Nemčija|nemško]] agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z [[Mehika|Mehiko]] o zavezništvu.

[[zahodna fronta (prva svetovna vojna)|Zahodna fronta]] v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z [[Rusija|Rusijo]], ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne [[pozicijsko bojevanje|pozicijske bitke]] na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale [[oborožene sile ZDA]], ki so sveže v [[Francija|Francijo]] prispele junija 1918 pod poveljstvom [[John J. Pershing|Johna. J. Pershinga]]. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli [[verdunska bitka|protiofenzivo pri Verdunu]]. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji [[gripa|gripe]] 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem.

Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno [[politična represija|represijo]], ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam.

Predsednik ZDA [[Woodrow Wilson|Wilson]] je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih [[štirinajst točk]], a so bile na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariški mirovni konferenci]] razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju [[Društvo narodov|Društva narodov]], h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. [[Versajska pogodba]] je slabo rešila povojno stanje in [[prva svetovna vojna]] je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas [[rdeči strah|rdečega strahu]] zaradi zmage [[boljševizem|boljševizma]] v Rusiji.

=== Med vojnama: potrošništvo in velika depresija ===

Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle.

Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja [[avtomobil]]ov, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil [[ford]]ov [[Ford model T|model T]], ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.modelt.ca/background.html|title=The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation|publisher=Frontenac Motor Company|accessdate=20.8.2007|archive-date=2015-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20150315112906/http://www.modelt.ca/background.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v [[predmestja ZDA|predmestja]], kar je postalo vsesplošna značilnost časa po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih.

Tudi [[kultura ZDA|kultura Američanov]] se je obrnila v smer [[potrošništvo|potrošništva]], saj je postala stvar [[industrija|industrije]] in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija [[časopis]]ov in [[radio|radijskega]] programa, polnega [[reklama|reklam]]. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane ''[[flapper]]''. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe [[kozmetika|kozmetike]] in urejanja pričesk so trošile tudi [[Cigareta|cigarete]]. Kultura se je razbohotila tudi med [[afroameričani|črnim prebivalstvom]], česar krona je bila [[harlemska renesansa]].

==== Velika depresija ====

[[Slika:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|225px|'''''[[Priseljenska mati]]'''''&lt;br /&gt;Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA]]

: ''Glavni članek: [[Velika gospodarska kriza|Velika depresija]]''

Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po [[Herbert Hoover|Hooverjevi]] osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v [[delnica|delnice]] in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila [[črni torek|borzni zlom 24. oktobra 1929]]. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v [[podjetje|podjetjih]], ukinjanje ugodnih [[kredit]]ov – spiralni padec v [[gospodarska depresija|gospodarsko depresijo]] se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta.

Brezposelnost v ZDA se je leta [[1933]] povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi [[bruto družbeni proizvod]], do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč [[banka|bank]] in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]], imenovana [[Dust Bowl]].

Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel [[Franklin D. Roosevelt]], ki je v reševanje krize s svojim programom [[New Deal]] aktivno vključil [[vlada ZDA|vlado]] in organiziral [[javna dela]]. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].

=== Druga svetovna vojna ===

Spomini iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. [[Japonska|Japonski]] in [[Nemčija|nemški]] [[ekspanzionizem]] pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče [[Pearl Harbour]] in takrat še ameriške [[Filipini|Filipine]] decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija.

Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se [[Sile osi]] že umikale. Tako so [[Sovjetska zveza|Sovjeti]] po predaji 200 tisoč nemških vojakov [[Bitka za Stalingrad|pri Stalingradu]] leta 1943 sile [[Tretji rajh|Tretjega rajha]] izrinili s svojega ozemlja ter zasedali [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]]. Ostali zavezniki so na čelu z [[Dwight David Eisenhower|Dwightom D. Eisenhowerjem]] pripravljali invazijo na okupirano [[Francija|Francijo]], ki se je zgodila na t. i. [[Izkrcanje v Normandiji (1944)|dan D]], 6. junija 1944 ([[operacija Overlord]]). General [[George S. Patton]] je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti [[Pariz]]u, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil [[ardenska ofenziva (1944)|ardenska ofenziva]] 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili [[Berlin]] ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po [[Moskva|moskovskem]] času 9. maja.

[[Slika:Torpedoed Japanese destroyer Yamakaze sinking on 25 June 1942.jpg|thumb|300px|'''Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice'''&lt;br /&gt;Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v [[pacifiška vojna|pacifiško prizorišče]] druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije]]

Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke [[Vojna za Tihi ocean|Pacifika]] so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila [[Filipini|Filipine]], [[Malajski polotok]], [[Nizozemska vzhodna Indija|Nizozemsko vzhodno Indijo]] in [[Burma|Burmo]]. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v [[bitka pri Midwayu|bitki pri Midwayu]] in [[oborožene sile ZDA]] so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v [[bitka v Lejtskem zalivu|bitki v Lejtskem zalivu]] na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z [[Iwo Jima|Iwo Jime]] in [[Okinawa|Okinawe]] pričele razmišljati o uporabi [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]]. Slednje je z bombardiranjem japonskih [[Hirošima|Hirošime]] in [[Nagasaki]]ja septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno.

Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične [[velesila|velesile]]. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji [[elektronika|elektroniki]].

=== Hladna vojna ===

Za ZDA sta čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] močno zaznamovali [[hladna vojna]] na področju [[zunanja politika|zunanje politike]] in [[hiperpotrošnja]] na notranji ravni.

Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zvezo sovjetskih republik]] in [[zahodni svet|zahodnimi]] državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega [[ekspanzionizem|ekspanzionizma]], razhajanja so bila vedno večja in britanski premier [[Winston Churchill|Churchill]] je marca 1946 prvič govoril o [[železna zavesa|železni zavesi]].

[[Slika:Marshall Plan poster.JPG|thumb|225px|left|'''Plakat v podporo Marshallovemu načrtu'''&lt;br /&gt;Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v [[zahodni blok]], nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični [[vzhodni blok]] z ZSSR na čelu]]

Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje [[geopolitika|geopolitične]] interese, zaradi česar so s [[Turčija|Turčijo]], ki leži na prehodu [[Črno morje|Črnega]] v [[Sredozemsko morje]], želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. [[Trumanova doktrina]] ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila [[komunizem|komunistična]] revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskimi]] in sovjetskimi silami podprti [[Grčija|grški]] komunisti grozili s strmoglavljenjem [[monarhija|monarhične]] vlade leta [[1947]]. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj [[socializem|socialističnih]] režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]], ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] odzval z blokado [[Berlin]]a, ki je bil tako kot preostala [[Nemčija]] razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije.

Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na [[zahodni blok]] se je 11 [[demokracija|demokracij]] te regije združilo v vojaški pakt [[NATO]] in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev [[Svet za vzajemno ekonomsko pomoč|Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč]] v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila [[jedrska bomba|jedrsko bombo]] in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]]. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe [[atomsko orožje|atomskega orožja]]. [[Harry Truman|Truman]] je nato naročil izdelavo močnejše [[vodikova bomba|vodikove bombe]] in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po [[oboroževalna tekma|oboroževalni tekmi]]. Merjenje moči je nato potekalo v [[korejska vojna|korejski vojni]].

Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo [[NASA]], ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče [[vesoljska tekma|vesoljske tekme]]. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi [[umetni satelit]] [[Explorer 1]], ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, [[John Glenn|Johna Glenna]].

Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu [[Politična levica|levičarski]] posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni [[politična represija|represiji]]. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči.

Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v [[1960.|šestdesetih letih]] močno ožigosala [[vietnamska vojna]]. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po [[jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]], tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno [[Džungelsko bojevanje|džungelsko vojno]]. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še [[afera Watergate|afere Watergate]] zelo poslabšalo.

[[John F. Kennedy]] je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično [[Kuba|Kubo]]. [[Revolucija]] v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in [[Kubanska raketna kriza|skorajšnjem spopadu]] obeh svetovnih velesil.

=== Povojno obdobje znotraj ZDA ===

[[gospodarstvo ZDA|Ameriško gospodarstvo]] povojnega časa je bilo zopet na nogah. [[Potrošnja|Potrošniki]] so zahtevali [[storitev|storitve]] in [[izdelek|izdelke]], proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V [[1950.|petdesetih letih]] je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih [[temeljna dobrina|dobrin]]. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se [[storitveni sektor]], ki je ob bok množicam delavcev [[modri ovratnik|modrega ovratnika]] postavila množice delavcev [[beli ovratnik|belega ovratnika]]: širil se je močan [[srednji razred]].

[[življenjski standard|Standard življenja]] se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je [[GI Bill of Rights]] določil ugodnosti za [[veteran]]e, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše.

[[Slika:Birth Rate in USA 1934-2004.PNG|thumb|300px|'''Časovni prikaz števila rojstev v ZDA'''&lt;br /&gt;Fenomen [[baby boom]] je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu]]

Čas je zato zaznamovala [[suburbanizacija]], pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče [[spalno naselje|spalnih naselij]]. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma [[baby boom]], ki je populacijo ZDA med letoma [[1946]] in [[1964]] povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov.

[[Afera Watergate]], kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika [[Richard Nixon|Nixona]], pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem.

==== Družbeni boji 60. let ====

[[1960.|Šestdeseta leta]] preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje [[liberalizem|liberalnih]] reform in družbenih gibanj.

[[Slika:March on Washington edit.jpg|thumb|225px|left|'''Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice'''&lt;br /&gt;[[Marš na Washington za delovna mesta in svobodo]] leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril [[Martin Luther King]] s svojim slavnim govorom »''[[I Have a Dream]]''«]]

Konvergenca dejavnosti za pravice [[afriški črnci|črncev]] je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja [[segregacija|segregacije]] in [[diskriminacija|diskriminacije]]. Odvilo se je več mirnih ([[Martin Luther King]]) in nasilnih protestov ([[Malcolm X]]) ter manifestacije različnih vrst. Že od [[1961]]. leta dalje se je delalo na registracijah [[afroameričani|afroameričanov]] v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi [[pismenost]]i in [[volilni davek|volilni davki]] ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem.

Svoje pravice so zahtevali tudi [[ameriški staroselci]], katerih dejavnost je znana kot [[Red Power]]. [[Mehika|Mehiški]] priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom [[César Chávez|Césarja Cháveza]], predsednika [[United Farm Workers Organizing Committee]].

Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti [[spolna diskriminacija|spolni diskriminaciji]]. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino.

Generacija [[baby boom]]a je odrasla in se znašla v [[visoko šolstvo|visokošolskem sistemu]] ter njegovih [[kampus]]ih, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani [[hipi]]ji, ki so zavračali [[materializem]], kritizirali oblast, živeli v [[komuna]]h, poslušali [[rock]] glasbo in imeli liberalna stališča do [[spolnost]]i in [[Mamilo|drog]]. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom [[Woodstock]]. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali [[študentsko gibanje|študentje]], ki so v tem desetletju ustanovili ''[[Students for a Democratic Society]]'' (SDS). Ta je pod taktirko [[Tom Hayden|Toma Haydena]] spisala izjavo ''[[The Port Huron Statement]]'', ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v [[karierizem]], materializem, [[militarizem|militantno]] zunanjepolitično razpoloženje ZDA in [[rasizem]]. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav [[zahodni svet|Zahoda]], kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč.

Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za [[okolje]] in začetkov moderne [[naravovarstvo|naravovarstvene]] misli.

=== Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila ===

Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini [[20. stoletje|20. stoletja]] so bili konec hladne vojne, zaton [[industrijski sektor|industrijskega sektorja]] ter pojav [[globalizacija|globalne]] ekonomije in politike.

[[Slika:ReaganBerlinWall.jpg|thumb|300px|'''Ronald Reagan med govorom pred [[Brandenburška vrata|Brandenburškimi vrati]]'''&lt;br /&gt;Konservativni predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]]; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila]]

[[Ronald Reagan|Reagan]] je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter [[oboroževalna tekma|oboroževalno tekmo]]. [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] je označil za zlobni imperij, prek agencije [[CIA]] pa podprl protikomuniste v [[Salvador]]ju ter v [[Nikaragva|Nikaragvi]] organiziral in financiral [[Gverilsko bojevanje|gverilsko vojsko]]. Njegova ideja je bil tudi program ''[[Strategic Defense Initiative]]'', bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije [[revolucija|revolucij]], v katerih so komunisti v letih [[1989]] in [[1990]] izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad [[vzhodni blok|vzhodnega bloka]] je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z [[Mihail Sergejevič Gorbačov|Gorbačovom]] in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz [[Evropa|Evrope]]. Ameriški [[kapital]] je nato preplavil [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja.

[[George H. W. Bush]] je zaradi tamkajšnjih zapletov med [[Irak]]om in [[Kuvajt]]om v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile [[oborožene sile Iraka|iraško vojsko]], a so se umaknile, preden bi dosegle padec [[Sadam Husein|Huseinovega]] režima. Od takrat do najnovejše [[druga iraška vojna|iraške vojne]] je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami.

[[Oborožene sile ZDA]] so zatem posredovale v [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki se je soočala s krvavimi [[nasledstvene vojne Jugoslavije|nasledstvenimi vojnami]]. Marca [[1999]] je zveza [[NATO]] pod ameriško pobudo bombardirala [[Srbija|Srbijo]] in [[Kosovo]], kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote [[Združeni narodi|Združenih narodov]].

Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami [[zahodni svet|Zahoda]] ter nerazvitimi državami [[tretji svet|tretjega sveta]]. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm|title=Poll Results - What the World Thinks of America|publisher=BBC|accessdate=29.8.2007}}&lt;/ref&gt; Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v [[diktatura|diktatorskih]] ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu [[terorizem|terorizma]].

V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral [[industrijski sektor]] dela, medtem ko so obilen razcvet doživele [[storitvene dejavnosti]]. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik [[produkcijska sredstva|produkcijskih sredstev]] v manj razvite države oziroma ''[[outsourcing]]''. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom [[Sporazum NAFTA|NAFTA]] in svetovno vplivno organizacijo [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]]. Vse to so bila znamenja vsesplošne [[globalizacija|globalizacije]].

V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val [[imigracija|imigrantov]] iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]].

==== 21. stoletje ====

Tudi v [[21. stoletje]] so Združene države vstopile kot edina svetovna [[velesila]], katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji [[mednarodni terorizem|mednarodnega terorizma]], ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Meyssan|first=Thierry|authorlink=|year=2003|title=Velika laž : 11. september|publisher=Orbis|location=Ljubljana|id=|cobiss=122934784}}&lt;/ref&gt; To je bila podlaga za sveže [[politična represija|represivne]] zakone in bolj agresivno [[zunanja politika|zunanjo politiko]].

[[George W. Bush]] je z izrazito [[konservativizem|konservativnimi]] stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta [[2000]]. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in [[vojna proti terorizmu|boja proti terorizmu]] zmagal tudi na volitvah 2004.

[[Slika:September 14 2001 Ground Zero 02.jpg|thumb|200px|'''Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku'''&lt;br /&gt;ZDA so na prelomu stoletja doleteli [[teroristični napadi 11. septembra 2001|teroristični napadi]], ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.]]

Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav ([[teroristični napadi 11. septembra 2001]]). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju [[Havaji|Havajev]] v drugi svetovni vojni označila [[islam]]sko [[fundamentalizem|fundamentalistično]] organizacijo [[Al Kaida]], ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na [[Afganistan]] v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na [[Irak]]. Razmere zaradi lokalnega [[partizansko bojevanje|partizanskega]] odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi [[državljanska vojna|državljanske vojne]] se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer.

== Politika in uprava ==
{{Politika ZDA}}
: ''Glavni članek: [[Politika in uprava Združenih držav Amerike]]''

[[Politika|Politični]] in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi [[ustava|ustave]] vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]].

[[Slika:USCapitol.jpg|thumb|300px|left|'''Kapitol'''&lt;br /&gt;[[Kapitol]] v zveznem mestu [[Washington, D.C.|Washington]] je skupaj z [[Bela hiša|Belo hišo]] simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež [[kongres ZDA|kongresa Združenih držav]]]]

Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako [[kongres ZDA|kongresni dom]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo [[politična avtonomija|avtonomije]], kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.

Pomemben segment je [[zunanja politika]]. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.

=== Politični sistem ===

Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.

[[Slika:Constitution of the United States, page 1.jpg|thumb|225px|'''Prva stran ustave'''&lt;br /&gt;[[Ustava ZDA]] je temeljni zakonski dokument države]]

Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[ustava ZDA|ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[Ustavna konvencija ZDA|Ustavni konvenciji]] leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Britanija|britanskih]] [[kolonija (geografija)|kolonij]]. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna [[Articles of Confederation|točkam konfederacije]], te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.

==== Zakonodajna oblast ====

[[zakonodajna oblast|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres Združenih držav]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.

Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje [[zakonodaja|zakonodajne]] postopke, napoveduje [[vojna|vojne]], skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje [[davek|davke]], vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo.

==== Izvršilna oblast ====

[[Slika:Air Force One over Mt. Rushmore.jpg|thumb|300px|left|'''[[Air Force One]] in gora [[Rushmore]], v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA'''&lt;br /&gt;[[Predsednik ZDA]] je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet]]

Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako [[de iure]] najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov.

Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje [[oborožene sile|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.

==== Sodna oblast ====

Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi [[Senat Združenih držav Amerike|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.

Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče.

Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca.

==== Volitve in politične stranke ====

[[Volitve]] potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi.

[[Slika:The Gerry-Mander.png|thumb|280px|'''Volilni okraji Massachussettsa'''&lt;br /&gt;[[Gerrymandering]], načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj]]

Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz [[gerrymandering]], izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega guvernerja [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[afroameričani|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.

[[politična stranka|Politične stranke]] v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]].

Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime [[Demokratsko-republikanska stranka]], a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[Leva sredina|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom. Njen rival je [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine [[19. stoletje|19. stoletja]]. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[Desna sredina|desnosredinske]] oziroma [[socialni konservativizem|družbeno konservativne]] in [[gospodarski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice.

=== Upravna delitev države ===

[[Slika:US states by date of statehood RWB dates.svg|thumb|300px|left|[[Zvezne države ZDA]] po datumu priključitve zvezi]]

Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish'').

Poseben status ima zvezno ozemlje [[Zvezno okrožje Kolumbija|District of Columbia]], ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah predsednika države.

Delno avtonomen status imajo še [[indijanski rezervati ZDA|indijanski rezervati]] ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.

=== Mednarodni odnosi ===

[[Zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije Amerik. Tudi oče naroda [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju [[kolonija (geografija)|kolonij]] od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje.

Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.

Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kultura ZDA|kulturna]] industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno ''[[Department of State]]''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]].

==== Oborožene sile ====

[[Slika:USS Kitty Hawk (CV-63) bow 2007.jpg|thumb|300px|'''Letalonosilka [[USS Kitty Hawk]] na vojaških manevrih'''&lt;br /&gt;Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu]]

[[Oborožene sile ZDA|Oborožene sile Združenih držav]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za [[Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta [[2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|title=The Budget for Fiscal Year 2008|publisher=US Department of Defense|accessdate=3.12.2007|archive-date=2009-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20090810035636/http://www.gpoaccess.gov//usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==

: ''Glavni članek: [[Ekonomija Združenih držav Amerike]]''

[[Ekonomija]] ZDA je [[trg|tržne]] narave, a se od pristnega [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] [[bruto družbeni proizvod|bruto družbenega proizvoda]]&lt;ref&gt;podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006&lt;/ref&gt; največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States|title=United States Economy|publisher=Encyclopedia Britannica Online|accessdate=3.2.2008}}&lt;/ref&gt; Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju [[življenjski standard|življenjskega standarda]] tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra.

Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški [[pokojnina|pokojnin]] in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih [[davek|davkov]] za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike.

Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad [[Zveza sovjetskih socialističnih republik|Zveze sovjetskih socialističnih republik]], ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta [[Evropska unija]] – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]].

Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna [[energetika|energetska]] nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in [[varstvo okolja]] na drugi.

[[liberalizem|Liberalno]] usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih [[emigracija|emigrantov]], ki sestavljajo obsežen krog poceni [[delovna sila|delovne sile]] in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa [[socialna podpora]], ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta.

=== Gospodarski sistem ===

[[gospodarstvo|Gospodarski]] sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim [[zakon]]i in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne [[šola|šole]], so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi [[trg]]i. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih [[privatni sektor]] zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, [[socialni sistem]], državna [[promet]]na omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup.

Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: [[naravni vir]]i, [[delovna sila]], [[kapital]] in [[podjetništvo]].

Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]]. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne [[prst (pedologija)|prsti]], mnoge kilometre [[obala|obal]] z [[riba]]mi, obsežne [[gozd]]ove in [[rude|rudninska]] nahajališča.

V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|title=The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=21.9.2007|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226055200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj.

[[Brezposelnost]] se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja [[frikcijska brezposelnost|frikcijske brezposelnosti]] je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja [[delovno mesto|delovna mesta]]. [[Ciklična brezposelnost]] je kot značilnost obdobij [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] in recesije v [[20. stoletje|20. stoletju]] dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju [[velika gospodarska kriza|velike depresije]] leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. [[Strukturna brezposelnost]] je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.&lt;ref&gt;U.S. Bureau of the Census&lt;/ref&gt;

Kapital predstavljajo vsi objekti, [[infrastruktura]] in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo [[Temeljna dobrina|dobrin]] oziroma nudenje [[storitev]]. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura.

==== Gospodarstvo in država ====

Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom [[prosti trg|prostega trga]], država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za [[oborožene sile]] in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih [[tržna ekonomija]] zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] proti nalezljivim boleznim, [[osnovno šolstvo|osnovno šolanje]] itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer [[alkohol]]) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance.

==== Mednarodne povezave ====

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004)
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;|Izvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |title= U.S. Exports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093527/http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost izvoza&lt;br /&gt;(delež vsega izvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 189.101
| 23,12 %
|-
| [[Mehika]]
| 110.775
| 13,54 %
|-
| [[Japonska]]
| 54.400
| 6,65 %
|-
| [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
| 35.960
| 4,40 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 34.721
| 4,25 %
|-
| [[Slovenija]]
| 192
| 0,0002 %
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;background-color:#ffb&quot;| Uvoz&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |title= U.S. Imports by Country, 1987-2004 |publisher= International Trade Administration |accessdate= 19.2.2008 |archive-date= 2009-02-06 |archive-url= https://web.archive.org/web/20090206093511/http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf |url-status= dead }} | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev&lt;/ref&gt;
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Država
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(milijoni USD)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Vrednost uvoza&lt;br /&gt;(delež vsega uvoza)
|-
| [[Kanada]]
| 255.928
| 17,41 %
|-
| [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]
| 196.699
| 13,38 %
|-
| [[Mehika]]
| 155.843
| 10,60 %
|-
| [[Japonska]]
| 129.595
| 8,82 %
|-
| [[Nemčija]]
| 77.236
| 5,26 %
|-
| [[Slovenija]]
| 512
| 0,0003 %
|}
&lt;/div&gt;

Skoraj vse svetovne [[država|države]] so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu [[1959]] je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so [[Kanada]], [[Mehika]], [[Kitajska]], [[Japonska]] itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju [[Daljni vzhod|Daljnega vzhoda]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega]] in [[Srednji vzhod|Srednjega vzhoda]], pa tudi [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Politika [[izolacionizem|izolacionizma]], po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost.

Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA.

Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] leta [[1944]], v približno istem času je isti nazor promoviral tudi [[Marshallov načrt]]. Že leta [[1947]] je bil sprejet pomemben [[Splošni sporazum o carinah in trgovini]] (angleško ''General Agreement on Tariffs and Trade'', GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil [[carinska služba|carinske]] ovire. [[1995]]. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna [[Svetovna trgovinska organizacija]].

Na regionalni ravni je pomemben [[Sporazum NAFTA|Severnoameriški sporazum o prosti trgovini]] (angleško ''North American Free Trade Agreement'', NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|title=Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers|publisher=Oxfam|accessdate=28.1.2008|archive-date=2008-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080216014135/http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Finance ===

[[Denar]] se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: [[gotovina|gotovini]] in [[ček]]ih, vezanih na [[bančni račun|bančne račune]]. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj [[tekoči račun]] in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa.

[[Ameriški dolar]] je bil pred časom, tako kot večina drugih [[denarna valuta|valut]], vezan na določeno količino [[srebro|srebra]] oziroma [[zlato|zlata]] in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot [[zlati standard]]. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan ([[kupna moč]]), ta pa se spreminja.

[[Slika:US Historical Inflation Ancient.svg|thumb|300px|'''Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja'''&lt;br /&gt;ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo]]

[[Inflacija]] je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem [[zvezne rezerve ZDA|zveznih rezerv]] oziroma [[banka]] zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja [[bankovec|bankovcev]] in [[kovanec|kovancev]], ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško ''[[Department of the Treasury]]''). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank.

=== Produkti in storitve ===

[[Slika:BDP ZDA po sektorjih dejavnosti.png|thumb|250px|left|'''Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti'''&lt;br /&gt;Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti]]

V strukturi [[gospodarski sektorji|gospodarskih sektorjev]] je prišlo še zlasti v [[20. stoletje|20. stoletju]] do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v [[industrijski sektor|produkcijskem]] (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po [[storitev|storitvenih]] dejavnostih in [[tehnologija|tehnoloških]] presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v [[storitveni sektor]]. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] imeli veliko [[kupna moč|kupno moč]], ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja.

Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za [[agrikultura|agrikulturno]] najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku [[koruza|koruze]], [[soja|soje]], [[sorgo|sorga]], pa druge po pridelku [[pšenica|pšenice]], [[Oves|ovsa]], [[citrus]]ov in [[tobak]]a. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo [[živinoreja|živinorejskih]] in [[svinjereja|svinjerejskih]] dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce.

Združene države so vodilna izdelovalka [[fosfati|fosfatov]] ([[Gnojilo|gnojila]]), na drugem mestu pa po pridobivanju [[zlato|zlata]], [[srebro|srebra]], [[baker|bakra]], [[svinec|svinca]], [[naravni plin|naravnega plina]] in [[premog]]a. Tudi [[molibden]] in [[žveplo]] sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. [[rudarstvo|Rudarska dejavnost]] v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za [[industrija|industrijski]] razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). [[Nafta]] je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog.

Samostojno največji delež svetovnega [[les]]a pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz [[Kanada|Kanade]].

V [[industrijski sektor|industrijskem gospodarskem sektorju]] je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: [[multinacionalna korporacija|multinacionalne korporacije]] postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano [[Zunanje izvajanje dejavnosti|outsourcing]].

Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne [[kemija|kemična]] industrija, proizvodnja [[transport]]ne opreme, predelane [[hrana|hrane]], [[računalnik]]ov in druge [[elektronika|elektronike]], mehanizacije in kovinskih izdelkov.

[[Slika:Oil platform.jpeg|thumb|300px|'''Naftna ploščad pred obalo ZDA'''&lt;br /&gt;[[Naftna industrija]] ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv]]

V [[energetika|energetskem]] sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo [[fosilna goriva]] (41 % vse energije). [[Nafta]] omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. [[Zemeljski plin]] je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. [[Premog]] pa pretežno služi za proizvodnjo [[električna energija|električne energije]] v [[termoelektrarna]]h. [[Hidroenergija]] prispeva 6 % vse proizvedene energije, [[jedrska energija|jedrska]] pa 8 %.

V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski [[storitveni sektor|sektor storitev]] zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta [[beli ovratnik|belega ovratnika]], ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, [[izobraževanje|izobraževanja]], [[zdravstvo|zdravstva]], pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji.

[[Slika:NYSE-floor.jpg|thumb|300px|left|'''Vrvež na [[NYSE|borzi v New Yorku]]'''&lt;br /&gt;[[New York]] je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu]]

Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih [[nakupovalni center|nakupovalnih centrov]] v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah.

Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Okoli 10 % [[izvoz]]nih artiklov so predstavljali [[kmetijstvo|kmetijski]] izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v [[1970.|70. letih]] 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in [[uvoz]]om zaradi velikih količin uvožene nafte iz [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]], pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in [[Azija|Azije]].

Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih [[socialni sistem|socialne oskrbe]], [[oborožene sile|oboroženih silah]], [[policija|policiji]], [[izobraževalni sistem|izobraževalnem sistemu]], urejanju [[promet]]nih povezav in ostale [[infrastruktura|infrastrukture]], [[zdravstvo|zdravstvu]], negovanju javnih parkov idr.

[[Slika:2004-04-04 - 10 - Universal Studios.jpg|thumb|225px|'''Vhod v kompleks [[Universal Studios]]'''&lt;br /&gt;Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem [[Hollywood]]u, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo]]

V okvir [[zabavna industrija|zabavne industrije]] se uvršča predvsem [[industrija]], locirana v [[Kalifornija|kalifornijskem]] [[Hollywood]]u – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški [[kulturna kolonizacija|kulturni kolonizaciji]] sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v [[New York]]u in mnoge [[televizija|televizijske]] hiše v istem kraju.

Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe [[računalnik]]ov, uvedel [[satelit]]e in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju.

==== Promet ====

[[Promet]]ne storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter [[pošta|pošte]] in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in [[konurbacija|konurbacije]]. Pri [[železniški promet|železniškem prevozu]] potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje [[Amtrak]]. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov.

[[Slika:I-80 Eastshore Fwy.jpg|thumb|300px|left|'''Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyu]]'''&lt;br /&gt;Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz [[predmestja ZDA|predmestij]] na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo]]

Velika pomena so [[cesta|cestna]] motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon [[Federal-Aid Road Act]] iz leta [[1916]], ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško ''[[Interstate Highway System]]'') leta [[1956]], kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje.

Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je [[zračni promet]]. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.&lt;ref name=&quot;The_World_Factbook&quot; /&gt; Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta.

== Demografija ==

: ''Glavni članek: [[Demografija Združenih držav Amerike]]''

Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/population/www/popclockus.html|title=U.S. POPClock Projection|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=15.11.2007}}&lt;/ref&gt; [[Američani]] so za [[Kitajci Han|Kitajci]] in [[Indijci]] tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo [[Evropska unija|Evropske unije]], ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb.

Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta [[1900]] dvignilo na 76 milijonov in leta [[2000]] znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Cunder|first=Karmen|authorlink=|display-authors=etal|year=2003|title=Obča geografija za 1. letnik gimnazij|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|id=|cobiss=12913209}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg|thumb|300px|'''Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA'''&lt;br /&gt;Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za [[globoki jug ZDA]] je značilna velika zastopanost [[afroameričani|afroameričanov]], medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število [[latinoameričani|latinoameričanov]]]]

Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »[[E Pluribus Unum]]«. [[1990]]. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo [[angleščina|angleščino]]. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica [[Anglija|angleške]] dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev [[kultura|kulture]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]]. Ravno tako [[mediji]] in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici [[etnija|etničnih]] in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer [[indijanci|indijance]], ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in druge.

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| align=&quot;left&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot;|Največja mesta ZDA po številu prebivalcev
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Mesto
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(meje mesta)
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot;| Število&lt;br /&gt;prebivalcev&lt;br /&gt;(metropolitansko&lt;br /&gt;območje)
|-
| [[New York]]
| 8.214.426
| 18.818.536
|-
| [[Los Angeles]]
| 3.849.378
| 12.950.129
|-
| [[Chicago]]
| 2.833.321
| 9.505.748
|-
| [[Houston, Teksas|Houston]]
| 2.144.491
| 5.539.949
|-
| [[Phoenix, Arizona|Phoenix]]
| 1.512.986
| 4.039.182
|}
&lt;/div&gt;

Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://socds.huduser.org/|title=State of the Cities Data Systems|publisher=Policy Development and Research Information Service|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html|title=50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=18.12.2007}}&lt;/ref&gt; so Združene države visoko [[urbaniziranost|urbanizirana]] država. Premorejo množico [[velemesto|velemest]], med njimi 11 od skupno 55 t. i. [[svetovno mesto|svetovnih mest]] (angleško ''global city''). Največja izmed njih so [[New York]], [[Los Angeles]] in [[Chicago]]. Geografski center prebivalstva se s [[stari severovzhod ZDA|starega industrializiranega severovzhoda]] vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci [[Kalifornija]] in [[Teksas]].

=== Rast in starost ===

Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih [[imigracija|imigracij]]. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači.

[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino]

Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot [[kolonija (geografija)|kolonija]], torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa [[emigracija|emigriralo]] več kot 65 milijonov ljudi; le v letu [[1998]] je bilo imigracij 660 tisoč. Na [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 1990 se je izključno za [[Američani|Američane]] izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikovno]] skupino (tu prednjačijo [[afroameričani|afro-]] in [[latinoameričani]]) ali [[nacionalnost|nacionalno]] preteklost (najpogosteje [[Nemci]], [[Angleži]], [[Irci]] ali [[Italijani]]).

Na število prebivalcev odločilno vplivata [[rodnost]] in [[smrtnost]] oziroma [[naravni prirastek]]. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]] in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel.

Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta [[1890]] imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7.

Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila [[pričakovana starost]] 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje.

=== Poselitveni vzorci ===

Povprečen sodobni Američan je prebivalec [[mesto|mesta]]. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob [[Atlantik]]u, 16 % ob [[Pacifik]]u in 12 % v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko [[Misisipi]] in [[Skalno gorovje|Skalnim gorovjem]], še posebno malo jih je opaziti v sušnem [[Veliko nižavje|Velikem nižavju]]. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v [[predmestja ZDA|stanovanjskih predmestjih]], v angleščini znanih kot ''suburb''.

Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje [[indijanci|indijancev]], nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen [[ameriški zahod]], kasneje pa velik del [[ameriški črnci|črnske]] populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo [[rasizem|rasizma]] ali odklanjanja manjših [[etnična skupina|etničnih skupin]].

=== Religija ===

[[Slika:Pisgah.jpg|thumb|300px|'''Cerkev Pisgah v biblijskem pasu'''&lt;br /&gt;[[Biblijski pas ZDA]] je regija na jugu države, kjer je [[evangeličanski protestantizem]] dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju [[evolucijska teorija|evolucijski teoriji]]]]

Američani so narod z obilico različnih [[religija|religij]], število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev.

Danes največja verska skupina so [[kristjani]] (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno [[cerkev (organizacija)|cerkvijo]]. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh [[Denominacija (religija)|denominacij]], [[protestanti]], katerih največje skupine so [[baptisti]], [[luterani]] in [[metodisti]]. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo [[katoličani]]. Opazen delež pa imajo tudi [[pravoslavci]], glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini [[grška pravoslavna cerkev|grška]] in [[ruska pravoslavna cerkev]]. [[Judaizem]] je religija 2 % Američanov in [[islam]] (leta 2001) približno 1 %.

Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili [[ameriški staroselci]], katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega [[animizem|animizma]]. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene [[angleščina|angleško]] govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil [[katolicizem]] namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, [[Irci]] kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini [[19. stoletje|19. stoletja]], ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu [[državljanstvo|državljanstva]] za že naseljene katoličane. Po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]] je bil ustanovljen [[Ku Klux Klan]], ki je promoviral [[rasa|rasno]] čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, [[židi]] in [[črnci]]. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila [[antisemitizem]]. Tudi [[muslimani]] so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju [[naftna kriza|naftne krize]] in nadalje v [[zalivska vojna|zalivski vojni]], najaktualnejša pa je po nekaterih virih [[politična represija|represija]] nad njimi po [[terorizem|terorističnih]] napadih na newyorški [[WTC]] v letih 1993 in [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|2001]].

Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o [[splav]]u in veljavnosti [[Evolucija|evolucijske teorije]], kjer so zlasti [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanske]] oblasti izrazito privržene [[konservativizem|konservativnim]] idejam.

=== Družina in dohodek ===

V [[zahodni svet|zahodnem svetu]] je bila tradicionalna [[družina]] motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo [[čustvo|čustvenega]] zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do [[otroci|otrok]].

Leta [[1998]] je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 [[ločitev]], katerih vrednost pada od [[1980.|80. let]] preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje [[poroka|porok]] in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno [[izobraževanje]], usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem [[mož]]u in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni [[žena|ženi]]) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva.

[[mediana|Medianski]] dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|title=Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex|publisher=U.S. Census Bureau|accessdate=28.10.2007|archive-date=2007-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20070319232115/http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==

: ''Glavni članek: [[Kultura Združenih držav Amerike]]''

[[Slika:Motherhood and apple pie.jpg|thumb|300px|'''Kulturni simboli Amerike'''&lt;br /&gt;Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti]]

[[Kultura]] v splošnem pomeni sistem [[Norma|norm]] in [[Vrednota|vrednot]], priučenih skozi [[socializacija|socializacijski]] proces, ki se izražajo tako v [[duhovnost|duhovni]] in [[materialnost|materialni]] stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta [[multikulturalizem]] pa se meša z učinkom [[Talilni lonec|talilnega lonca]] (angleško ''melting pot''), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi [[kulturna skupina|kulturnimi skupinami]] in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne [[zahodna kultura|zahodne kulture]].

Osrednji gradnik kulture so bili [[Britanija|britanski]] vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v [[kolonialne ZDA|kolonialni dobi]]. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[pravo|pravni]] sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti [[Irska]], [[Nemčija]], [[Poljska]] in [[Italija]]. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura [[zahodna Afrika|zahodne Afrike]]. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz [[vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami.

Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo [[demokracija|demokraciji]] in enakosti [[državljan]]ov pred [[zakon]]om. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih [[kolonija (geografija)|kolonijah]] in se stopnjevale do mere, ki je povzročila [[revolucija|revolucijo]] ter ustanovitev [[suverena država|suverene države]], utemeljene na [[Ustava Združenih držav Amerike|ustavi]] in njenih amandmajih [[Bill of Rights]]. Francoski politološki pisec [[Alexis de Tocqueville]] je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega [[zahodni svet|zahodnega sveta]]. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo ([[stari svet|starega sveta]]) uvažali Američani.

Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v [[Evropa|evropski]] umetnosti.

Z uvedbo [[mediji|medijev]] v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo [[gramofon]]a, [[kamera|kamere]] in nekoliko kasneje [[radio|radia]] učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so [[Množica|množična občila]] stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture.

=== Izobraževanje ===

[[Slika:CentralAvenueCornell2.jpg|thumb|222x222px|'''Kampus [[Univerza Cornell|Univerze Cornell]] v državi [[New York (zvezna država)|New York]]'''&lt;br /&gt;Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot [[Ivy League]]|alt=]]

Za institucionalizirano [[izobraževanje]] naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem [[osnovno šolstvo|osnovni]] ravni prek [[visoko šolstvo|visokih šol]] do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike.

Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence.

Kot alternativa se starši večkrat odločijo za [[izobraževanje na domu]].

=== Prazniki ===

&lt;div style=&quot;font-size: 90%&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;right&quot; cellspacing=&quot;5&quot; style=&quot;margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe&quot;
|+
|+
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;border-bottom:solid #bbb 1px;&quot; | Prazniki v ZDA
|-
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Praznik
! align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; | Datum
|-
| [[novo leto]]
| 1. januar
|-
| dan [[Martin Luther King|Martina Luthra Kinga]]
| tretji ponedeljek januarja
|-
| valign=&quot;top&quot; | [[dan inavguracije]]
| 20. januar (vsaka štiri leta po&lt;br /&gt;predsedniških volitvah)
|-
| [[George Washington|Washingtonovo]] rojstvo
| tretji ponedeljek februarja
|-
| [[dan spomina (ZDA)|dan spomina]]
| zadnji ponedeljek maja
|-
| [[dan neodvisnosti (ZDA)|dan neodvisnosti]]
| 4. julij
|-
| [[dan dela (ZDA)|dan dela]]
| prvi ponedeljek septembra
|-
| [[Krištof Kolumb|Kolumbov]] dan
| drugi ponedeljek oktobra
|-
| [[dan veteranov]]
| 11. november
|-
| [[zahvalni dan]]
| četrti četrtek novembra
|-
| [[božič]]
| 25. december
|}
&lt;/div&gt;

Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih [[praznik]]ov. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu.

ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je [[božič]]. Ta pa je še posebno od [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in [[potrošništvo|potrošništva]]. Ker božič ni verski praznik vseh [[Religija|religij]] v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega [[zahvalni dan|zahvalnega dne]] in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje [[hanuka]] oziroma [[judaizem|judovski]] praznik luči in velik [[Afrika|afriški]] praznik [[kwanzaa]].

=== Bivanjske navade ===

Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer [[primogenitura]]. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele.

=== Kuhinja ===

Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo [[hrana|hrane]], kar je narod – z izjemo prvih let [[kolonija (geografija)|kolonij]] – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in [[hitra prehrana|hitra]], značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu [[debelost]]i so se počasi pojavila šele v teku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah.

ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v [[Migracije|migracijo]] ravno zaradi lakote v matičnem okolju.

Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi [[hladilnik (naprava)|hladilnik]] in [[mikrovalovna pečica]], pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu.

[[Slika:Mcd-times square.JPG|thumb|300px|'''[[McDonald's]]-ov simbol na newyorškem [[Times Square]]u'''&lt;br /&gt;Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške [[kulturna kolonizacija|kulturne kolonizacije]] po celem svetu.]]

Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s [[hamburger]]ji in drugimi značilnimi jedmi so v [[1960.|60.]] in [[1970.|70.]] letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v [[komunizem|komunistični]] [[LR Kitajska|Kitajski]] in [[Sovjetska zveza|ZSSR]].

=== Oblačenje ===

V Združenih državah ni mogoče najti [[obleka|obleke]] ali celo [[narodna noša|narodne noše]] z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole [[indijanci]], od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo [[mokasini|mokasinov]] in oblek iz kož.

Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo [[moda|modo]], ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z [[Evropa|evropsko]] kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je [[modri džins]].

== Viri ==
=== Splošni tiskani viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* {{navedi knjigo |last=Chomsky|first=Noam|authorlink=Noam Chomsky|year=2005|title=911 : enajsti september|publisher=Sanje|location=Ljubljana|id=|cobiss=219137280}}
* {{navedi knjigo |last= Datesman |first= Maryanne Kearny|authorlink= |author2= Crandall, Jo Ann|author3=Kearny, Edward N. |year= 1997 |title= The American ways : an introduction to American culture |url= https://archive.org/details/americanwaysintr0000date |publisher= Longman |location= White Plains, New Jersey |id= |cobiss= 24271970 }}
* {{navedi knjigo |last=Jaklič|first=Klemen|authorlink=|author2=Toplak, Jurij|year=2005|title=Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|id=|cobiss=223170816}}
* {{navedi knjigo | last= Hickey | first= Raymond | authorlink= | year= 2004 | title= Legacies of colonial English : studies in transported dialects | publisher= Cambridge University Press | location= Cambridge, New York | id= |cobiss= 33095522 }}
* {{navedi knjigo |last= McKnight |first= Tom Lee|authorlink=  |year= 2004|title= Regional geography of the United States and Canada |publisher= Pearson/Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |id= |cobiss= 14506504 }}
* {{navedi knjigo |last= Stanič |first= Stane |authorlink=  |year= 1994 |title= Amerika |publisher= Apros &amp; Aprost |location= Ljubljana |id= |cobiss= 43804672 }}
* {{navedi knjigo |last= Tiersky |first= Ethel |authorlink= |author2= Tiersky, Martin |year= 2001 |title= The U.S.A : customs and institutions |url= https://archive.org/details/usacustomsinstit0000tier_4ed |publisher= Longman |location= White Plains |id= |cobiss= 24990050 }}
&lt;/div&gt;

=== Splošni elektronski viri ===

&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
* Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD
&lt;/div&gt;

=== Neposredni viri ===

{{refsez|2}}

== Glej tudi ==
* [[The Battle Hymn of the Republic]]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|United States|Združene države Amerike}}
{{Wikipotovanje|United States of America|Združene države Amerike}}
; Uprava ZDA
* [http://www.usa.gov/ Official U.S. Government Web Portal] Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA
* [http://www.whitehouse.gov/ White House] Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA
* [http://www.senate.gov/ Senate] Uradno spletno mesto senata ZDA
* [http://www.house.gov/ House] Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA
* [http://www.supremecourtus.gov/ Supreme Court] Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA

; Pregledi in podatki
* [http://www.america.gov/ Telling America's Story] Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi
* [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/united-states/ United States] – Podatki iz CIA World Factbook
* [https://www.britannica.com/place/United-States United States] – ''Encyclopaedia Britannica''
* [http://www.census.gov/hhes/www/ U.S. Census Housing and Economic Statistics] Podatki statističnega urada ZDA
* [http://www.ers.usda.gov/statefacts/ State Fact Sheets] Podatki U.S. Economic Research Service
* [http://www.teacheroz.com/states.htm The 50 States of the U.S.A.] Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah
* [http://wiki.creativecommons.org/Case_Studies/Whitehouse.gov Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod licenco Creative Commons]

; Zgodovina
* [http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html Historical Documents] Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)
* [http://www.historicalstatistics.org/index2.html USA] Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA

; Karte
* [http://www.wikimapia.org/#y=41771312&amp;x=-99492187&amp;z=4&amp;l=0&amp;m=a Wikimapia: United States] Satelitski posnetki

{{ZDA}}
{{Severna Amerika}}
{{NATO}}
{{OVSE}}
{{OAS}}
{{zvezdica}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Združene države Amerike| ]]
[[Kategorija:Severnoameriške države]]
[[Kategorija:ANZUS]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Federativne države]]</text>
      <sha1>tl554uwmmm1avsetf3b9troyeslhjfu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>624</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2360</id>
    <revision>
      <id>6677116</id>
      <parentid>6065382</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:16:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6677116</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="645" sha1="d91tosq1obe2yt0s2pauo97bvo7lufb" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 624''' ('''[[rimske številke|DCXXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
* [[11. februar]] – [[Islam]]ski [[prerok]] [[Mohamed]] je zapovedal [[muslimani|muslimanom]], naj se pri molitvah ne obračajo več proti [[Jeruzalem]]u, temveč proti [[Meka|Meki]].

== Rojstva ==
* [[17. februar]] – [[Vu Dzetjan]], cesarica [[Dinastija Tang|dinastije Tang]]  († [[705]]) 

; Neznan datum
* [[Jazdegerd III.]], zadnji vladar [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] († [[651]])

== Smrti ==
*

[[Kategorija:Leto 624|*]]</text>
      <sha1>d91tosq1obe2yt0s2pauo97bvo7lufb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>6. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2694</id>
    <revision>
      <id>6677130</id>
      <parentid>6672004</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:40:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6677130</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6753" sha1="2na2yea6x4v5hq5g7blmufogzxmt48m" xml:space="preserve">'''6. maj''' je 126. [[dan]] [[leto|leta]] (127. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 239 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1840]] – Začel je veljati »[[črni peni]]«, prva [[poštna znamka]] na svetu.
* [[1919]]:
** [[Pariška mirovna konferenca (1919)|Pariška mirovna konferenca]] je odvzela [[Nemčija|Nemčiji]] njene [[kolonija (geografija)|kolonije]].
** Začela se je [[tretja anglo-afganistanska vojna]].
* [[1936]] – [[Italija]]nske [[vojaška enota|enote]] so vkorakale v [[Adis Abeba|Adis Abebo]].
* [[1937]] – V [[Lakehurst, New Jersey|Lakehurstu]] ([[New Jersey]]) je eksplodiral [[Nemčija|nemški]] [[cepelin]] [[Hindenburg (cepelin)|Hindenburg]].
* [[1943]] – Začela se je zadnja [[zavezniki|zavezniška]] [[ofenziva]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]].
* [[1944]] – [[Nemci]] so odkrili [[partizani|partizansko]] [[bolnišnica|bolnišnico]] [[Triglav (bolnišnica)|Triglav]] in pobili 43 ranjencev, 16 se je uspelo rešiti.
* [[1945]]:
** [[Francija|Protifrancoska]] [[vstaja]] v [[Damask]]u.
** [[Admiral]] [[Karl Dönitz]] je [[Nemčija|nemškim]] [[podmornica]]m ukazal vrnitev v [[pomorska baza|baze]].
* [[1968]] – [[Pariz|pariški]] [[študent]]je so med [[demonstracija]]mi za pet tednov zavzeli [[Sorbonne|Sorbono]].
* [[1974]] – [[Willy Brandt]] je odstopil s [[kancler Nemčije|kanclerskega]] položaja, ko so odkrili, da je njegov sodelavec [[Günther Guillaume]] [[Nemška demokratična republika|vzhodnonemški]] [[vohun]].
* [[1976]] – [[Furlanija|Furlanijo]] in [[Posočje]] je prizadel [[Potres v Furlaniji (1976)|hud potres]].
* [[1994]] – Odprt je bil [[predor pod Rokavskim prelivom]].
* [[2023]] – Kronan je bil novi britanski kralj [[Karel III. Britanski|Karel III.]]

== Rojstva ==
* [[973]] – [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]], rimsko-nemški cesar († [[1024]])
* [[1405]] – [[Skenderbeg]], albanski državnik († [[1468]])
* [[1501]] – [[Papež Marcel II.|Marcel II.]], papež italijanskega rodu († [[1555]])
* [[1574]] – [[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]], papež italijanskega rodu († [[1655]])
* [[1584]] – [[Diego de Saavedra Fajardo]], španski diplomat († [[1648]])
* [[1740]] – [[Gabriel Gruber]], avstrijski jezuit, hidrotehnik, arhitekt († [[1805]])
* [[1758]] – [[Maximilien de Robespierre]] (Maximilien François Marie Isidore Robespierre), francoski revolucionar († [[1794]])
* [[1768]] – [[Andrej Šuster|Andrej Šuster Drabosnjak]], slovenski (koroški) pesnik, pisatelj († [[1825]])
* [[1781]] – [[Karl Christian Friedrich Krause]], nemški filozof († [[1832]])
* [[1847]] – [[Àngel Guimerà]], katalonski pesnik, dramatik, govornik († [[1924]])
* [[1856]]:
** [[Sigmund Freud]], avstrijski nevropsihiater judovskega rodu († [[1939]])
** [[Robert Edwin Peary]], ameriški polarni raziskovalec († [[1920]])
* [[1861]] – [[Rabindranath Tagore]], indijski pesnik, nobelovec 1913 († [[1941]])
* [[1871]] – [[Victor Grignard]], francoski kemik, nobelovec 1912 († [[1935]])
* [[1872]] – [[Willem de Sitter]], nizozemski astronom, kozmolog († [[1934]])
* [[1879]] – [[Bedřich Hrozný]], češki arheolog, jezikoslovec († [[1952]])
* [[1895]]:
** [[Srečko Puncer]], slovenski borec za severno mejo († [[1919]])
** [[Rudolph Valentino]], italijansko-ameriški filmski igralec († [[1926]])
* [[1904]] – [[Moshé Pinhas Feldenkrais]], judovski psiholog († [[1984]])
* [[1915]]:
** [[Orson Welles]], ameriški filmski igralec, filmski režiser († [[1985]])
** [[Theodore Harold White]], ameriški pisatelj († [[1986]])
* [[1916]] – [[Robert Henry Dicke]], ameriški fizik, astrofizik, kozmolog († [[1997]])
* [[1921]] – [[Erich Fried]], avstrijski pesnik, prevajalec in esejist († [[1988]])
* [[1927]] – [[Ninian Smart]], škotski religiolog in filozof († [[2001]])
* [[1929]] – [[Paul Christian Lauterbur]], ameriški kemik, nobelovec 2003 († [[2007]])
* [[1944]] – [[Andreas Baader]], nemški terorist († [[1977]])
* [[1947]] – [[Martha Nussbaum]], ameriška filozofinja
* [[1953]]:
** [[Tony Blair]], britanski politik
** [[Aleksander Akimov]], sovjetski inženir († [[1986]])
* [[1961]] – [[George Clooney]], ameriški filmski igralec
* [[1974]] – [[Tjaša Železnik]], slovenska filmska in gledališka igralka
* [[1986]] – [[Goran Dragič]], slovenski košarkar 
* [[1989]] – [[David de la Cruz]], španski cestni kolesar

== Smrti ==
* [[1052]] – [[Bonifacij III. Toskanski|Bonifacij III.]], toskanski mejni grof (* [[985]])
* [[1024]] – [[Belek Gazi]], seldžuški beg (* ni znano)
* [[1187]] – [[Ruben II. Armenski|Ruben III.]], knez Armenske Kiklije (* [[1145]])
* [[1190]] – [[Friderik iz Hausna]], nemški pesnik, minnesinger
* [[1210]] – [[Konrad II. Lužiški|Konrad II.]], lužiški mejni grof (* [[1159]])
* [[1218]] – [[Tereza Portugalska (1157-1218)|Tereza Portugalska]], flandrijska grofica (* [[1157]])
* [[1236]] – [[Rogerij iz Wendoverja]], angleški kronist
* [[1246]] – [[Godfrej II. iz Villehardouina]], francoski vitez, knez Ahaje (* [[1195]])
* [[1540]] – [[Juan Luis Vives]], španski renesančni humanist, filozof in pedagog (* [[1492]])
* [[1638]] – [[Cornelius Otto Jansen]], belgijski (flamski) verski reformator (* [[1585]])
* [[1856]] – [[William Hamilton (filozof)|William Hamilton]], škotski filozof (* [[1788]])
* [[1859]] – [[Alexander von Humboldt]], nemški naravoslovec, raziskovalec, geograf (* [[1769]])
* [[1862]] – [[Henry David Thoreau]], ameriški pisatelj, filozof (* [[1817]])
* [[1910]] – [[Edvard VII. Britanski]], britanski kralj (* [[1841]])
* [[1919]]:
** [[Lyman Frank Baum]], ameriški pisatelj (* [[1856]])
** [[Franjo Malgaj]], slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo (* [[1894]])
* [[1941]] – [[Kuki Šuzo]], japonski sodobni filozof (* [[1888]])
* [[1949]] – [[Maurice Maeterlinck]], belgijski pesnik, dramatik, nobelovec 1911 (* [[1862]])
* [[1952]] – [[Maria Montessori]], italijanska fizioterapevtka, pedagoginja (* [[1870]])
* [[1960]] – [[Paul Abraham]], madžarski skladatelj (* [[1892]])
* [[1962]] – [[Edison Pettit]], ameriški astronom (* [[1889]])
* [[1963]] – [[Theodore von Kármán]], ameriški letalski inženir, matematik, fizik (* [[1881]])
* [[1992]] – [[Marlene Dietrich]], nemško-ameriška filmska igralka, pevka (* [[1901]])
* [[2000]] – [[Lojze Spacal]], slovenski slikar (* [[1907]])
* [[2007]] – [[Đorđe Novković]], hrvaški skladatelj zabavne glasbe (* [[1943]])
* [[2022]] – [[Jože Balažic (glasbenik)|Jože Balažic]], slovenski glasbenik, Avsenikov trobentar (* [[1944]])

== Prazniki in obredi ==

[[Kategorija:Dnevi v letu|506]]
[[Kategorija:Maj|106]]</text>
      <sha1>2na2yea6x4v5hq5g7blmufogzxmt48m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>7. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2695</id>
    <revision>
      <id>6677128</id>
      <parentid>6672742</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:36:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6677128</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5070" sha1="0q2rsc56oxw3x8nnbf8pwbfomiqgfm2" xml:space="preserve">'''7. maj''' je 127. [[dan]] [[leto|leta]] (128. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 238 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1429]] – [[Ivana Orleanska]] je vodila napad [[Francozi|Francozov]] na [[Angleži|angleška]] [[mostišče|mostišča]] na južni strani reke [[Loara|Loare]].
* [[1915]] – Ob južni obali [[Irska|Irske]] je popoldne potonila [[RMS Lusitania]] potem, ko jo je napadla podmornica U-20.
* 
* [[1919]] – [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] je bila izročena [[Nemčija|nemški]] delegaciji.
* [[1929]] – V [[Ljubljanska opera|ljubljanski operi]] je bila premierno uprizorjena [[Marij Kogoj|Kogojeva]] [[opera]] ''[[Črne maske]]''.
* [[1943]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Tunis]] in [[Bizerte|Bizerto]].
* [[1945]] – [[Alfred Jodl]] in [[Dwight Eisenhower]] sta v [[Reims]]u podpisala dokument o brezpogojni [[Nemčija|nemški]] [[kapitulacija|kapitulaciji]].
* [[1952]] –
** [[Geoffrey W.A. Dummer]] je prvič objavil zamisel [[integrirano vezje|integriranega vezja]], osnovo sodobnih [[računalnik]]ov.
** Izhajati je začel slovenski [[vera|verski]] [[časopis]] ''[[Družina (časopis)|Družina]]''.
* [[1954]] – [[Vietnam]]ske sile so osvojile [[Dien Bien Phu]].
* [[1956]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bilo ustanovljeno [[Slovensko mladinsko gledališče]].
* [[1984]] – Prva slovenska televizija [[RTV Ljubljana]] je prvič oddajala [[teletekst]].
* [[1992]] – Prvič je poletel [[raketoplan Endeavour]].
* [[1999]] – [[NATO|Natova]] letala so bombardirala [[veleposlaništvo]] [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]] v [[Beograd]]u.

== Rojstva ==
[[Slika:Traci Lords 2011.jpg|thumb|150px|Traci Lords]]
* [[1328]] – [[Ludvik II. Brandenburški|Ludvik II.]], nemški volilni knez, brandenburški mejni grof, bavarski vojvoda (VI.) († [[1365]])
* [[1711]] – [[David Hume]], škotski filozof, zgodovinar, ekonomist († [[1776]])
* [[1713]] – [[Alexis Claude Clairaut]], francoski matematik, astronom († [[1765]])
* [[1748]] – [[Olympe de Gouges]], francoska revolucionarka, pisateljica in feministka († [[1793]])
* [[1792]] – [[Janez Cigler]], slovenski pisatelj († [[1867]])
* [[1833]] – [[Johannes Brahms]], nemški skladatelj († [[1897]])
* [[1840]] – [[Peter Iljič Čajkovski]], ruski skladatelj († [[1893]])
* [[1861]] – [[Rabindranath Tagore]], indijski (bengalski) pesnik, filozof, nobelovec 1913 († [[1941]])
* [[1866]] – [[Jožef Čarič]], slovenski (prekmurski) politik in duhovnik († [[1935]])
* [[1867]] –
::* [[Pankracij Gregorc]], slovenski duhovnik, pesnik in pisatelj († [[1920]])
::* [[Władysław Stanisław Reymont]], poljski pisatelj, nobelovec 1924 († [[1925]])
* [[1892]] – [[Josip Broz - Tito]], predsednik SFRJ († [[1980]])
* [[1893]] – [[Ivan Albreht]], slovenski književnik in publicist († [[1955]])
* [[1896]] – [[Pavel Sergejevič Aleksandrov]], ruski matematik († [[1982]])
* [[1901]] – [[Gary Cooper]], ameriški filmski igralec († [[1961]])
* [[1919]] – [[Eva Perón|María Eva Duarte de Perón - Evita]], argentinska političarka († [[1952]])
* [[1921]] – [[Noni Žunec]], slovenski tenorist, operni in koncertni pevec († [[2004]])
* [[1932]] – [[Marjan Stare]], slovenski besedilopisec, pesnik, novinar in igralec († [[1996]])
* [[1968]] – [[Traci Lords]] (Nora L. Kuzma)
* [[1973]] – [[Gašper Tič]], slovenski igralec († [[2017]])
* [[1977]] – [[Marko Milič]], slovenski košarkar
* [[1998]] – [[Jimmy Donalson]] (MrBeast), ameriški vplivnež

== Smrti ==
* [[685]] – [[Marvan I.|Marvan I. ibn al-Hakam]], četrti kalif Umajadskega kalifata (684-685), (* [[623]])
* [[973]] – [[Oton I. Veliki|Oton I.]], nemški cesar (* [[912]])
* [[1065]] – [[Gisela Ogrska]], soproga madžarskega kralja Štefana I. (* [[985]])
* [[1166]] – [[Vilijem I. Sicilski|Vilijem I.]], sicilski kralj, vladar južne Italije (* [[1131]])
* [[1205]] – [[Ladislav III. Ogrski|Ladislav III.]], madžarski kralj (* [[1201]])
* [[1231]] – [[Beatrika II. Burgundska|Beatrika II.]], burgundska grofica (* [[1191]])
* [[1234]] – [[Oton I. Meranijski|Oton I. Andeški]], vojvoda Meranije (* [[1180]])
* [[1523]] – [[Franz von Sickingen]], nemški vitez, verski reformator (* [[1481]])
* [[1617]] – [[David Fabricij]], nizozemski duhovnik, astronom (* [[1564]])
* [[1793]] – [[Pietro Nardini]], italijanski violinist, skladatelj (* [[1722]])
* [[1800]] – [[Niccolò Piccinni]], italijanski skladatelj (* [[1728]])
* [[1805]] – [[William Petty Fitzmaurice]], britanski državnik (* [[1737]])
* [[1825]] – [[Antonio Salieri]], italijanski skladatelj, dirigent (* [[1750]])
* [[1890]] – [[James Nasmyth]], škotski inženir, ljubiteljski astronom (* [[1808]])
* [[1941]] – [[James George Frazer]], škotski socialni antropolog in religiolog (* [[1854]])
* [[2001]] – [[Joseph Harold Greenberg]], ameriški jezikoslovec (* [[1915]])

== Prazniki in obredi ==

[[Kategorija:Dnevi v letu|507]]
[[Kategorija:Maj|107]]</text>
      <sha1>0q2rsc56oxw3x8nnbf8pwbfomiqgfm2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>9. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2697</id>
    <revision>
      <id>6677123</id>
      <parentid>6673458</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:32:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp, --par ne dovolj pomembnih politikov</comment>
      <origin>6677123</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6321" sha1="j5pnyryk9jbcj3atw1thciu3c028m65" xml:space="preserve">'''9. maj''' je 129. [[dan]] [[leto|leta]] (130. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 236 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1000]] – Benečani so pod vodstvom doža [[Pietro II. Orseolo|Pietra II. Orseola]] premagali hrvaške pirate v Dalmaciji.
* [[1502]] – [[Krištof Kolumb]] je odplul na zadnje, četrto, potovanje v [[Novi svet]].
* [[1788]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] [[parlament]] je odpravil [[trgovina|trgovanje]] s [[suženjstvo|sužnji]].
* [[1857]] – [[Indijci|Indijski]] [[sepo]]ji ([[najemniki|najemniški]] [[vojak]]i) so se uprli proti [[Britanci|Britancem]].
* [[1864]] – Potekala je [[bitka za Helgoland (1864)|bitka za Helgoland]] med [[Danska|Dansko]] in [[Nemška zveza|Nemčijo]].
* [[1869]] – V [[Grad Kalec|gradu Kalec]] je potekal šesti [[Taborsko gibanje|tabor]].
* [[1876]] – [[Nikolaus Otto]] je prvič uspešno preizkusil štiritaktni [[motor z notranjim izgorevanjem|motor z notranjim zgorevanjem]].
* [[1926]] – [[Richard Evelyn Byrd]] in [[Floyd Benett]] sta preletela [[Severni tečaj]].
* [[1927]] – S preselitvijo [[parlament]]a iz [[Melbourne|Melbourna]] je postala [[Canberra]] [[prestolnica]] [[Avstralija|Avstralije]].
* [[1936]] – [[Italija]] je anektirala [[Etiopija|Etiopijo]].
* [[1941]] – [[Francija]] in [[Japonska]] sta v [[Tokio|Tokiju]] podpisali ozemeljski sporazum.
* [[1942]] – Začela se je [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[ofenziva]] na [[Harkov]].
* [[1944]] – [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Sevastopol]].
* [[1945]]:
** [[Rdeča armada]] je vkorakala v [[Praga|Prago]].
** Uradno se je končala [[druga svetovna vojna]].
** [[General]] [[Alexander Löhr]], poveljnik [[Tretji rajh|nemške]] [[armadna skupina|armadne skupine]] E, je pri [[Topolšica|Topolšici]] podpisal brezpogojno vdajo nemških [[okupacija|zasedbenih]] [[oborožene sile|oboroženih sil]], konec 2. svetovne vojne v [[Slovenija|Sloveniji]].
** [[Partizan]]ske enote so vkorakale v [[Ljubljana|Ljubljano]].
* [[1950]] – [[Francija|Francoski]] [[zunanji minister]] [[Robert Schuman]] je preberal [[Schumanovo deklaracijo]], kar velja za prvi korak k [[Evropska unija|Evropski uniji]].
* [[1952]] – Razpuščena je bila cona A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].
* [[1957]] – [[Avstrija|Avstrijski]] šolski minister [[Heinrich Drimmel]] je podpisal odlok o ustanovitvi [[Celovec|celovške]] [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|slovenske gimnazije]].
* [[1960]] – [[Združene države Amerike]] so kot prva [[država]] legalizirale [[kontracepcija|kontracepcijske]] [[tableta|tabletke]].
* [[1969]] – Ustanovljen je bil [[Radio Študent Ljubljana]].
* [[1994]] – [[Nelson Mandela]] je prisegel kot [[apartheid|prvi temnopolti]] predsednik [[Južnoafriška republika|Južnoafriške republike]].
* [[2004]] – Ustanovljena je bila [[Slovenska filatelistična akademija]].

== Rojstva  ==
* [[1147]] – [[Minamoto Joritomo]], japonski šogun († [[1199]])
* [[1170]] – [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]], danski kralj († [[1241]])
* [[1800]] – [[John Brown (abolicionist)|John Brown]], ameriški abolicionist († [[1859]])
* [[1837]] – [[Adam Opel]], nemški industrialec († [[1895]])
* [[1860]] – [[James Matthew Barrie]], škotski pisatelj, dramatik († [[1937]])
* [[1874]] – [[Howard Carter]], britanski arheolog († [[1939]])
* [[1883]] – [[José Ortega y Gasset]], španski filozof, pisatelj († [[1955]])
* [[1892]] – [[Danilo Lokar]], slovenski pisatelj († [[1989]])
* [[1907]] – [[Baldur Benedikt von Schirach]], nemški nacistični politik († [[1974]])
* [[1921]] – [[Sophie Scholl]], nemška upornica († [[1943]])
* [[1928]] – [[Pancho González]], ameriški tenisač († [[1995]])
* [[1942]] – [[John Ashcroft]], ameriški politik
* [[1945]] – [[Jupp Heynckes]], nemški nogometaš in trener
* [[1946]] – [[Candice Bergen]], ameriška filmska igralka
* [[1949]] – [[Billy Joel]], ameriški pop pevec
* [[1963]] – [[Sanja Doležal]], hrvaška pevka (Novi fosili)
* [[1965]] – [[Steve Yzerman]], kanadski hokejist
* [[1967]]:
** [[Nataša Bokal]], slovenska smučarka
** [[Toni Tišlar]], slovenski hokejist
* [[1968]] :
** [[Hardy Krüger mlajši]], nemški filmski in televizijski igralec
** [[Nataša Pirc Musar]], slovenska pravnica, novinarka in političarka
* [[1971]] – [[Tanja Fajon]], slovenska političarka in nekdanja novinarka
* [[1977]] – [[Marek Jankulovski]], češki nogometaš

== Smrti ==
* [[1280]] – [[Magnus VI. Norveški|Magnus VI.]], norveški kralj (* [[1238]])
* [[1315]] – [[Hugo V. Burgundski|Hugo V.]], burgundski vojvoda (* [[1294]])
* [[1382]] – [[Margareta I., burgundska grofica|Margareta I.]], burgundska grofica (* [[1309]])
* [[1446]] – [[Marija iz Enghiena]], neapeljska kraljica (* [[1367]])
* [[1707]] – [[Dietrich Buxtehude]], danski organist, skladatelj (* [[1637]])
* [[1760]] – [[Nikolaus Ludwig von Zinzendorf]], nemški prenovitelj (* [[1700]])
* [[1789]] – [[Jean-Baptiste Vaquette de Gribeauval]], francoski general, inženir (* [[1715]])
* [[1805]] – [[Johann Christoph Friedrich von Schiller]], nemški pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof (* [[1759]])
* [[1903]] – [[Eugène Henri Paul Gauguin]], francoski slikar (* [[1848]])
* [[1914]] – [[Paul Héroult]], francoski znanstvenik  (* [[1863]])
* [[1931]] – [[Albert Abraham Michelson]], nemško-ameriški fizik, nobelovec 1907 (* [[1852]])
* [[1949]] – [[Louis II.]], monaški knez (* [[1870]])
* [[1977]] – [[James Jones]], ameriški pisatelj (* [[1921]])
* [[1978]] – [[Aldo Moro]], italijanski predsednik vlade (tega dne najden mrtev) (* [[1916]])
* [[1986]] – [[Tenzing Norgay]], nepalski šerpa (* [[1914]])
* [[1999]] – [[Božidar Kantušer]], slovenski skladatelj (* [[1921]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Evropska unija]] – [[dan Evrope]]
* [[Ljubljana]] – dan zmage nad fašizmom
* [[Srbija]] – dan zmage nad fašizmom
* [[Rusija]] – dan zmage
* dan [[zračna obramba|zračne obrambe]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]
* [[Armenija]] – dan zmage in miru
* [[Radio Študent Ljubljana]] - rojstni dan Radia Študent

[[Kategorija:Dnevi v letu|509]]
[[Kategorija:Maj|109]]</text>
      <sha1>j5pnyryk9jbcj3atw1thciu3c028m65</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677127</id>
      <parentid>6677123</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:33:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dogodki */ pnp</comment>
      <origin>6677127</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6344" sha1="1vnj7alynqa4sd7s5i6stq4xvkju43p" xml:space="preserve">'''9. maj''' je 129. [[dan]] [[leto|leta]] (130. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 236 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1000]] – Benečani so pod vodstvom doža [[Pietro II. Orseolo|Pietra II. Orseola]] premagali hrvaške pirate v Dalmaciji.
* [[1502]] – [[Krištof Kolumb]] je odplul na zadnje, četrto, potovanje v [[Novi svet]].
* [[1788]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] [[parlament]] je odpravil [[trgovina|trgovanje]] s [[suženjstvo|sužnji]].
* [[1857]] – [[Indijci|Indijski]] [[sepo]]ji ([[najemniki|najemniški]] [[vojak]]i) so se uprli proti [[Britanci|Britancem]].
* [[1864]] – Potekala je [[bitka za Helgoland (1864)|bitka za Helgoland]] med [[Danska|Dansko]] in [[Nemška zveza|Nemčijo]].
* [[1869]] – V [[Grad Kalec|gradu Kalec]] je potekal šesti [[Taborsko gibanje|tabor]].
* [[1876]] – [[Nikolaus Otto]] je prvič uspešno preizkusil štiritaktni [[motor z notranjim izgorevanjem|motor z notranjim zgorevanjem]].
* [[1926]] – [[Richard Evelyn Byrd]] in [[Floyd Benett]] sta preletela [[Severni tečaj]].
* [[1927]] – S preselitvijo [[parlament]]a iz [[Melbourne|Melbourna]] je postala [[Canberra]] [[prestolnica]] [[Avstralija|Avstralije]].
* [[1936]] – [[Italija]] je anektirala [[Etiopija|Etiopijo]].
* [[1941]] – [[Francija]] in [[Japonska]] sta v [[Tokio|Tokiju]] podpisali ozemeljski sporazum.
* [[1942]] – Začela se je [[Sovjetska zveza|sovjetska]] [[ofenziva]] na [[Harkov]].
* [[1944]] – [[Rdeča armada]] je osvobodila [[Sevastopol]].
* [[1945]]:
** [[Rdeča armada]] je vkorakala v [[Praga|Prago]].
** Uradno se je končala [[druga svetovna vojna]].
** [[General]] [[Alexander Löhr]], poveljnik [[Tretji rajh|nemške]] [[armadna skupina|armadne skupine]] E, je pri [[Topolšica|Topolšici]] podpisal brezpogojno vdajo nemških [[okupacija|zasedbenih]] [[oborožene sile|oboroženih sil]], konec 2. svetovne vojne v [[Slovenija|Sloveniji]].
** [[Partizan]]ske enote so vkorakale v [[Ljubljana|Ljubljano]].
* [[1950]] – [[Francija|Francoski]] [[zunanji minister]] [[Robert Schuman]] je preberal [[Schumanova deklaracija|Schumanovo deklaracijo]], kar velja za prvi korak k [[Evropska unija|Evropski uniji]].
* [[1952]] – Razpuščena je bila cona A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].
* [[1957]] – [[Avstrija|Avstrijski]] šolski minister [[Heinrich Drimmel]] je podpisal odlok o ustanovitvi [[Celovec|celovške]] [[Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence|slovenske gimnazije]].
* [[1960]] – [[Združene države Amerike]] so kot prva [[država]] legalizirale [[kontracepcija|kontracepcijske]] [[tableta|tabletke]].
* [[1969]] – Ustanovljen je bil [[Radio Študent Ljubljana]].
* [[1994]] – [[Nelson Mandela]] je prisegel kot [[apartheid|prvi temnopolti]] predsednik [[Južnoafriška republika|Južnoafriške republike]].
* [[2004]] – Ustanovljena je bila [[Slovenska filatelistična akademija]].

== Rojstva  ==
* [[1147]] – [[Minamoto Joritomo]], japonski šogun († [[1199]])
* [[1170]] – [[Valdemar II. Danski|Valdemar II.]], danski kralj († [[1241]])
* [[1800]] – [[John Brown (abolicionist)|John Brown]], ameriški abolicionist († [[1859]])
* [[1837]] – [[Adam Opel]], nemški industrialec († [[1895]])
* [[1860]] – [[James Matthew Barrie]], škotski pisatelj, dramatik († [[1937]])
* [[1874]] – [[Howard Carter]], britanski arheolog († [[1939]])
* [[1883]] – [[José Ortega y Gasset]], španski filozof, pisatelj († [[1955]])
* [[1892]] – [[Danilo Lokar]], slovenski pisatelj († [[1989]])
* [[1907]] – [[Baldur Benedikt von Schirach]], nemški nacistični politik († [[1974]])
* [[1921]] – [[Sophie Scholl]], nemška upornica († [[1943]])
* [[1928]] – [[Pancho González]], ameriški tenisač († [[1995]])
* [[1942]] – [[John Ashcroft]], ameriški politik
* [[1945]] – [[Jupp Heynckes]], nemški nogometaš in trener
* [[1946]] – [[Candice Bergen]], ameriška filmska igralka
* [[1949]] – [[Billy Joel]], ameriški pop pevec
* [[1963]] – [[Sanja Doležal]], hrvaška pevka (Novi fosili)
* [[1965]] – [[Steve Yzerman]], kanadski hokejist
* [[1967]]:
** [[Nataša Bokal]], slovenska smučarka
** [[Toni Tišlar]], slovenski hokejist
* [[1968]] :
** [[Hardy Krüger mlajši]], nemški filmski in televizijski igralec
** [[Nataša Pirc Musar]], slovenska pravnica, novinarka in političarka
* [[1971]] – [[Tanja Fajon]], slovenska političarka in nekdanja novinarka
* [[1977]] – [[Marek Jankulovski]], češki nogometaš

== Smrti ==
* [[1280]] – [[Magnus VI. Norveški|Magnus VI.]], norveški kralj (* [[1238]])
* [[1315]] – [[Hugo V. Burgundski|Hugo V.]], burgundski vojvoda (* [[1294]])
* [[1382]] – [[Margareta I., burgundska grofica|Margareta I.]], burgundska grofica (* [[1309]])
* [[1446]] – [[Marija iz Enghiena]], neapeljska kraljica (* [[1367]])
* [[1707]] – [[Dietrich Buxtehude]], danski organist, skladatelj (* [[1637]])
* [[1760]] – [[Nikolaus Ludwig von Zinzendorf]], nemški prenovitelj (* [[1700]])
* [[1789]] – [[Jean-Baptiste Vaquette de Gribeauval]], francoski general, inženir (* [[1715]])
* [[1805]] – [[Johann Christoph Friedrich von Schiller]], nemški pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof (* [[1759]])
* [[1903]] – [[Eugène Henri Paul Gauguin]], francoski slikar (* [[1848]])
* [[1914]] – [[Paul Héroult]], francoski znanstvenik  (* [[1863]])
* [[1931]] – [[Albert Abraham Michelson]], nemško-ameriški fizik, nobelovec 1907 (* [[1852]])
* [[1949]] – [[Louis II.]], monaški knez (* [[1870]])
* [[1977]] – [[James Jones]], ameriški pisatelj (* [[1921]])
* [[1978]] – [[Aldo Moro]], italijanski predsednik vlade (tega dne najden mrtev) (* [[1916]])
* [[1986]] – [[Tenzing Norgay]], nepalski šerpa (* [[1914]])
* [[1999]] – [[Božidar Kantušer]], slovenski skladatelj (* [[1921]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Evropska unija]] – [[dan Evrope]]
* [[Ljubljana]] – dan zmage nad fašizmom
* [[Srbija]] – dan zmage nad fašizmom
* [[Rusija]] – dan zmage
* dan [[zračna obramba|zračne obrambe]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]
* [[Armenija]] – dan zmage in miru
* [[Radio Študent Ljubljana]] - rojstni dan Radia Študent

[[Kategorija:Dnevi v letu|509]]
[[Kategorija:Maj|109]]</text>
      <sha1>1vnj7alynqa4sd7s5i6stq4xvkju43p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>15. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2703</id>
    <revision>
      <id>6677119</id>
      <parentid>6676136</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:25:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dogodki */ pnp</comment>
      <origin>6677119</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8346" sha1="rjojmq2wf76q90wnw0uwf04m93bxvxi" xml:space="preserve">'''15. maj''' je 135. [[dan]] [[leto|leta]] (136. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 230 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1525]] – S porazom [[Thomas Müntzer|Müntzerjeve]] [[kmet|kmečke]] [[vojska|vojske]] pri [[Frankenhausen|Frankenhausnu]] se je končala [[nemška kmečka vojna]].
* [[1618]] – [[Johannes Kepler]] je znova dokazal svoj [[Keplerjevi zakoni|tretji zakon]].
* [[1718]] – [[James Puckle]] je [[patent]]iral [[mitraljez]].
* [[1795]] – [[Napoléon Bonaparte]] je vkorakal v [[Milano]].
* [[1811]] – [[Paragvaj]] je postal [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]].
* [[1836]] – [[Francis Baily]] je v Inch Bonneyu, [[Roxburgshire]], med popolnim [[Sončev mrk|Sončevim mrkom]] opazoval pojav, znan kot [[Bailyjevi biseri]].
* [[1848]] – [[Pariz|Pariški]] delavci so vdrli v [[Francija|francoski]] [[parlament]], odstavili [[Ustavodajna skupščina|ustavodajno skupščino]] in imenovali [[revolucija|revolucionarno]] [[vlada|vlado]].
* [[1911]] – [[Reli]] [[Österreichische Alpenfahrt]] je prispel v [[Ljubljana|Ljubljano]].
* [[1918]]:
** Vojaka [[Henry Johnson]] in [[Needham Roberts]] sta kot prva [[Američani|Američan]]a prejela [[Francija|francoski]] [[Croix de Guerre]].
** Končala se je [[Finska državljanska vojna|državljanska vojna]] na [[Finska|Finskem]].
* [[1919]] – [[Grki|Grška vojska]] se je [[izkrcanje|izkrcala]] pri [[Smirna|Smirni]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]].
* [[1926]] – V [[Zagreb]]u je začela oddajati prva [[srednji valovi|srednjevalovna]] [[radio|radijska postaja]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]].
* [[1928]] – Izšla je [[risanka]] ''Plane Crazy'', v kateri se je prvič pojavil [[Miki Miška]].
* [[1931]] – [[Papež]] [[papež Pij XI.|Pij XI.]] je v okrožnici ''[[Quadragesimo anno]]'' objavil odnos [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] do [[socializem|socializma]].
* [[1932]] – V [[atentat]]u je bil ubit [[Japonska|japonski]] [[predsednik vlade]] [[Inukai Cujoši]].
* [[1935]] – Odprla se je [[moskovska podzemna železnica]].
* [[1940]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so bile prvič naprodaj [[najlon]]ske nogavice.
* [[1943]] – [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] je razpustil [[3. internacionala|3. internacionalo]] ([[Kominterna|Kominterno]]).
* [[1945]] – Na [[Poljana, Prevalje|Poljani]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]] so potekali še zadnji boji [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Evropa|Evropi]].
* [[1948]]:
** Razglašena je bila [[judovstvo|judovska]] [[država]] [[Izrael]].
** [[Egipt]], [[Transjordanija]], [[Libanon]], [[Sirija]], [[Irak]] in [[Saudova Arabija]] so napadli [[Izrael]].
* [[1955]]:
** Podpisana je bila [[avstrijska državna pogodba]].
** [[Lionel Terray]] in [[Jean Couzy]] sta kot prva človeka priplezala na [[Makalu]].
* [[1957]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je na [[Božični otok|Božičnem otoku]] preizkusilo svojo prvo [[vodikova bomba|vodikovo bombo]].
* [[1958]] – Izstreljen je bil [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[satelit]] [[Sputnik 3]].
* [[1960]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetski]] [[satelit]] [[Sputnik 4]] se je vtiril v [[orbita|orbito]] okoli [[Zemlja|Zemlje]].
* [[1963]] – [[NASA]] je izstrelila [[Mercury 9]], še zadnje vesoljsko plovilo iz [[Projekt Mercury|projekta Mercury]].
* [[1966]] – Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] se je začela [[kulturna revolucija]].
* [[1972]] – [[Združene države Amerike]] so vrnile [[Japonska|Japonski]] otok [[Okinava]].
* [[1988]] – [[Sovjetske oborožene sile|Sovjetska vojska]] je začela zapuščati [[Afganistan]].
* [[1991]]:
** S služenjem [[vojaški rok|vojaškega roka]] je začela prva generacija [[nabornik]]ov pri [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialni obrambi]] (danes [[Slovenska vojska]]).
** T. i. »srbski blok« je preprečil imenovanje [[Hrvati|Hrvata]] [[Stjepan Mesić|Stipeta Mesića]] za [[Predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije|Predsednika Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije]].
** [[Edith Cresson]] je postala prva [[Predsednik vlade Francije|premierka Francije]].
* [[2005]] – Odstavljen je bil [[mufti]] za [[Slovenija|Slovenijo]] [[Osman Đogić]].

== Rojstva ==
* [[1048]] – cesar [[Shenzong]] dinastije [[dinastija Song|Song]] († [[1085]])
* [[1299]] – [[Henrik Habsburški]], avstrijski vojvoda († [[1327]])
* [[1567]] – [[Claudio Monteverdi]], italijanski skladatelj, violinist, pevec († [[1643]])
* [[1713]] – [[Nicolas Louis de Lacaille]], francoski astronom († [[1762]])
* [[1773]] – knez [[Klemens von Metternich]], avstrijski politik († [[1858]])
* [[1801]] – [[Joseph Ludwig Raabe]], švicarski matematik († [[1859]])
* [[1808]] – [[Michael William Balfe]], irski skladatelj, dirigent, violinist († [[1870]])
* [[1835]] – [[Émile Léonard Mathieu]], francoski matematik († [[1890]])
* [[1845]] – [[Ilja Iljič Mečnikov]], rusko-francoski bakteriolog, nobelovec 1908 († [[1916]])
* [[1856]] – [[Lyman Frank Baum]], ameriški pisatelj († [[1919]])
* [[1859]] – [[Pierre Curie]], francoski fizik, nobelovec 1903 († [[1906]])
* [[1862]] – [[Arthur Schnitzler]], avstrijski pisatelj, zdravnik († [[1931]])
* [[1864]] – [[Vatroslav Oblak]], slovenski jezikoslovec († [[1896]])
* [[1873]] – [[Pavlo Skoropadski|Pavlo Petrovič Skoropadski]], hetman Ukrajine  († [[1945]]) 
* [[1891]] – [[Mihail Bulgakov]], ruski pisatelj († [[1940]])
* [[1911]] – [[Max Frisch]], švicarski pisatelj, dramatik († [[1991]])
* [[1914]] – [[Tenzing Norgay]], nepalski šerpa († [[1986]])
* [[1915]] – [[Paul Samuelson]], ameriški ekonomist, nobelovec 1970 († [[2009]])
* [[1929]] – [[Andrew Willoughby Ninian Bertie]], britanski plemič, častnik, jezikoslovec († [[2008]])
* [[1937]] – [[Madeleine Albright]], ameriška političarka češkega rodu († [[2022]])
* [[1944]] – [[Ulrich Beck]], nemški sociolog († [[2015]])
* [[1951]] – [[Frank Anthony Wilczek]], ameriški fizik, nobelovec
* [[1953]] – [[Mike Oldfield]], angleški glasbenik
* [[1967]] – [[Simen Agdestein]], norveški šahovski velemojster, nogometaš in trener
* [[1973]] – [[Ivan Lunardi]], italijanski smučarski skakalec
* [[1974]] – [[Janja Sluga]], slovenska političarka
* [[1976]] – [[Anže Logar]], slovenski politik
* [[1981]] – [[Patrice Evra]], francosko-senegalski nogometaš
* [[1982]] – [[Alja Velkaverh]], slovenska flavtistka
* [[1987]] – [[Andy Murray]], škotski tenisač

== Smrti ==
* [[392]] – [[Valentinijan II.]], rimski cesar (* [[371]])
* [[884]] – [[papež Marin I.]] (* ni znano)
* [[1036]] – cesar [[Go-Ičijo (japonski cesar)|Go-Ičijo]], 68. japonski cesar (* [[1008]])
* [[1122]] – [[Jedžong (Gorjeo)|Jedžong]], 16. korejski kralj dinastije Gorjeo (* [[1079]])
* [[1157]] – [[Jurij Dolgoroki]], veliki kijevski knez (* [[1099]])
* [[1174]] – [[Nur ad-Din]], sirski vladar (* [[1118]])
* [[1175]] – [[Mleh Armenski]], vladar Armenske Kiklije (* [[1120]])
* [[1242]] – [[Muiz ud din Bahram]], delhijski sultan
* [[1268]] – [[Peter II. Savojski|Peter II.]], savojski grof (* [[1203]])
* [[1388]] – [[Venčeslav I. Saški|Venčeslav I.]], nemški volilni knez, vojvoda Saške-Wittenberga (* [[1337]])
* [[1634]] – [[Hendrick Avercamp]], nizozemski slikar (* [[1585]])
* [[1782]] – [[Marquês de Pombal]], portugalski predsednik vlade (* [[1699]])
* [[1879]] – [[Gottfried Semper]], nemški arhitekt, umetnostni zgodovinar (* [[1803]])
* [[1886]] – [[Emily Dickinson]], ameriška pesnica (* [[1830]])
* [[1920]] – sir [[Owen Morgan Edwards]], valižanski pisatelj, pedagog (* [[1858]])
* [[1935]] – [[Kazimir Malevič]], ruski slikar (* [[1878]])
* [[1967]] – [[Edward Hopper]], ameriški slikar (* [[1882]])
* [[1986]] – [[Theodore Harold White]], ameriški pisatelj (* [[1915]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Slovenija]] – dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]
* [[Paragvaj]] – [[dan neodvisnosti]]
* [[Rimski imperij]] – [[merkuralije]]
* mednarodni dan [[družina|družine]]

== Osebni praznik ==
Na ta dan imajo [[god]]: [[Izidor]], [[Zofija]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|515]]
[[Kategorija:Maj|115]]</text>
      <sha1>rjojmq2wf76q90wnw0uwf04m93bxvxi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>17. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2705</id>
    <revision>
      <id>6677114</id>
      <parentid>6426747</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:15:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6677114</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7572" sha1="d1qnb8w9lubwfb8oc9lazykclml55ub" xml:space="preserve">'''17. maj''' je 137. [[dan]] [[leto|leta]] (138. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 228 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1395]] – Potekala je [[bitka na Rovinah]].
* [[1630]] – [[Niccolò Zucchi]] je s svojim [[daljnogled]]om opazoval pege na [[Jupiter (planet)|Jupitru]].
* [[1642]] – [[Paul Chomedey de Maisonneuve]] je ustanovil naselbino [[Ville-Marie]], današnji [[Montréal]].
* [[1673]] – [[Louis Joliet]] in [[Jacques Marquette]] sta začela raziskovati [[Misisipi]].
* [[1792]] – Ustanovljena je bila [[New York|newyorška]] [[borza]].
* [[1814]] – [[Norveška]] je dobila [[ustava|ustavo]].
* [[1846]] – [[Antoine Joseph Adolphe Sax]] je patentiral [[saksofon]].
* [[1869]] – V [[Vižmarje|Vižmarjih]] pri [[Ljubljana|Ljubljani]] je potekal sedmi, najmnožičnejši [[Taborsko gibanje|tabor]].
* [[1890]]:
** V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je izšel [[Comic Cut]], prvi [[časopis]] s [[strip]]i.
** V [[Ljubljana|Ljubljani]] je začel delovati [[vodovod]].
* [[1902]] – [[Spiridion Stais]] je odkril [[mehanizem z Antikitere|antikiterski mehanizem]], najstarejšo znano [[Zobnik (strojništvo)|zobniško]] napravo.
* [[1940]] – [[Nemčija|Nemška]] [[Wehrmacht|vojska]] je vkorakala v [[Bruselj]].
* 1942 – [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni|Partizani so pobili]] skupino [[Romi|Romov]].
* [[1942]] – Ustanovljena je bila [[Legija smrti]].
* [[1969]] – [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] [[vesoljsko plovilo]] [[Venera 6]] je vstopilo v [[Venera (planet)|Venerino]] [[atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]].
* [[1970]] – [[Thor Heyerdal]] je s plovilom [[Raa 2]] izplul iz [[Safi]]ja ([[Maroko]]) proti [[Amerika|Ameriki]].
* [[1983]] – [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so podpisali sporazum o izraelskem umiku iz Libanona.
* [[1996]] – [[Papež Janez Pavel II.]] je [[Papeški obiski v Sloveniji|prvič obiskal Slovenijo]].

== Rojstva ==

* [[1155]] – [[Džien]], japonski budistični menih, zgodovinar, pesnik († [[1225]])
* [[1338]] – [[Niccolò II. d'Este]], italijanski plemič, ferrarski markiz († [[1388]])
* [[1490]] – [[Albert Pruski|Albert]], pruski vojskovodja († [[1568]])
* [[1682]] – [[Bartholomew Roberts]], valižanski pirat († [[1722]])
* [[1749]] – [[Edward Jenner]], angleški zdravnik († [[1823]])
* [[1794]] – [[Anna Brownell Jameson]], angleška pisateljica († [[1860]])
* [[1798]] – [[Anton Šerf]], slovenski nabožni pisec, homilet, pesnik, duhovnik († [[1882]])
* [[1821]] – [[Sebastian Kneipp]], nemški duhovnik, vodni terapevt († [[1897]])
* [[1836]] – [[Wilhelm Steinitz]], avstrijsko-ameriški šahist († [[1900]])
* [[1842]] – [[August Thyssen]], nemški industrialec († [[1926]])
* [[1845]] – [[Jacint Verdaguer]], španski (katalonski) pesnik († [[1902]])
* [[1864]] – [[Ante Trumbić]], hrvaški politik († [[1938]])
* [[1866]] – [[Erik Alfred Leslie Satie]], francoski skladatelj († [[1925]])
* [[1873]] –
:* [[Henri Barbusse]], francoski pisatelj, novinar († [[1935]])
:* [[Dorothy Miller Richardson]], angleška pisateljica († [[1957]])
* [[1879]] – [[Simon Petljura]], ukrajinski upornik († [[1926]])
* [[1886]] – [[Alfonz XIII.]], španski kralj († [[1941]])
* 
* [[1897]] – [[Odd Hassel]], norveški kemik in nobelovec 1969 († [[1981]])
* [[1898]] – [[Lama Anagarika Govinda]] (Ernst Lothar Hoffman), nemški tibetanski budistični filozof († [[1985]])
* [[1901]] – [[Werner Egk]], nemški skladatelj, dirigent († [[1983]])
* [[1902]] – [[Ruholah Musavi Homeini]], iranski ajatola († [[1989]])
* [[1932]] – [[Miloslav Vlk]], češki kardinal († 2017)
* [[1903]] – [[Cool Papa Bell|James Thomas »Cool Papa« Bell]], ameriški bejzbolist († [[1991]])
* [[1904]] – [[Jean Gabin]], francoski filmski igralec († [[1976]])
* [[1925]] – [[Idi Amin Dada]], ugandski diktator († [[2003]])
* [[1950]] – [[Janez Drnovšek]], slovenski politik in državnik († [[2008]])
* [[1951]] – [[Peter Kolšek]], pesnik, pisatelj in urednik († 2019)
* [[1955]] – [[Bill Paxton]], ameriški filmski igralec in režiser († [[2017]])
* [[1959]] – [[Paul Di'Anno]], angleški pevec
* [[1961]] – [[Enya]], irska glasbenica

== Smrti ==
* [[1050]] – [[Guido iz Arezza]], italijanski benediktinec in glasbeni teoretik (* [[992]])
* [[1264]] – [[Vartislav III. Pomeranijski|Vartislav III.]], pomorjanski vojvoda (* [[1210]])
* [[1299]] – [[Daumantas iz Pskova]], vladar Pskova litvanskega rodu, pravoslavni svetnik (* [[1240]])
* [[1336]] – cesar [[Go-Fušimi (japonski cesar)|Go-Fušimi]], 93. japonski cesar (* [[1288]])
* [[1365]] – [[Ludvik II. Brandenburški|Ludvik II.]], nemški volilni knez, brandenburški mejni grof, bavarski vojvoda (VI.) (* [[1328]])
* [[1395]] – 
** [[Konstantin Dragaš Dejanović]], srbski vladar (* [[1355]])
** [[Marija I. Ogrska]], kraljica Ogrske in Hrvaške (* [[1371]])
* [[1510]] – [[Alessandro Filipepi]] - [[Sandro Botticelli]], italijanski slikar (* [[1445]])
* [[1575]] – [[Matthew Parker]], canterburijski nadškof (* [[1504]])
* [[1587]] – [[Gotthard Kettler]], zadnji mojster [[Livonski red|Livonskega reda]] (* [[1517]])
* [[1727]] – [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]], ruska carica (* [[1684]])
* [[1729]] – [[Samuel Clarke]], angleški filozof (* [[1675]])
* [[1737]] – [[Claude Buffier]], francoski filozof, zgodovinar, pedagog (* [[1661]])
* [[1765]] – [[Alexis Claude Clairaut]], francoski matematik, astronom (* [[1713]])
* [[1838]] – [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]], francoski diplomat (* [[1754]])
* [[1839]] – [[Archibald Alison]], škotski nabožni pisatelj in filozof (* [[1757]])
* [[1883]] – [[Jernej Vidmar]], slovenski škof (* [[1802]])
* [[1917]] – [[Radomir Putnik]], srbski general (* [[1847]])
* [[1929]] – [[Lilli Lehmann]], nemška sopranistka (* [[1848]])
* [[1935]] – [[Paul Dukas]], francoski skladatelj (* [[1865]])
* [[1969]] – [[Josef Beran]], češki kardinal (* [[1888]])
* [[1996]] – [[Johnny Watson|Johnny »Guitar« Watson]], ameriški bluesovski kitarist, pevec (* [[1935]])
* [[2004]] – [[Dušan Karba]], slovenski farmacevt (* 1915)
* [[2012]] – [[Donna Summer]], ameriška pevka in tekstopiska (* [[1948]])
* [[2020]] – [[Aleksandra Kornhauser Frazer]], slovenska kemičarka in pedagoginja

== Prazniki in obredi ==
* [[Public holidays in Malaysia|Rojstni dan Radže]] ([[Perlis]])
* Krščanski prazniki:
** [[Giulia Salzano]]
** [[Paschal Baylón]]
** [[William Hobart Hare]] ([[Ameriška episkopalna cerkev]])
** [[Restituta Afriška]]
** [[17. maj (Vzhodna pravoslavna cerkev)]]
* [[Dan otrok (Norveška)]]
* [[Dan ustave]] ([[Nauru]])
* [[Dan ustave (Norveška)]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=National days |url=https://www.mfat.govt.nz/en/embassies/national-days/ |website=New Zealand Ministry of Foreign Affairs and Trade |access-date=17 November 2020 |language=en-NZ}}&lt;/ref&gt;
* [[Praznik Azamata]] ([[bahajstvo]], premik dneva z marčevskim enakonočjem)
* [[Dan galicijske književnosti]] ali ''Día das Letras Galegas'' ([[Galicija (Španija)|Galicija]])
* [[Mednarodni dan proti homofobiji, transfobiji in bifobiji]]
* [[Dan osvoboditve]] ([[Democratična republika Kongo]])
* [[Nacionalni dan proti homofobiji]] (Kanada)
* [[Dan mornarice (Argentina)]]
* [[Svetovni dan hipertenzije]]
* [[Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe]]

== Sklici ==

[[Kategorija:Dnevi v letu|517]]
[[Kategorija:Maj|117]]</text>
      <sha1>d1qnb8w9lubwfb8oc9lazykclml55ub</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>19. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2707</id>
    <revision>
      <id>6677105</id>
      <parentid>6440901</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:48:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Rojstva */ pnp</comment>
      <origin>6677105</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7044" sha1="jds912gkunnmil06y0mjun2dncqt6te" xml:space="preserve">'''19. maj''' je 139. [[dan]] [[leto|leta]] (140. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 226 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1337]] – začetek [[stoletna vojna|stoletne vojne]]
* [[1358]] – začetek [[kmet|kmečkih]] in [[meščanstvo|meščanskih]] [[Upor (družba)|uporov]] v [[Francija|Franciji]] - [[žakerija|žakerije]]
* [[1535]] – [[Jacques Cartier]] se odpravi na drugo pot v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]
* [[1536]] – [[Henrik VIII. Angleški]] zaradi domnevnega prešuštva obglavi svojo drugo [[žena|ženo]] [[Anne Boleyn]]
* [[1580]] – [[Karel II. Avstrijski]] podpiše [[pogodba|pogodbo]] o prevzemu [[Lipica|Lipice]], kjer nastane [[Kobilarna Lipica|znamenita kobilarna]]
* [[1802]] – [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] uvede [[odlikovanje]] [[legija časti]]
* [[1823]] – v [[Maribor]]u ustanovljeno [[kazino|kazinsko]] in bralno [[društvo]]
* [[1897]] – [[Oscar Wilde]] izpuščen iz [[zapor]]a
* [[1906]] – odprt [[predor Simplon]]
* [[1919]] – [[Mustafa Kemal Atatürk]] se umakne iz [[İstanbul]]a v [[Samsun]]
* [[1939]] – [[Poljska]] in [[Francija]] podpišeta tajni [[vojska|vojaški]] [[pakt]]
* [[1940]]:
** [[Arthur Seyss-Inquart]] postane komisar [[tretji rajh|rajha]] za [[Nizozemska|Nizozemsko]]
** [[Wehrmacht]] prodre do ustja [[Somma|Somme]]
* [[1941]]:
** [[italija]]nske [[vojaška enota|enote]] se predajo v [[Etiopija|Etiopiji]]
** [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]] ustanovi [[Liga za neodvisnost Vietnama|Ligo za neodvisnost Vietnama]]
* [[1944]] – [[zavezniki]] zavzamejo [[Monte Cassino]] in [[Cassino]]
* [[1961]] – [[Sovjetska zveza|sovjetsko]] vesoljsko plovilo [[Venera 1]] se kot prvi izdelek človeških rok približa [[Venera|Veneri]]
* [[1971]] – izstrelitev [[Sovjetska zveza|sovjetskega]] vesoljskega plovila [[Mars 2]]
* [[2016]] – v [[Sredozemsko morje]] severno od [[Aleksandrija|Aleksandrije]] strmoglavi letalo EgyptAir let 804, umre vseh 66 potnikov in članov posadke
[[Slika:Ivo Ban 2011.jpg|sličica|[[Ivo Ban]]]]

== Rojstva  ==
* [[1734]] – [[Anton Janša]], slovenski čebelar († [[1773]])
* [[1762]] – [[Johann Gottlieb Fichte]], nemški filozof († [[1814]])
* [[1773]] – [[Arthur Aikin]], angleški kemik († [[1854]])
* [[1795]] – [[Johns Hopkins]], ameriški filantrop († [[1873]])
* [[1827]] – [[Paul Amand Challemel-Lacour]], francoski državnik († [[1896]])
* [[1861]] – [[Nellie Melba]], avstralska sopranistka († [[1931]])
* [[1869]] – [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]], slovenski pesnik, dramatik († [[1910]])
* [[1870]] – [[Kitaro Nišida]], japonski filozof († [[1945]])
* [[1881]] – [[Mustafa Kemal Atatürk]], prvi predsednik Turške republike  († [[1938]])
* [[1890]] – 
** [[Petar Križanić-Pjer]], srbski slikar, grafik, karikaturist († [[1962]])
** [[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]], vietnamski voditelj († [[1969]])
* [[1897]] – [[Enrico Mainardi]], italijanski violončelist, skladatelj († [[1976]])
* [[1900]] – [[Anton Vovk]], slovenski nadškof, Božji služabnik († [[1963]])
* [[1914]] – [[Max Ferdinad Perutz]], angleški molekularni biolog, nobelovec 1962 († [[2002]])
* [[1921]] – [[Karel van het Reve]], nizozemski pisatelj († [[1999]])
* [[1924]] – [[Ljubo Bavcon]], slovenski pravnik († [[2021]])
* [[1925]] – 
** [[Malcolm X]], ameriški aktivist († [[1965]])
** [[Saloth Sar]] – [[Pol Pot]], kamboški voditelj († [[1998]])
* [[1929]] – [[Alojz Grnjak]], slovenski harmonikar († [[2014]])
* [[1930]] – [[Nikica Kalogjera]], hrvaški zdravnik, skladatelj († [[2006]])
* [[1939]] – [[Francis Richard Scobee]], ameriški astronavt († [[1986]])
* [[1942]] – [[Gary Kildall]], ameriški računalnikar († [[1994]])
* [[1949]] – [[Ivo Ban]], slovenski gledališki in filmski igralec
* [[1952]] – [[Grace Jones]], jamajška pevka, manekenka, filmska igralka
* [[1971]] – [[Lucija Stupica]], slovenska pesnica
* [[1981]] – [[Sani Bečirovič]], slovenski košarkar

== Smrti ==
* [[804]] – [[Alkuin]], angleški teolog, pesnik, pedagog, duhovnik (* ok. [[735]])
* [[1102]]
** [[Štefan II. Bloiški|Štefan II.]], grof Bloisa, križar, kronist (* [[1045]])
** [[Hugo VI. Lusignanski]], grof La Marcheja, križar (* [[1039]])
* [[1125]] – [[Vladimir II. Monomah]], kijevski veliki knez (* [[1053]])
* [[1218]] – [[Oton IV. Nemški|Oton IV.]], rimsko-nemški cesar (* [[1175]])
* [[1296]] – [[papež Celestin V.]] (* [[1215]])
* [[1303]] – [[Ivo Kermartin]], francoski pravnik in svetnik (* [[1253]])
* [[1332]] – [[Friderik IV. Nürnberški|Friderik IV.]], nürnberški mestni grof (* [[1287]])
* [[1352]] – [[Elizabeta Habsburška (1285-1353)|Elizabeta Habsburška]], lotarinška vojvodinja (* [[1285]])
* [[1389]] – [[Dimitrij Ivanovič Donski]], moskovski knez, vladimirski veliki knez (* [[1350]])
* [[1396]] – [[Ivan I. Aragonski|Ivan I.]], aragonski kralj (* [[1350]])
* [[1755]] – [[Džang Tingju]], kitajski politik in zgodovinar (* [[1672]]) 
* [[1786]] – [[Charles John Stanley]], angleški skladatelj (* [[1712]])
* [[1825]] – [[Henri de Saint-Simon]], francoski socialist (* [[1760]])
* [[1859]] – [[Josip Jelačić]], hrvaški politik, vojak, ban (* [[1801]])
* [[1864]] – [[Nathaniel Hawthorne]], ameriški pisatelj (* [[1804]])
* [[1885]] – [[Peter William Barlow]], angleški gradbenik (* [[1809]])
* [[1895]] – [[José Julian Martí y Perez]], kubanski pisatelj, pesnik, novinar, upornik (* [[1853]])
* [[1904]] – [[Auguste Molinier]], francoski zgodovinar (* [[1851]])
* [[1907]] – sir [[Benjamin Baker]], angleški gradbenik (* [[1840]])
* [[1909]] – [[Isaac Manuel Francisco Albéniz]], španski skladatelj (* [[1860]])
* [[1918]] – [[Ferdinand Hodler]], švicarski slikar (* [[1853]])
* [[1935]] – [[Thomas Edward Lawrence]] - [[Lawrence Arabski]], valižanski arheolog, diplomat, obveščevalec, polkovnik (* [[1888]])
* [[1942]] – sir [[Joseph Larmor]], irski fizik (* [[1857]])
* [[1946]] – [[Newton Booth Tarkington]], ameriški pisatelj, dramatik (* [[1869]])
* [[1954]] – [[Charles Edward Ives]], ameriški skladatelj (* [[1874]])
* [[1958]] – [[Ronald Charles Colman]], angleški filmski igralec (* [[1891]])
* [[1983]] – [[Jean Rey]], belgijski politik (* [[1902]])
* [[1984]] – [[Jožef Žabkar]], slovenski teolog in vatikanski diplomat (* [[1914]])
* [[1994]] – [[Jacqueline Lee Bouvier Kennedy Onassis]], ameriška založnica (* [[1929]])
* [[1996]] – [[Čoro Škodlar]], slovenski slikar, restavrator, novinar (* [[1902]]
* [[2000]] – [[Jevgenij Vasiljevič Hrunov]], ruski kozmonavt (* [[1933]])
* [[2016]] – [[Alan Young]], kanadski igralec (* [[1919]])
* [[2023]] – [[Mirko Ramovš]], slovenski etnokoreolog (* [[1935]])

== Prazniki in obredi ==

== Zunanje povezave ==

* [http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/may/19 ''BBC: na današnji dan'' ] '''([[Angleščina]])'''

[[Kategorija:Dnevi v letu|519]]
[[Kategorija:Maj|119]]</text>
      <sha1>jds912gkunnmil06y0mjun2dncqt6te</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>28. maj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2716</id>
    <revision>
      <id>6677103</id>
      <parentid>6426758</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:46:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>disambig., --napačen podatek, --ena ne preveč pomembna oseba</comment>
      <origin>6677103</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7097" sha1="bf6ho4u5bhln5hzkpkn2n5szob7usin" xml:space="preserve">'''28. maj''' je 148. [[dan]] [[leto|leta]] (149. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 217 dni.

{{MayCalendar}}
== Dogodki ==
* [[585 pr. n. št.]]:
** konec šestdnevne [[bitka|bitke]] med [[Lidija|lidijskim]] kraljem [[Aliat II.|Aliatom II.]] in [[Medijci|medijskem]] kraljem [[Kjaksar]]om
** zgodi se [[Sončev mrk]], ki ga je napovedal [[Tales]]
* [[1503]] – v skladu s [[papeška bula|papeško bulo]] [[papež]]a [[papež Aleksander VI.|Aleksandra VI.]] se poročita [[Jakob IV. Škotski]] in [[Margaret Tudor]]
* [[1588]] – [[Španija|španska]] [[mornarica]] odpluje proti [[Anglija|Angliji]]
* [[1871]] – konec [[Pariška komuna|Pariške komune]]
* [[1903]] – v [[Maribor]]u je ustanovljeno [[Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko]]
* [[1919]] – začetek ofenzive slovenskih in srbskih enot na [[Južna Koroška (Avstrija)|Koroškem]]
* [[1936]] – [[Alan Turing]] objavi knjigo ''O izračunljivih številih'' (''On Computable Numbers'')
* [[1937]] – [[Neville Chamberlain]] je izvoljen za [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednika vlade Združenega kraljestva]]
* [[1940]]:
** [[Belgija]] se preda [[Nemčija|Nemčiji]]
** [[kralj]] [[Leopold III. Belgijski]] se razglasi za [[vojni ujetniki|vojnega ujetnika]]
** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]]-[[Francija|francosko]]-[[Poljska|poljske]] [[vojaška enota|enote]] zasedejo [[Narvik]]
* [[1941]]:
** [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] [[vojska]] se začne umikati s [[Kreta|Krete]]
** [[Grčija|grški]] [[kralj]] in [[vlada]] se umakneta v [[Kairo]]
* [[1942]] – [[Mehika]] napove [[vojna|vojno]] silam [[trojni pakt|trojnega pakta]]
* [[1961]] – v več časopisih izide članek [[Peter Benenson|Petra Benensona]] ''Pozabljeni zaporniki'' ([[angleščina|angl.]] ''The Forgotten Prisoners''), kar danes velja za ustanovitev [[Amnesty International]]a
* [[1964]] – ustanovljena [[Palestinska osvobodilna organizacija]]
* [[1975]] – z [[Lagoški sporazum|Lagoškim sporazumom]] je ustanovljena [[Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav]]
* [[1982]] – [[Janez Pavel II.]] je po 450 letih prvi [[papež]], ki obišče [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* [[1987]] – [[Mathias Rust]] preleti [[zračni prostor]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in pristane na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]] v [[Moskva|Moskvi]]
* [[1995]] – [[potres]] v [[Rusija|ruskem]] [[Neftegorsk]]u zahteva najmanj 2.000 žrtev
* [[1998]] – [[Pakistan]] izvede 5 jedrskih poskusov
* [[1999]] – po 22 letih restavratorskih del je v [[Milano|Milanu]] spet na ogled [[Leonardo da Vinci|da Vincijeva]] [[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnja večerja]]

== Rojstva ==
[[Slika:Kylie Minogue Cannes.jpg|thumb|170px|[[Kylie Minogue]]]]
* [[1140]] – [[Xin Qiji]], kitajski pesnik († [[1207]])
* [[1369]] – [[Muzio Sforza]], italijanski condottiero, ustanovitelj dinastije Sforza († [[1424]])
* [[1370]] – [[Ivan Neustrašni]], burgundski vojvoda († [[1417]])
* [[1524]] – [[Selim II.]], turški sultan († [[1574]])
* [[1588]] – [[Pierre Séguier]], francoski kancler († [[1672]])
* [[1641]] – baron [[Janez Vajkard Valvasor]], slovenski plemič, polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf, risar (tega dne je bil krščen) († [[1693]])
* [[1660]] – [[Jurij I. Britanski|Jurij I.]], angleški kralj († [[1727]])
* [[1738]] – [[Joseph-Ignace Guillotin]], francoski zdravnik († [[1814]])
* [[1779]] – [[Thomas Moore]], irski pesnik († [[1852]])
* [[1807]] – [[Jean Louis Rodolphe Agassiz]], švicarsko-ameriški zoolog, geolog († [[1873]])
* [[1853]] – [[Carl Larsson]], švedski slikar († [[1919]])
* [[1858]] – [[Carl Rickard Nyberg]], švedski izumitelj († [[1939]])
* [[1881]] – [[Daniel François Malherbe]], južnoafriški pisatelj, pesnik, dramatik († [[1969]])
* [[1884]] – [[Edvard Beneš]], češki državnik († [[1948]])
* [[1892]] – [[Joseph Dietrich|Joseph »Sepp« Dietrich]], nemški nacistični general († [[1966]])
* [[1901]] – [[Anton Vodnik]], slovenski pesnik († [[1965]])
* [[1908]] – [[Ian Lancaster Fleming]], angleški pisatelj, novinar († [[1964]])
* [[1912]] – [[Patrick White]], avstralski pisatelj, nobelovec 1973 († [[1990]])
* [[1915]] – [[Joseph Harold Greenberg]], ameriški jezikoslovec († [[2001]])
* [[1916]] – [[Walker Percy]], ameriški pisatelj († [[1990]])
* [[1922]] – [[José Craveirinha]], mozambiški pesnik († [[2003]])
* [[1923]] – 
** [[György Ligeti]], madžarsko-avstrijski skladatelj († [[2006]])
** [[Nandamuri Taraka Rama Rao]], indijski filmski igralec, režiser in producent († [[1996]])
* [[1925]] – [[Bülent Ecevit]], turški politik in državnik († [[2006]])
* [[1934]] – [[Dušan Ferluga]], slovenski patolog
* [[1938]] – [[Jerry West|Jerry »Mr. Clutch« West]], ameriški košarkar
* [[1944]] – [[Rudy Giuliani]], ameriški politik
* [[1945]] – [[John Fogerty]]
* [[1968]] – [[Kylie Minogue]], avstralska pevka 
* [[1983]] – [[Jernej Damjan]], slovenski smučarski skakalec
* [[1990]] – [[Rohan Dennis]], avstralski cestni kolesar
* [[1999]] – [[Cameron Boyce]] († [[2019]])
* [[2001]] – [[Lovro Planko]], slovenski biatlonec

== Smrti ==
* [[1023]] – [[Wulfstan]], nadškof Yorka, pridigar
* [[1172]] – [[Vitale II. Michiel]], beneški dož
* [[1242]] – [[Guillaume Arnaud]], francoski dominikanski inkvizitor
* [[1357]] – [[Alfonz IV. Portugalski|Alfonz IV.]], portugalski kralj (* [[1291]])
* [[1365]] – [[Roger de Pins]], veliki mojster [[Malteški viteški red|Rodoških vitezov]]
* [[1779]] – [[Thomas Chippendale st.]], angleški izdelovalec pohištva (* [[1718]])
* [[1787]] – [[Johan Georg Leopold Mozart]], avstrijski violinist, skladatelj (* [[1719]])
* [[1805]] – [[Luigi Boccherini]], italijanski skladatelj (* [[1743]])
* [[1810]] – [[Karel Avgust Švedski|Karel Avgust]], kronski princ Švedske (* [[1768]])
* [[1849]] – [[Anne Brontë]], angleška pisateljica (* [[1820]])
* [[1900]] – sir [[George Grove]], angleški muzikolog (* [[1820]])
* [[1937]] – [[Alfred Adler]], avstrijski psihiater (* [[1870]])
* [[1972]] – [[Edvard VIII. Britanski|Edvard VIII.]], britanski kralj (* [[1894]])
* [[1975]] – [[Lung Chien]], kitajski filmski režiser in filmski igralec (* [[1916]])
* [[1980]] – [[Rolf Herman Nevanlinna]], finski matematik (* [[1895]])
* [[1981]] – [[Stefan Wyszyński]], poljski kardinal (* [[1901]])
* [[2001]] – [[Francisco Varela]], čilski biolog, filozof (* [[1946]])
* [[2003]] –
** [[Oleg Grigorjevič Makarov]], ruski kozmonavt (* [[1933]])
** [[Ilja Prigogine]], belgijski fizik, kemik ruskega rodu, nobelovec (* [[1917]])
* [[2004]] – [[Sergej Vrišer]], slovenski umetnostni zgodovinar, muzeolog, konzervator (* [[1920]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Etiopija]] – konec vojaškega vladanja
* [[Armenija]] – dan prve republike

[[Kategorija:Dnevi v letu|528]]
[[Kategorija:Maj|128]]</text>
      <sha1>bf6ho4u5bhln5hzkpkn2n5szob7usin</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cape Town</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5617</id>
    <revision>
      <id>6677260</id>
      <parentid>6650670</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:27:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677260</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12540" sha1="luecli83osn306s730j3e65mv18y4bz" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Cape Town
|native_name=''{{lang| xh| iKapa}}''
|nickname=Mesto mati ali Taverna morij
| settlement_type              = [[Seznam mest v Južni Afriki|Mesto]]
|motto=''Spes Bona'' ([[latinščina|latinsko]] za »Dobro upanje«)
|image_skyline=City Hall, Cape Town.jpg
|imagesize=300px
|image_caption=Glavni trg z mestno hišo, v ozadju Mizasta gora
| image_flag                   = 
| image_shield                 = Capetown coa.jpg
|seal_size=
|city_logo=
|citylogo_size=
|image_map= Map of the Western Cape with Cape Town highlighted.svg
|mapsize= 250px
|map_caption= Lega mesta (rdeče) v Zahodni Kaplandiji in Južnoafriški Republiki
| pushpin_map                  = Južna Afrika
| pushpin_mapsize              =
|pushpin_map_caption=Položaj v Južni Afriki
|subdivision_type=Država
|subdivision_name={{ikonazastave|Republika Južna Afrika}} [[Republika Južna Afrika]]
|subdivision_type1=Provinca
|subdivision_name1=[[Zahodna Kaplandija]]
|subdivision_type2=Občina
|subdivision_name2=Mesto Cape Town
|government_footnotes   =
&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.capetown.gov.za/clusters/viewarticle3.asp?conid=12705 |title=Achmat Ebrahim is the new city manager of Cape Town |accessdate=2007-03-25 |last=Pollack |first=Martin |date=2006-05-31 |publisher=City of Cape Town Metropolitan Municipality |archive-date=2008-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080404124249/http://www.capetown.gov.za/clusters/viewarticle3.asp?conid=12705 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|government_type=mestni svet
|leader_title=župan
|leader_name=Dan Plato
|leader_title1=svet
|leader_name1=mestni svet Cape Towna
|leader_title2=mestni upravitelj
|leader_name2=Achmat Ebrahim
|established_title=Ustanovljeno
|established_date=1652
|established_title1=Občinska oblast
|established_date1=1839
|area_magnitude=1 E9
|area_footnotes=&lt;ref name=&quot;S.Afr. MunDemBoard&quot; /&gt;
|area_total_km2             =
|elevation_max_m            = 1590,4
|elevation_min_m            = 0
|population_as_of=2007
|population_footnotes=&lt;ref name=&quot;S.Afr. CS 2007&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.statssa.gov.za/Publications/P03011/P030112007.pdf |publisher=Statistics South Africa |title=Community Survey, 2007: Basic Results Municipalities |format=PDF |accessdate=23.3.2008 |archive-date=2013-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130825124835/http://www.statssa.gov.za/Publications/P03011/P030112007.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|population_total          = 3497097
|population_density_km2    = auto
|timezone=[[SAST]]
|utc_offset=+2
|latd=33 |latm=55 |lats=31 |latNS=S
|longd=18 |longm=25 |longs=26 |longEW=E
| coor_pinpoint           = mestna hiša
| coordinates_type        = region:ZA_type:city(4000000)
| coordinates_display     = inline,title
|postal_code_type=Poštna koda
|postal_code=8000
|area_code=+27 (0)21
|website= [http://www.capetown.gov.za/ www.capetown.gov.za]
}}
'''Cape Town''' ({{jezik-af|Kaapstad}}, [[koščina]] ''iKapa'' ali ''SaseKapa'') je eno od treh glavnih mest [[Republika Južna Afrika|Republike Južne Afrike]] (drugi dve sta [[Pretoria]] in [[Bloemfontein]]) ter glavno mesto province [[Zahodna Kaplandija]]. Mesto leži ob [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], nad njim se pne [[Mizasta gora]], kar daje panorami mesta značilno podobo. Po popisu iz leta 2007 ima skupaj s somestji okoli 3,5 milijona prebivalcev, s čimer je drugo največje mesto v državi.&lt;ref name=&quot;S.Afr. CS 2007&quot;/&gt;

Cape Town je [[The New York Times]] razglasil za najboljšo turistično destinacijo leta 2014.&lt;ref&gt;http://www.capetownmagazine.com/cape-confidential/14-fun-facts-you-didnt-know-about-cape-town/123_22_19306&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

Mesto je ustanovila [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] kot postojanko za ladje na trgovski poti do [[Indonezija|Indonezije]]. Lokacija je bila izbrana zaradi zavetrnega zaliva, ki predstavlja naravno pristanišče in je varovalo ladje pred prevladujočimi jugovzhodnimi vetrovi. Morje okoli Cape Towna je razvpito po slabem vremenu; južni rt Afrike je bil znan tudi kot »Rt neviht«.

Prvo evropsko naselbino je vodil Jan van Riebek, ki je tja prispel [[6. april]]a [[1652]]. Sčasoma so [[Nizozemci|nizozemski]] priseljenci izpodrinili avtohtona plemena [[Kojkoj]] in [[San]]. Nizozemci so tudi uvozili [[suženjstvo|suženjsko]] delovno silo iz [[Azija|Azije]]. Potomci teh sužnjev, znani kot [[Kapski Malajci]], sestavljajo skupaj s potomci mešanih zvez med domorodci in belimi priseljenci etnično skupino »[[obarvani]]h«.

V [[19. stoletje|19. stoletju]] so strateško pomembno pristanišče zavzeli [[Angleži]]. V obdobju [[apartheid]]a so večetnična predmestja bodisi »očistili« črncev in mulatov, bodisi porušili. Najbolj neslaven primer je bilo Okrožje šest, ki je bilo leta 1965 proglašeno za belsko območje in iz katerega so prisilno odstranili 60.000 prebivalcev.

V mestu je delovalo več najvidnejših vodij gibanja proti apartheidu. V zaporu na otoku [[Robben Island]] sredi capetownskega zaliva je bilo dolga leta zaprtih več njih, pred premestitvijo v zapor blizu [[Paarl]]a je bil tu zaprt tudi [[Nelson Mandela]]. Njegov govor z balkona mestne hiše po osvoboditvi leta 1990 je označeval pričetek novega obdobja za državo.

== Podnebje ==
Cape Town ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnu]] (''Csb'') [[sredozemsko podnebje]],&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Robinson|first1=Peter J.|last2=Henderson-Sellers|first2=Ann|title=Contemporary Climatology|url=https://archive.org/details/contemporaryclim0000robi_ed02|year=1999|publisher=Pearson Education Limited|location=Harlow|isbn=9780582276314|page=[https://archive.org/details/contemporaryclim0000robi_ed02/page/123 123]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Rohli|first1=Robert V.|last2=Vega|first2=Anthony J.|title=Climatology|year=2011|publisher=Jones &amp; Bartlett Learning|location=Sudbury, MA|isbn=9781449649548|page=250|url=http://books.google.co.za/books?id=WhtZKBCv7NMC}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Cape Point (South Africa)|url=http://gaw.empa.ch/gawsis/reports.asp?StationID=35|work=Global Atmosphere Watch Station Information System (GAWSIS)|publisher=Federal Office of Meteorology and Climatology MeteoSwiss|accessdate=20. maja 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130827135620/http://gaw.empa.ch/gawsis/reports.asp?StationID=35|archivedate=2013-08-27|url-status=dead|quote=climate zone – Csb (Warm temperate climate with dry and warm summer)}}&lt;/ref&gt; z zmernimi [[zima|zimskimi]] temperaturami in srednjo količino padavin ter toplimi in suhimi [[poletje|poletji]]. Zima traja od začetka junija do konca avgusta, občasno pa se v tem letnem času iznad Atlantika nad mesto privalijo hladne fronte z obilnimi padavinami ter močnimi severozahodnimi [[veter|vetrovi]]. Najvišje povprečne zimske temperature so okili 18ºC, najnižje pa okoli 8,5ºC&lt;ref name=&quot;WMO&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.worldweather.org/035/c00138.htm|title=World Weather Information Service – Cape Town |accessdate=4. maja 2010 }}&lt;/ref&gt;. Povprečna letna količina padavin je 515 mm. Poletje traja od decembra do marca. Poletni meseci so vroči in suhi z najvišjimi povprečnimi temperaturami okoli 26 °C in najnižjimi okoli 16 °C. Občasno se v mesto spusti t. i. ''Berg Wind'' (gorski veter), ki piha z gorovja [[Karoo]]. Veter je najpogostejši med februarjem in marcem. Pozno spomladi in zgodaj poleti je pogost jugovzhodni veter, ki odpihne onesnažen mestni zrak, zaradi česar mu domačini pravijo [[Cape Doctor]]. Veter povzroči območje visokega zračnega pritiska nad južnim Atlantikom zahodno od mesta. 

Povprečno je v Cape Townu 3100 sončnih ur, kar je podobna osončenost kot jo ima Los Angeles (3300 ur)&lt;ref name=&quot;la&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.los-angeles.climatemps.com/ | title=Los Angeles climate | publisher=climatemps.com | accessdate=30. junija 2012 | archive-date=2012-08-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120808235405/http://www.los-angeles.climatemps.com/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in več kot Atene ter Madrid (2900 ur).&lt;ref name=&quot;madrid&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.madrid.climatemps.com/ | title=Madrid climate | publisher=climatemps.com | accessdate=30. junija 2012 | archive-date=2012-07-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120711062432/http://www.madrid.climatemps.com/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Temperature morja okoli mesta se gibljejo med 10 in 22 °C, povprečna temperatura pa se giblje med 13 in 17 °C.

== Turizem ==
Cape Town je najbolj priljubljena destinacija v Južni Afriki, pa tudi v Afriki na splošno, kar je posledica dobrih klimatskih razmer v mestu, naravnih znamenitosti ter dobro razvite infrastrukture. Ena najbolj priljubljenih okoliških izletniških točk je [[Mizasta gora]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.thecape.org/|title=Table Mountain Aerial Cableway}}&lt;/ref&gt; Poleg tega so priljubljene destinacije tudi okoliške [[plaža|plaže]], ki so priljubljene točke tudi za lokalne prebivalce.&lt;ref name=&quot;'CTbeaches'&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.safarinow.com/cms/cape-town-beaches/irie.aspx |title=Beaches, Cape Town, South Africa |publisher=Safarinow.com |date= |accessdate=1. oktobra 2011}}&lt;/ref&gt; Izjemno priljubljen je tudi [[Cape Point]], ki se nahaja na koncu [[Rt Cape|rta Cape]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.capepoint.co.za |title=Cape Point |publisher=Cape Point |date= |accessdate=1 October 2011}}&lt;/ref&gt;

== Pobratena mesta ==
Cape Town ima uradne povezave z naslednjimi mesti po svetu:

{|
| valign=&quot;top&quot; |
* {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Aachen]]''', [[Nemčija]]
* {{ikonazastave|Argentina}} '''[[Buenos Aires]]''', [[Argentina]]
* {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[Galveston]]''', [[Združene države Amerike]]
* {{ikonazastave|Izrael}} '''[[Haifa]]''', [[Izrael]]
* {{ikonazastave|Tunizija}} '''[[Tunis]]''', [[Tunizija]]
| valign=&quot;top&quot; |
* {{ikonazastave|Francija}} '''[[Nica]]''', [[Francija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} '''[[Sankt Peterburg]]''', [[Rusija]]
* {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]]''', Združene države Amerike
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[London]]''', [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|}

==Šport==
Najbolj priljubljeni športi v mestu so [[kriket]], [[nogomet]], [[plavanje]] in [[rugby]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| last = Woulidge| first = Sam| title = Time Out: Cape Town| url = https://archive.org/details/timeoutcapetown0000unse| year = 2006| publisher = Time Out Publishing| isbn = 1-904978-12-6| pages = 127–130: Sports }}&lt;/ref&gt;

===Športna prizorišča===
{| class=&quot;infobox&quot; style=&quot;font-size: 90%; &quot;
|- style=&quot;text-align: left; background: #eee&quot;
!Prizorišče  !!Šport !!Kapaciteta !!Klub(i)
|-
| [[Cape Town Stadium]]
| [[Nogomet]]/[[Rugby]]
| 69.070
| [[Ajax CT]]
|-
| [[Newlands Cricket Ground]]
| [[Kriket]]
| 25.000
| [[Cape Cobras]], [[Western Province Cricket]]
|-
| [[Newlands Rugby Stadium]]
| [[Rugby]]
| 47.000
| [[Stormers]], [[Western Province (rugby)|Western Province]]
|-
| [[Athlone Stadium]]
| Nogomet
| 24.000
| [[Santos Football Club (Južna Afrika)|Santos Football Club]]
|-
| [[Philippi Stadium]]
| Nogomet
| 5000
|
|-
| [[Bellville Velodrome]]
| kolesasrstvo
| 3000
| [[Western Province Cycling]]
|-
| [[Hartleyvale Hockey Centre]]
| [[Hokej na travi]]
| 2000
| [[Western Province Hockey]]
|-
| [[Turfhall Stadium]]
| [[Softball]]
| 3000
| [[Western Province Softball]]
|-
| [[Good Hope Centre]]
| Različni športi
| 6000
| Različni
|-
| [[Royal Cape Yacht Club]]
| Jadranje
| N/A
| [[Royal Cape Yacht Club]]
|-
| [[Grand West Arena]]
| Različni športi
| 6000
| N/A
|-
| [[Green Point Athletics Stadium]]
| [[Atletika]], nogomet
| 5000
| N/A
|-
| [[Newlands Swimming Pool]]
| Plavanje/[[vaterpolo]]/[[skoki v vodo]]
| 2000
| [[WP Aquatics]]
|-
| [[Autshumato/Berg River Dam]]
| [[Veslanje]]/[[kanu]]-[[kajak]]
| N/A
| N/A
|}


{{clear}}
== Viri ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{wikivoyage|Cape Town}}
* [http://www.capetown.gov.za/ Uradna spletna stran] mestnih oblasti
* [http://www.capegateway.gov.za Cape Gateway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060711051503/http://www.capegateway.gov.za/ |date=2006-07-11 }} - uradni informacijski portal

{{Seznam afriških glavnih mest}}
{{normativna kontrola}}
{{naselje-stub}}

[[Kategorija:Glavna mesta Afrike]]
[[Kategorija:Mesta v Republiki Južni Afriki]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1652]]
[[Kategorija:Pristanišča v Južni Afriki]]</text>
      <sha1>luecli83osn306s730j3e65mv18y4bz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksander Sergejevič Puškin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>7209</id>
    <revision>
      <id>6677040</id>
      <parentid>6522076</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:53:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677040</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73345" sha1="hcwkbosz0b3rhi29hesccppioyhincn" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
| name        = Aleksander Sergejevič Puškin 
| image       = &lt;!-- WP --&gt;
| caption     = &lt;!-- WP --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- WP --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WP --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WP --&gt;
| death_place = &lt;!-- WP --&gt;
| occupation  = &lt;!-- WP --&gt;
| movement    = [[romantika]]
}}
'''Aleksander Sergejevič Puškin''' [aleksándər sergêjevič púškin], ([[ruščina|rusko]] Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин {{avdio|ru-Pushkin.ogg|poslušaj}}), [[Rusi|ruski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[dramatik]], * [[6. junij]] ([[26. maj]], [[julijanski koledar]]) [[1799]], [[Moskva]], [[Ruski imperij]], † [[10. februar]] ([[29. januar]]) [[1837]], [[Sankt Peterburg]].

Ustvarjal je v času [[romantika|romantike]]&lt;ref name=&quot;basker&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Basker |first=Michael |chapter=Pushkin and Romanticism |editor-last=Ferber |editor-first=Michael |title=A Companion to European Romanticism |url=https://archive.org/details/companiontoeurop0000mich |location=Oxford |publisher=Blackwell |year=2005}}&lt;/ref&gt; in je po mnenju mnogih največji ruski pesnik&lt;ref name=&quot;virginia&quot;&gt;[http://www.faculty.virginia.edu/dostoevsky/texts/devil_pushkinbio.html Short biography from University of Virginia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190401220028/http://www.faculty.virginia.edu/dostoevsky/texts/devil_pushkinbio.html |date=1 April 2019 }}. Retrieved 24 November 2006.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Reid&quot;&gt;[http://www.worldandi.com/newhome/public/2004/March/bkpub1print.asp Allan Reid, &quot;Russia's Greatest Poet/Scoundrel&quot;]. Retrieved 2 September 2006.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/361169.stm &quot;Pushkin fever sweeps Russia&quot;]. BBC News, 5 June 1999. Retrieved 1 September 2006.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/2977322.stm &quot;Biographer wins rich book price&quot;]. BBC News, 10 June 2003. Retrieved 1 September 2006.&lt;/ref&gt; ter utemeljitelj sodobne [[Ruska književnost|ruske književnosti]].&lt;ref&gt;[http://www.pushkinskijdom.ru/Default.aspx?tabid=1241 Biography of Pushkin at the Russian Literary Institute &quot;Pushkin House&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190226092526/http://www.pushkinskijdom.ru/Default.aspx?tabid=1241 |date=2019-02-26 }}. Retrieved 1 September 2006.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Gorky&quot;&gt;Maxim Gorky, [http://www.marxists.org/archive/gorky-maxim/misc/pushkin.htm &quot;Pushkin, An Appraisal&quot;]. Retrieved 1 September 2006.&lt;/ref&gt; 

Rodil se je v [[ruskem plemstvu]] v Moskvi.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.moscovery.com/alexander-pushkin/|title=Alexander Sergeevich Pushkin - Russian famous poet. Biography and interesting facts about his life|date=7 July 2016|access-date=14 January 2019|archive-date=15 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190415202852/https://www.moscovery.com/alexander-pushkin/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Njegov oče, Sergej Lvovič Puškin, je pripadal stari plemiški družini. Eden izmed njegovih prapradedov po materini strani je bil generalmajor [[Abram Petrovič Hanibal]], plemič afriških korenin, ki so ga iz rodne dežele ugrabili osmanski Turki, potem pa ga je osvobodil ruski car in vzgojen je bil na carjevem dvoru kot njegov krščenec.

Svojo prvo pesem je objavil pri petnajstih letih in do zaključka šolanja na liceju Carsko Selo je bil že široko prepoznan v literarnih krogih. Po diplomi je Puškin recitiral svojo kontroverzno pesem »Oda svobodi«, eno od pesmi, zaradi katerih ga je car [[Aleksander I. Ruski|Aleksander I.]] izgnal.&lt;ref name=TG&gt;{{cite web|work=[[The Guardian]]|url=https://www.theguardian.com/books/2018/apr/21/pushkin-opera-debut-grange-park-marita-phillips-russian|title=Pushkin descendant puts Russian poet's turbulent life on stage for first time|author=Thorpe, Vanessa|date=21 April 2018}}&lt;/ref&gt;

Pod strogim nadzorom carjeve politične policije ni mogel izdajati in je napisal svojo najbolj znano igro, ''[[Boris Godunov (igra)|Boris Godunov]]''. Njegov roman v verzih, ''[[Jevgenij Onjegin]]'', je izšel po delih med letoma 1825 in 1832.&lt;ref&gt;Eugene Onéguine [https://archive.org/details/eugeneonguinear00spalgoog/page/n8/mode/2up Internet Archives]&lt;/ref&gt; Puškina je v [[dvoboj]]u smrtno ranil domnevni ljubimec njegove žene in sestrin mož, [[Georges-Charles de Heeckeren d'Anthès]], znan tudi kot Dantes-Gekkern, francoski častnik, ki je služil pri [[konjeniški gardni polk|konjeniškem gardnem polku]].

==Predniki==
[[File:Pushkin_Coat_of_arms.jpg|thumb|left|180px|Grb družine Puškin]]
Puškinov oče Sergej Lvovič Puškin (1767–1848) je izhajal iz ugledne družine ruskega plemstva, ki ima svoje prve znane prednike v 12. stoletju.&lt;ref name=&quot;Saint Petersburg 2007&quot;&gt;Н.К. Телетова [N.K. Teletova] (2007).&lt;/ref&gt; Puškinova mati, Nadežda (Nadja) Ossipovna Gannibal (1775–1836) izhaja prek svoje babice po očetu iz nemškega in skandinavskega plemstva.&lt;ref name=&quot;Лихауг Lihaug 2006 31–38&quot;&gt;{{Cite journal | last = Лихауг [Lihaug]| first = Э.Г. [E.G.]| title = Предки А.С. Пушкина в Германии и Скандинавии(предположительно): происхождение Христины Регины Шёберг (Ганнибал) от Клауса фон Грабо из Грабо [Predniki A. S. Puškina v Nemčiji in Skandinaviji: Potomci Christine Regine Siöberg (Hannibal) Clausa von Grabow zu Grabow]| journal=Генеалогический вестник [Genealogical Herald].–Санкт-Петербург [Saint Petersburg]| volume = 27| pages = 31–38|date=November 2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Lihaug 2007 32–46&quot;&gt;{{Cite journal | last = Lihaug| first = Elin Galtung| title = Aus Brandenburg nach Skandinavien, dem Baltikum und Rußland. Eine Abstammungslinie von Claus von Grabow bis Alexander Sergejewitsch Puschkin 1581–1837| journal=Archiv für Familiengeschichtsforschung| volume = 11| pages = 32–46|year=2007}}&lt;/ref&gt; Bila je hči Ossipa Abramoviča Gannibala (1744–1807) in njegove žene Marije Aleksejevne Puškine (1745–1818).
{{Več slik
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | image1    = PuschkinSL.JPG
 | width1    = 150
 | caption1  = Puškinov oče Sergej Lvovič Puškin
 | image2    = N.O.Puskina.jpg
 | width2    = 180
 | caption2  = Puškinova mati Nadežda Gannibal
}}
Oče Ossipa Abramoviča Gannibala, Puškinov praded, je bil Abram Petrovič Gannibal (1696–1781), afriški paž, ki so ga ugrabili in odpeljali v [[Konstantinopel]] kot darilo otomanskemu sultanu in pozneje v Rusijo kot darilo [[Peter Veliki|Petru Velikemu]].&lt;ref&gt;''Леец Г. А.'' Абрам Петрович Ганнибал. — Изд. 2-е. — Таллин: Ээсти Рамат, 1984. — С. 7.&lt;/ref&gt; Adam je v svojem pismu carici Elizaveti, hčeri Petra Velikega, pisal, da je bil Gannibal iz mesta »Lagon«, predvsem na podlagi mitične biografije Gannibalovega zeta Rotkircha.

[[Vladimir Nabokov]] je pri raziskovanju »Jevgenija Onjegina« na to teorijo izvora vrgel senco dvoma. Poznejše raziskave strokovnjakov[[Dieudonné Gnammankou| Dieudonnéja Gnammankouja]] in [[Hugh Barnes|Hugha Barnesa]] so naposled prepričljivo ugotovile, da je bil Gannibal rojen v osrednji Afriki, na območju, ki meji na [[jezero Čad]] v sodobnem [[Kamerun]]u.&lt;ref name=&quot;Nsl&quot;&gt;{{cite book|title=New Statesman|date=2005|publisher=New Statesman Limited|page=36|url=https://books.google.com/books?id=aowxAQAAIAAJ|access-date=7 January 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Nepomnyashchy&quot;&gt;{{cite book |editor=Catharine Theimer Nepomnyashchy |editor2= Nicole Svobodny |editor3=Ludmilla A. Trigos |title=Under the Sky of My Africa: Alexander Pushkin and Blackness|date=2006|publisher=Northwestern University Press|isbn=0810119714|page=31|url=https://books.google.com/books?id=shNNrZJEEUEC|access-date=7 January 2015}}&lt;/ref&gt; Po tem, ko se je v Franciji izšolal za vojaškega inženirja, je Gannibal postal guverner [[Talin|Revala]] in nato Général en Chief (tretji najvišji vojaški čin) kot odgovoren za grajenje pomorskih trdnjav in kanalov v Rusiji.

==Zgodnje življenje==
Puškin se je rodil 26. maja 1799 v Nemški četrti v Moskvi,&lt;ref name=&quot;НЖ&quot;&gt;{{cite web|author=[[Романюк, Сергей Константинович|Романюк С.]]|title=Где родился А. С. Пушкин?|url=https://www.nkj.ru/archive/articles/9082/|year=1999|archivedate=2016-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160505004234/https://www.nkj.ru/archive/articles/9082/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|author=Гомозова Т.|title=Дом в Елоховском приходе|url=https://www.vokrugsveta.ru/vs/article/986/|year=1999|archivedate=2021-07-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210725131931/https://www.vokrugsveta.ru/vs/article/986/}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NKJ201709&quot;&gt;{{cite web|last=Zemcova |first=Tatjana |title=Прогулки с Пушкиным |year=2017 |pages=134—140 |url=https://www.nkj.ru/archive/articles/32102/ |archivedate=2022-02-08 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20220208135343/https://www.nkj.ru/archive/articles/32102/ }}&lt;/ref&gt; krščen pa je bil 8. junija. Njegov boter je bil grof Artemij Ivanovič Voroncov. Poleti je družina sina odpeljala na Mihajlovsko, nato pa so do pomladi 1801 živeli v Sankt Peterburgu.

Poletne mesece v letih 1805–1810 je običajno preživljal s svojo babico po materini strani, Marijo Aleksejevno, v vasi Zaharov v bližini [[Zvenigorod]]a pri Moskvi. Njegove otroške impresije so prisotne v prvih poskusih Puškinovih pesmi, napisanih nekoliko pozneje: »Duhovnik« (1813), »Bova« (1814), »Sporočilo Judinu« (1815) in »Sanje« (1816). Babica je napisala naslednje o svojem vnuku:&lt;ref name=&quot;Ашукин, 1998&quot;&gt;{{cite book
|author=Ашукин Н. С.
|title=Пушкинская Москва
|place=СПб.
|publisher=Академический проект
|year=1998
|pages=352
|isbn=5-7331-0123-7
}}&lt;/ref&gt; »Ne vem, kaj bo z mojim najstarejšim vnukom. Fant je pameten in ima rad knjige, toda uči se slabo, redko se nauči lekcijo, včasih se ga ne da motivirati, noče se igrati z drugimi otroki, saj se takoj obrne in se tako navduši, da ga je težko umiriti. Hiti od ene skrajnosti do druge in nima obstanka.«

Bil je zaupan skrbnicam ter francoskim inštruktorjem in je do starosti desetih let govoril večinoma francosko.&lt;ref name=&quot;автоссылка1&quot;&gt;[https://tass.ru/kultura/3339238 В Петербурге представят метрическую книгу с записью о времени рождении Пушкина] // ТАСС, 4 июня 2016, 10:06&lt;/ref&gt; Ruski jezik je spoznal skozi komunikacijo z gospodinjskimi tlačani in njegovo varuško, Anno Rodionovo, ki jo je imel zelo rad in na katero je bil navezan bolj kot na lastno mater.

Svojo prvo pesem je napisal pri petnajstih letih. Šest let (1811–1817) je trajalo njegovo šolanje na prestižnem Imperialnem liceju v [[Carsko selo|Carskem selu]] pri Sankt Peterburgu, ki je bil odprt 19. oktobra 1811. Spomini z liceja so ostali v pesnikovi duši za vedno.{{sfn|Лотман|1995|с=34, 37}} Ko je zaključil šolo kot del prvega diplomirajočega razreda na liceju, je bil njegov talent na ruski književni sceni že široko prepoznan. Na liceju je bil študent Davida Mara, ki je bil v Rusiji znan kot David de Boudry, mlajši brat francoskega revolucionarja [[Jean-Paul Marat|Jeana-Paula Marata]].&lt;ref name=&quot;Goetz&quot;&gt;{{cite news|url=http://docplayer.fr/14907605-Jean-paul-marat-notice-generale-etapes-de-vie-action-journaux-livres-theorie-politique.html|author=Goëtz-Nothomb, Charlotte|language=fr|page=9|title=Jean-Paul Marat - Notice Generale}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Po šoli je Puškin zapadel v virantno in glasno intelektualno mlado kulturo Sankt Peterburga, ki je bil takrat prestolnica [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Leta 1820 je objavil svojo prvo dolgo pesem, ''[[Ruslan in Ludmila]]'', ki je bila po subjektu in slogu zelo kontroverzna.

==Socialni aktivizem==

V liceju je bil Puškin pod močnim vplivom kantovskih liberalnih individualističnih načel svojega profesorja moralnih in političnih znanosti [[Aleksander Kunicin|Aleksandra Kunicina]], ki ga je Puškin pozneje obeležil v svoji pesmi »19. oktober«&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Schapiro |first1=Leonard |title=Rationalism and Nationalism in Russian Nineteenth Century Political Thought |url=https://archive.org/details/rationalismnatio0000scha |date=1967 |publisher=Yale University Press |pages=[https://archive.org/details/rationalismnatio0000scha/page/n61 48]–50 |quote=Schapiro piše, da je bil vpliv Kunicina na Puškinove politične poglede 'zelo pomemben'. Schapiro opisuje Kunicinovo filozofijo kot posredovaje 'najbolj razsvetljena načela pretekle misli na odnos posameznika in države', namreč, da je vladarjeva moč 'omejena s strani naravnih pravic njegovih subjektov in s temi subjekti ne moremo ravnati kot s sredstvi za dosego cilja, temveč kot cilj sam.'}}&lt;/ref&gt; in drugih pesmih.{{sfn|Аникин|с=44|1989}} Prav tako se je Puškin poglobil v misel francoskega razsvetljenstva, ki mu je ostal neprestano hvaležen do konca svojega življenja, zlasti [[Voltaire|Voltaira]], ki ga je opisal kot »prvega, ki sledi novi poti in prinaša luč filozofije v temne arhive zgodovine«.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kahn |first1=Andrew |title=Pushkin's Lyric Intelligence |date=2008 |publisher=OUP Oxford |page=283}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Pushkin |first1=Alexander |title=The Letters of Alexander Pushkin |url=https://archive.org/details/lettersofalexand0000push |date=1967 |publisher=University of Wisconsin Press |page=[https://archive.org/details/lettersofalexand0000push/page/n165 164]}}&lt;/ref&gt; Njegova zgodnja besedila kombinirajo tradicije francoskega in ruskega klasicizma. Med Puškinovimi profesorji sta bila Batjuškov, prepoznani mojster lahke poezije in Žukovski, vodja ruske romantike. Puškinova besedila med letoma 1813 in 1815 so prežeta z motivi minljivosti življenja. Po letu 1816 se je sledeč Žukovskemu obrnil proti elegijam, v katerih je razvijal motive, značilne za ta žanr: neuslišana ljubezen, odhod mladosti in minljivost duše. Julija 1814 se je prvič pojavil v tisku v moskovski reviji Vestnik Evropi.&lt;ref name=&quot;Ашукин, 1998&quot; /&gt;{{rp|60}}&lt;ref&gt;[http://philologos.narod.ru/tynyanov/tyn_kdrugu.htm «К другу стихотворцу»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200720235238/http://philologos.narod.ru/tynyanov/tyn_kdrugu.htm |date=2020-07-20 }} '''/''' Тынянов Ю. Н. Заметки о лицейских стихах Пушкина // Пушкин: Временник Пушкинской комиссии / АН СССР. Институт литературы. — М.; Л.: Издательство АН СССР, 1936. — [Вып.] 1. — С. 201—202.&lt;/ref&gt; Še kot študent v liceju se je Puškin pridružil literarnemu društvu »Arzamas«, ki je nasprotovalo rutini in arhaizmom v literarnih delih.&lt;ref&gt;[http://sites.utoronto.ca/tsq/14/proskurin14.shtml Олег Проскурин. Когда же Пушкин вступил в Арзамасское общество? (Из заметок к теме «Пушкин и Арзамас»)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161025161026/http://sites.utoronto.ca/tsq/14/proskurin14.shtml |date=2016-10-25 }} // Toronto Slavic Annual, № 2, 2004—2005 / editors: Zahar Davydov, Kennet Lantz; Department of Slavic Languages and Literatures, University of Toronto, 2011. — P. 242—258. — ISSN 17083885.&lt;/ref&gt; Puškin je bil pod močnim vplivom poezije Batjuškova, Žukovskega in Davidova.&lt;ref name=&quot;Виноградов174&quot;&gt;{{cite book|url=https://feb-web.ru/feb/classics/critics/vinogradov_v/vin/vin-001-.htm?cmd=p|author=Виноградов В. В.|title=Стиль Пушкина|year=1941|place=М.|publisher=Гос. издательство худож. лит.|pages=149—166|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926032540/https://feb-web.ru/feb/classics/critics/vinogradov_v/vin/vin-001-.htm?cmd=p}}&lt;/ref&gt;

9. junija 1817 je Puškin diplomiral.&lt;ref&gt;{{cite web|title= В высочайших Его Императорского Величества указах… Июня 9 числа|url= https://vivaldi.nlr.ru/pn000181476/view/#page=6|work=Санктпетербургские сенатские ведомости |year= 1817|pages= 209—210|doi= |issn= |archivedate= 2020-07-06|archiveurl= https://web.archive.org/web/20200706040223/https://vivaldi.nlr.ru/pn000181476/view/#page=6}}&lt;/ref&gt; Postal je redni obiskovalec gledališča in se je udeleževal srečanj Arzamasa, kjer je dobil vzdevek »kriket«,{{sfn|Лотман|1995|с=45—46}} leta 1819 pa se je pridružil literarnemu in gledališkemu društvu »Zelena svetilka«.{{sfn|Лотман|1995|с=52—53}}

Puškin je postopoma postal zavezan družbeni reformi in se je uveljavil kot govornik za literarne radikale. To je razjezilo vlado in je vodilo v njegovo premestitev maja 1820.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Wight |first=C. |title=Pushkin, poet and troublemaker - the early years |url=https://www.bl.uk/onlinegallery/features/blackeuro/pushkinpoet.html |access-date=23 August 2023 |website=www.bl.uk }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Spomladi 1820 so Puškina pozvali k vojaškemu generalnemu guvernerju Sankt Peterburga grofu M. A. Miloradoviču, da bi pojasnil vsebino svojih pesmi, ki so bile nezdružljive s statusom uradnika. Govora je bilo o izgnanstvu v Sibirijo ali zapor v Solovetskem samostanu. Samo po zaslugi svojih prijateljev, predvsem Karamzina, je bila dosežena omilitev kazni in Puškina so premestili na jug. Odšel je na [[Kavkaz]] in [[Krim]] ter nato v Kamjanko in Kišinjev v Besarabiji.{{sfn|Лотман|1995|с=55—56}} Na poti tja je po plavanju v Dnjepru zbolel za pljučnico in Rajevski je bolnega pesnika odpeljal na Kavkaz in na Krim. Na poti tja so se ustavili v [[Taganrog]]u, kjer je bil pesnik prvič v Pjatigorsku in je živel na posestvu A. F. Rebrovega.&lt;ref name=&quot;Летопись Пятигорска. Раздел 1&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.pkm1903.ru/uploads/article/files/%D0%9B%D0%95%D0%A2%D0%9E%D0%9F%D0%98%D0%A1%D0%AC%20%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0-%D0%BA%D1%83%D1%80%D0%BE%D1%80%D1%82%D0%B0%20%D0%9F%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B3%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA.pdf |title=Полякова О. А., Чегутаева Л. Ф. Летопись города-курорта Пятигорск. Раздел 1 /О. А. Полякова, Л. Ф. Чегутаева. — Ставрополь: Графа, 2012, — 68 с., ил. |access-date=2023-07-18 |archive-date=2018-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180417090803/http://www.pkm1903.ru/uploads/article/files/%D0%9B%D0%95%D0%A2%D0%9E%D0%9F%D0%98%D0%A1%D0%AC%20%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0-%D0%BA%D1%83%D1%80%D0%BE%D1%80%D1%82%D0%B0%20%D0%9F%D1%8F%D1%82%D0%B8%D0%B3%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

16. avgusta 1820 je Puškin prispel v [[Feodosija|Feodosijo]], nato pa je odšel v Gurzuf, kjer je preživel več tednov poleti in jeseni 1820. Tam je prišel na idejo za svoj roman ''Jevgenij Onjegin''. Na koncu svojega življenja se je Puškin spominjal Krima, rekoč: »To je zibelka mojega Onjegina.«{{sfn|Лотман|1995|с=60, 65}}

Šele 21. septembra je Puškin prispel v Kišinjev.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://pushkin-moldova.narod.ru/kishinev.html|title=«Про Кишинёв и про себя»|author=Ольга Батаева|website=Пушкин в Молдавии|access-date=2021-10-26|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026131044/http://pushkin-moldova.narod.ru/kishinev.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Pridružil se je tajni organizaciji [[Filiki Eteria]], katere namen je bil strmoglaviti otomansko vladavino v Grčiji in vzpostaviti neodvisno grško državo.&lt;ref name=&quot;1897Book&quot;&gt;{{cite book |last=Alison |first=Phillips W. |title=The war of Greek independence, 1821 to 1833 |publisher=London : Smith, Elder |year=1897 |pages=[https://archive.org/details/warofgreekindepe00philiala/page/20 20], 21 |url=https://archive.org/details/warofgreekindepe00philiala}} (''retrieved from University of California Library'')&lt;/ref&gt; Navdihnila ga je [[grška revolucija]] in ko je izbruhnila vojna proti otomanskemu cesarstvu, je vodil dnevnik, v katerem je beležil dogodke narodne vstaje.

==Vzpon==
[[File:Pushkin derzhavin.jpg|thumb|Puškin recitira svojo pesem pred Gavrilo Deržavino med izpitom v Liceju Carsko Selo 8. januarja 1815. Slika [[Ilja Repin|Ilje Repina]] (1911)]]
[[File:Анна Петровна Керн.jpg|left|thumb|180px|Puškinova poročena ljubica [[Ana Petrovna Kern]], o kateri je verjetno pisal v najbolj znani ljubezenski pesmi v ruščini]]

V Kišinjevu je ostal do leta 1823 in je napisal dve [[romantika|romantični]] pesmi, ki sta mu prinesli priznanje: »Zapornik Kavkaza« in »Fontana Bahčisaraja«. Leta 1823 se je Puškin preselil v [[Odesa|Odeso]], kjer se je ponovno sprl z vlado, ki ga je poslala v izgnanstvo na podeželsko posestvo njegove matere Mihajlovskoje pri [[Pskov]]u med letoma 1824 in 1826.&lt;ref&gt;''Images of Pushkin in the works of the black &quot;pilgrims&quot;.'' Ahern, Kathleen M. [[The Mississippi Quarterly]] p. 75(11) Vol. 55 No. 1 {{ISSN|0026-637X}}. 22 December 2001.&lt;/ref&gt; 30. julija 1824 je Puškin prejel 389 rubljev in 4 kopejke za potne stroške in se odpravil v Pskovsko gubernijo.&lt;ref&gt;{{cite web|author= [[Поливанов, Лев Иванович|Поливанов Л. И.]]|title= Александр Сергеевич Пушкин. Материалы для его биографии. 1817—1825|url= https://runivers.ru/upload/iblock/31f/russkaya%20starina%2053.pdf|year= 1887|pages= 246—247|doi= |issn= |archivedate= 2020-07-07|archiveurl= https://web.archive.org/web/20200707032548/https://runivers.ru/upload/iblock/31f/russkaya%20starina%2053.pdf}}&lt;/ref&gt; Ob koncu poletja so vsi Puškinovi sorodniki zapustili Mihajlovskoje.{{sfn|Лотман|1995|с=96}} Med svojim bivanjem v Mihajlovskem se je Puškin spustil v ljubezensko razmerje s kmetico Olgo Kalašnikovo, s katero naj bi imel nezakonskega sina Pavla.&lt;ref&gt;{{cite book
 |author= Филин М. Д.
 |title= Ольга Калашникова: «Крепостная любовь» Пушкина
 |url= https://unotices.com/book.php?id=114847&amp;page=26
 |place= М.
 |publisher= Молодая гвардия
 |year= 2013
 |pages= 210
 |isbn         = 978-5-235-03621-5
 |archive-date = 2021-07-27
 |archive-url  = https://web.archive.org/web/20210727013029/https://unotices.com/book.php?id=114847&amp;page=26
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book
 | author = Куприянова Н. И.
 | title =К сему: Александр Пушкин
 | place=  Горький
 | publisher= Волго-Вятское книжное издательство
 | year= 1988
 | pages= 301
 | isbn          = 5-7420-0072-3
}}&lt;/ref&gt;

V Mihajlovskem je Puškin napisal nostalgične ljubezenske pesmi, ki jih je posvetil Jelizaveti Voroncovi, ženi generalnega guvernerja Ukrajine.&lt;ref&gt;{{in lang|ru}} P.K. Guber. Don Juan List of A. S. Pushkin. [[Petrograd]], 1923 (reprinted in [[Kharkiv]], 1993). pp. 78, 90–99.&lt;/ref&gt; Puškin je takrat delal na njegovem romanu v verzih ''Jevgenij Onjegin''.

Leta 1825 je Puškin v Mihajlovskem napisal pesem »Za ***«. Na splošno velja, da je pesem posvetil [[Ana Petrovna Kern|Ani Kern]], vendar so tudi drugačna mnenja. Pesnik Mihail Dudin je verjel, da je bila pesem posvečena tlačanki Olgi Kalašnikovi.&lt;ref name=VNLS&gt;{{in lang|ru}} [http://www.lych.ru/online/0ainmenu-65/32--s32008/96-n-- Vadim Nikolayev. To whom «Magic Moment» has been dedicated?] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002133033/http://www.lych.ru/online/0ainmenu-65/32--s32008/96-n-- |date=2 October 2013 }}&lt;/ref&gt; Puškinistka Kira Viktorova je verjela, da je bila pesem posvečena carici Jelizaveti Aleksejevni.&lt;ref&gt;{{in lang|ru}} [http://esdek.narod.ru/48/pushkin.htm In an interview with Kira Victorova] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130507083421/http://esdek.narod.ru/48/pushkin.htm |date=7 May 2013 }}&lt;/ref&gt; Vadim Nikolajev je trdil, da je zamisel o carici marginalna in o njej ni hotel diskutirati ter je poskušal dokazati, da je bila pesem posvečena Tatjani Larinini, junakinji ''Jevgenija Onjegina''.&lt;ref name=VNLS /&gt;

Ko je bila Puškinova pesem Oda svobodi najdena med osebnimi stvarmi upornikov dekabristične vstaje (1825), so ga oblasti pozvale v Moskvo. Po njegovem izgnanstvu leta 1820&lt;ref name=TG/&gt; so Puškinovi prijatelji in družina nenehno prosili za njegovo izpustitev ter pošiljali pisma in se sestajali z [[Aleksander II. Ruski|Aleksandrom II.]] ter nato [[Nikolaj I. Ruski|Nikolajem I.]] in tesno sledili dekabristični vstaji. Po srečanju z Nikolajem I. je Puškin dobil svoj izpust iz izgnanstva in začel delati kot carjev odvetnik za Narodne arhive. Toda ker so uporniki v dekabristični vstaji (1825) obdržali nekaj Puškinovih zgodnjih političnih pesmi, je car obdržal strog nadzor na vsem, kar je Puškin objavil, in prepovedali so mu potovanja.

Takrat je začel pisati novo pesem, »Poltava«, po objavi katere je odnos kritikov in dela bralskega občinstva do Puškina postal bolj hladen ali kritičen.&lt;ref name=&quot;autogenerated1&quot;&gt;[[Русский биографический словарь|Словаря Половцова]]. Т. 15, стр. 282—283.&lt;/ref&gt;

V tem času se je Puškin začel zanimati za osebnost Petra Velikega. Ta je postal junak njegove nove pesmi Poltava. V okviru te pesnitve je pesnik kombiniral več resnih tem - odnos med Rusijo in Evropo, poenotenje ljudi, sreča in drama posameznika. Po Puškinovem lastnem priznanju ga je privlačil močni karakter oseb in globoka tragična senca nad temi grozotami.&lt;ref name=&quot;Полн3&quot;&gt;{{cite book|author=Bondi, S. M. |title=А. С. Пушкин. Собрание сочинений  в десяти томах|year=1960|place=М.|publisher=Художественная литература|volume=3. Поэмы; Сказки|pages=481—521}}&lt;/ref&gt;

Istega leta (1825) je Puškin v času bivanja na posestvu njegove matere tudi napisal to, kar je postala njegova najbolj znana igra, drama ''[[Boris Godunov (igra)|Boris Godunov]]''.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Vickery |first=Walter N. |url=https://archive.org/details/alexanderpushkin0000vick |title=Alexander Pushkin |date=1970 |publisher=Twayne Publishers |isbn=978-0-8057-2726-5 |series=Twayne's World Author Series |location=New York |pages=53–54, 58 |url-access=registration}}&lt;/ref&gt; Dovoljenje za njeno izdajo pa je prejel šele pet let pozneje. Prvotna in necenzurirana različica drame je bila prikazana šele leta 2007.

V letih 1825–1829 je v času izgnanstva v osrednji Rusiji spoznal poljskega pesnika [[Adam Mickiewicz|Adama Mickiewicza]] in se spoprijateljil z njim.&lt;ref name=&quot;psb696&quot;&gt;[[Kazimierz Wyka]], ''Mickiewicz Adam Bernard'', Polski Słownik Biograficzny, Tome XX, 1975, p. 696&lt;/ref&gt; Leta 1829 je potoval skozi Kavkaz do [[Erzurum]]a, da bi obiskal prijatelje, ki so se borili v ruski vojski med [[Rusko-turška vojna (1828–1829)|rusko-turško vojno]].&lt;ref&gt;{{cite book|last=Wilson|first=Reuel K.|title=The Literary Travelogue |chapter=Pushkin's Journey to Erzurum |date=1973 |pages=98–121|publisher=Springer|isbn=978-90-247-1558-9|doi=10.1007/978-94-010-1997-2_10}}&lt;/ref&gt; Na koncu leta 1829 je Puškin želel odpotovati v tujino, želja, ki jo je odražala njegova pesem »Pojdimo, pripravljen sem«.&lt;ref&gt;[http://feb-web.ru/feben/pushkin/texts/push17/vol03/y03-191-.htm?cmd=p Поедем, я готов; куда бы вы, друзья...]{{in lang|ru}}&lt;/ref&gt; Zaprosil je za dovoljenje za potovanje, vendar je 17. januarja 1830 od carja Nikolaja I. preko grofa Aleksandra Kristoforoviča Benckendorffa prejel negativen odgovor.&lt;ref&gt;{{cite book|first=A.S.|last=Pushkin|title=Sobranie sochinenii|publisher=Khudozhestvennaya Literatura|location=Moscow|year=1974|volume=2|pages=581}}&lt;/ref&gt;
[[Image:Natalia Pushkina by Brullov.jpg|thumb|right|180px|Natalija Puškina, portret [[Aleksander Brullov|Aleksandra Brullova]], 1831.]]

14. junija 1829 se je Puškin udeležil spopadov s turškimi konjeniki. V bitki pri Kainli 19. junija 1829 se je udeležil zasledovanja bežečega sovražnika. 27. junija, po turški kapitulaciji pri Erzurumu, je Puškin v to mesto vstopil skupaj z ruskimi enotami.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://ru.m.wikisource.org/wiki/%D0%A5%D1%80%D0%BE%D0%BD%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D0%B2%D0%B0_%D0%BA_%D0%BA%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D1%83_%D0%BF%D1%83%D1%82%D0%B5%D1%88%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B8%D1%8E_%D0%90.%D0%A1._%D0%9F%D1%83%D1%88%D0%BA%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%B2_1829_%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D1%83_(%D0%92%D0%B5%D0%B9%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B1%D0%B0%D1%83%D0%BC) |title=Хронологическая канва к кавказскому путешествию А.С. Пушкина в 1829 году (Вейденбаум) |access-date=2024-07-01 |archive-date=2024-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240701104935/https://ru.m.wikisource.org/wiki/%D0%A5%D1%80%D0%BE%D0%BD%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D0%B2%D0%B0_%D0%BA_%D0%BA%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D1%83_%D0%BF%D1%83%D1%82%D0%B5%D1%88%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B8%D1%8E_%D0%90.%D0%A1._%D0%9F%D1%83%D1%88%D0%BA%D0%B8%D0%BD%D0%B0_%D0%B2_1829_%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D1%83_(%D0%92%D0%B5%D0%B9%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B1%D0%B0%D1%83%D0%BC) |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Okrog leta 1828 je Puškin spoznal [[Natalija Puškina|Natalijo Gončarovo]], ki je imela takrat 16 let in je bila ena od najbolj opravljanih lepotic v Moskvi.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Reyfman |first=Irina |url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.1515/9781618111265/html |title=Rank and Style |date=2012-02-01 |publisher=Academic Studies Press |isbn=978-1-61811-126-5 |language=en |doi=10.1515/9781618111265}}&lt;/ref&gt; Natalija je po veliko omahovanja aprila 1830 sprejela ženitno ponudbo in sicer šele tedaj, ko je prejela zagotovitve caristične vlade, da nima namenov preganjanja libertarnega pesnika. Pozneje sta Puškin in žena postala pogosta gosta dvorne družbe. 6. maja 1830 sta bila uradno zaročena in razposlala vabila na poroko. Vendar je bila poroka zaradi izbruha kolere in drugih okoliščin preložena za eno leto. Ceremonija se je odvila 18. februarja 1831 (julijanski koledar) v Veliki cerkvi vnebohoda na Nikitski ulici v Moskvi.

Puškinov zakon s Gončarovo je bil večinoma srečen, vendar je zaradi značilne spogledljivosti in lahkomiselnosti žene vodil v smrtnonosni dvoboj sedem let pozneje, saj je bil Puškin po značaju zelo ljubosumen.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Pushkin |first1=Aleksandr Sergeevich |last2=Пушкин |first2=Александр Сергеевич |title=Tales of Belkin and Other Prose Writings |url=https://archive.org/details/talesofbelkinoth00push |date=1998 |publisher=Penguin Books |location=London |isbn=0-14-044675-3 |pages=X}}&lt;/ref&gt;
[[File:D'Anthès.jpg|thumb|right|180px|[[Georges d'Anthès]]]]

Takoj po poroki se je Puškinova družina za kratek čas naselila v Moskvi na Arbatu na številki 53 (danes je to muzej). Par je tam živel do sredine maja 1831, ko sta zapustila prestolnico preden se je izteklo obdobje najema, saj se je Puškin prepiral s svojo taščo, ki se je vmešavala v njegovo družinsko življenje.&lt;ref name=&quot;Ободовская, Дементьев,1987&quot;&gt;{{cite book|author=Ободовская И., Дементьев М.|title=Наталья Николаевна Пушкина|place=М.|publisher=Советская Россия|year=1987}}&lt;/ref&gt;{{rp|62}}

Belkinove pravljice so postale prvo Puškinovo zaključeno prozno delo. Leta 1821 je Puškin opredelil osnovno pravilo proze: »Natančnost in kratkost sta najvišji božanstvi proze. Potrebne so misli, brez katerih so briljantni izrazi neuporabni.« Te zgodbe so na nek način spomini navadnega človeka, ki ne najde nič pomembnga v svojem življenju in beleži zgodbe, ki jih je slišal in so ostale v njegovi domišljiji. Zgodbe so zaznamovale zaključek Puškinovega razvoja kot pisatelja proze, ki se je začel leta 1827 z »Negrom Petra Velikega«. Cikel je določil nadaljnji razvoj Puškinovega dela; zadnjih šest let svojega življenja je pisal večinoma prozo.{{sfn|Благой|1959|с=551—552}}&lt;ref name=&quot;Драмы1&quot;&gt;''Благой Д.'' Драматургия. Проза // А. С. Пушкин. Драматургия. Проза. — М.: Правда. 1981. — С. 10.&lt;/ref&gt; 

5. decembra 1830 se je Puškin vrnil iz Boldina v Moskvo.&lt;ref&gt;[http://pushkin.ellink.ru/pushkin/push1.asp Биография Александра Сергеевича Пушкина] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190630012122/http://pushkin.ellink.ru/pushkin/push1.asp|date=2019-06-30}}, на сайте [[Михайловское (музей-заповедник)|заповедника «Михайловское»]]&lt;/ref&gt;

Leta 1831 je v času svojega rastočega književnega vpliva srečal [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaja Gogolja]], ki je bil en vplivnejših zgodnjih pisateljev v ruščini. Po prebiranju Gogoljeve zbirke kratkih zgodb ''[[Večeri na kmetiji blizu Dikanke]]'' iz let 1831–1832 ga je Puškin podprl in predstavil nekaj od Gogoljevih najbolj znanih kratkih zgodb v reviji »[[Sovremennik]]«, ki je začela izhajati leta 1836.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Spencer Scoville|title=Reconsidering Nahdawi Translation: bringing Pushkin to Palestine
|journal=The Translator|year=2015|volume=21|issue=2|page=228|doi=10.1080/13556509.2015.1073466}}&lt;/ref&gt;

Novembra 1833 se je vrnil v Sankt Peterburg, saj je čutil potrebo po dramatični spremembi svojega življenja in umiku izpod sodnega nadzora. 31. decembra 1833 je car Nikolaj I. Puškinu dodelil nižji plemiški naziv kammerjunkerja.&lt;ref&gt;{{cite web|title= Высочайшие указы |url= https://vivaldi.nlr.ru/pn000187329/view#page=7 |year= 1834|pages= 7 |archivedate= 2023-03-08 |archiveurl= https://web.archive.org/web/20230308062512/https://vivaldi.nlr.ru/pn000187329/view#page=7 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;АК1834&quot;&gt;{{cite book|url= https://vivaldi.nlr.ru/bx000002866/view#page=917 |title=  Месяцослов и общий штат Российской империи на 1834. Часть первая |place= СПб. |publisher= Типография при [[Санкт-Петербургская академия наук|Императорской Академии наук]] |year= 1834|pages= III}}&lt;/ref&gt; Puškin je bil besen, saj se je ta naslov običajno podeljeval mlajšim ljudem. 1. januarja 1834 je zapisal v svoj dnevnik: »Predvčerajšnjim sem dobil naziv kammerjunker (kar je dokaj nespodobno za mojo starost). Vendar je dvor hotel, da bi Natalija Nikolajevna plesala v Aničkovem«.{{sfn|Ободовская, Дементьев|1987|с=106}}

== Smrt ==
Jeseni 1836 je Puškin zapadal v vse večje dolgove in se je soočal s škandaloznimi govoricami, da je imela njegova žena ljubezensko razmerje. 4. novembra je poslal poziv na dvoboj [[Georges-Charles de Heeckeren d'Anthès|Georgesu d'Anthèsu]], znanemu tudi kot Dantes-Gekkern.{{sfn|Кунин|1988|с=325}} [[Jacob van Heeckeren tot Enghuizen|Jacob van Heeckeren]], d'Anthèsov očim, je prosil, da bi dvoboj preložili za dva tedna. Po zaslugi pesnikovih prijateljev je bil dvoboj odpovedan. 17. novembra je d'Anthès zaprosil za roko Natalijine sestre Jekaterine. Vendar poroka spora ni razrešila. D'Anthès je še naprej v javnosti zapeljeval Natalijo Gončarevo in krožile so govorice, da se je d'Anthès poročil z Natalijino sestro samo zato, da bi rešil njen ugled.

26. januarja (7. februarja po gregorijanskem koledarju) 1837 je Puškin poslal Gekkernu »zelo žaljivo pismo«.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://rvb.ru/pushkin/01text/10letters/1831_37/01text/1837/1967_779.htm|title=А.С. Пушкин. Письма. Геккерену Л., 25 января 1837 г.|website=rvb.ru|access-date=2024-05-16|archive-date=2024-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240516061530/https://rvb.ru/pushkin/01text/10letters/1831_37/01text/1837/1967_779.htm|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Edini odgovor na to pismo je bil lahko poziv na dvoboj, kar je Puškin vedel. Puškin je uradni poziv na dvoboj prejel preko svoje svakinje Jekaterine Gekkerne še isti dan, kar je odobril d'Anthès prek atašeja na francoskem veleposlaništvu, Viscouta d'Archiaca.

Puškin je prosil Arthurja Magenisa, takratnega atašeja na britanskem generalnem konzulatu v Sankt Peterburgu, naj bo njegov drug. Magenis tega uradno ni sprejel, vendar je 26. januarja (7. februarja) stopil v stik vikontu d'Archiacu, naj poskuša doseči spravo, toda d'Archiac je zavrnil pogovor z njim, saj uradno še ni bil Puškinov drug. Magenis pa zvečer ni uspel najti Puškina in mu je prek sla ob dveh zjutraj poslal pismo, v katerem mu je sporočal, da zavrača biti njegov drug, saj je bila možnost mirne poravnave že pokopana in tradicionalna prva naloga druga je bila poskušati doseči spravo.&lt;ref name=&quot;simmons&quot;&gt;{{cite news |last1=Simmons |first1=Ernest J. |title=Pushkin |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.126492/page/n435/mode/2up/search/magenis |access-date=28 January 2020 |date=1922|ref=Simmons |page=412}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;binyon&quot;&gt;{{cite book |last1=Binyon |first1=T. J. |author-link=T. J. Binyon |title=Pushkin: A Biography |date=2007 |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |isbn=978-0-307-42737-3 |pages=593–594 |url=https://books.google.com/books?id=xr7tZng-w-0C&amp;q=Sir+Arthur+Magenis+second+duel+with+Pushkin&amp;pg=PA593 |access-date=27 January 2020 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Dvoboj s pištolama se je odvil 27. januarja (8. februarja) pri Črni reki brez prisotnosti Puškinovega druga. Dvoboj, ki sta ga bojevala, je znan kot »dvoboj z ovirami«.{{efn|Slučajno je bila to enaka oblika dvoboja, kot je bila upodobljena v ''Jevgeniju Onjeginu''; gl. Hopton (2011).}} Pravila te vrste dvobojev določajo, da dvobojevalca začneta na dogovorjeni razdalji. Ko je dan signal za začetek, začneta korakati drug proti drugem in zmanjševati razdaljo med njima. Streljata lahko kadarkoli, vendar mora dvobojevalec, ki strelja prvi, nato stati mirno in počakati, da še drugi v miru strelja nazaj.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Hopton |first=Richard |title=Pistols at Dawn: A History of Duelling |url=https://archive.org/details/pistolsatdawnhis0000rich |date=1 January 2011 |publisher=Little, Brown Book Group Limited |isbn=978-0-7499-2996-1|pages=[https://archive.org/details/pistolsatdawnhis0000rich/page/n94 85]–87}}&lt;/ref&gt;

D'Anthès je streljal prvi in takoj smrtno ranil Puškina. Krogla je vstopila v njegov bok in predrla njegovo trebušno votlino. D'Anthès je bil po Puškinovem strelu samo lažje ranjen v desno roko. Dva dni pozneje, 29. januarja (10. februarja), je Puškin ob 14.45 umrl zaradi [[peritonitis]]a.&lt;ref name=&quot;Danz&quot;&gt;{{cite book|author=[[Аммосов, Александр Николаевич|Аммосов А. Н.]]|quote=Последние дни жизни и кончина А. С. Пушкина. Со слов бывшего его лицейского товарища и секунданта К. К. Данзаса|title=Пушкин в воспоминаниях современников|publisher=«Академический проект»|place=СПб.|year=1998|pages=395—410|ref=Аммосов. «Данзас: Последние дни жизни и кончина Пушкина»}}&lt;/ref&gt;

V romanu [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]] [[Idiot (roman)|''Idiot'']] eden od likov izrazi mnenje, da je bil strel sprožen po nesreči: »Krogla ga je zadela tako nizko, da je d’Anthès verjetno ciljal nekam višje, v prsni koš ali glavo, nihče ne meri tja, kjer ga je krogla zadela, in to verjetno pomeni, da ga je zadela slučajno, po srečnem naključju. To so mi povedali ljudje, ki to vedo.«&lt;ref&gt;{{cite book |last=Dostoevsky |first=Fyodor |title=The Idiot |date=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-953639-2}}&lt;/ref&gt;

Po prošnji Puškinove žene so ga v krsto dali v večerni obleki in ne v kadetski uniformi, ki jo je priskrbel car. Pogrebni obred je bila sprva dodeljen katedrali sv. Izaka, vendar je bil nato premaknjen v cerkev Konjušenja.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://temples.ru/card.php?ID=21209 |title=Собор Спиридона, епископа Тримифунтского, при Адмиралтействе |access-date=2018-01-16 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328164709/http://temples.ru/card.php?ID=21209 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Udeležilo se ga je veliko ljudi. Po pogrebu je bila krsta spuščena v klet, kjer je ostala do 3. februarja, dokler ni bila umaknjena v Pskovsko gubernijo. Puškin je bil pokopan na posestvu svoje matere v Svjatogorskem samostanu v današnjem kraju Puškinski Gori pri Pskovu, poleg svoje matere. Njegov zadnji dom je danes [[Narodni Puškinov muzej|muzej]].

==Potomci==
[[File:Pushkin ancestry.png|thumb|left|100px|Puškinovo družinsko drevo]]
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| image1 = Ivan Makarov - Natalia Nikolaevna Pushkina-Lanskaya 1849.jpg
| width1 = 150
| caption1 = Njegova vdova [[Natalija Puškina|Natalija Gončarova]], 1849
| image2 = Pushkinana.jpg
| width2 = 158
| caption2 = Natalija Aleksandrovna Puškina, grofica Merenberška
}}

Puškin je imel iz svojega zakona z Natalijo štiri otroke: Marijo (rojena 1832), Aleksandra (rojen 1833), Grigorija (rojen 1835) in Natalijo (rojena 1836), zadnja se je poročila [[Morganatska zakonska zveza|morganatsko]] s princem Nikolajem Viljemom Nassauškim iz hiše Nassau-Weilburg in so ji podelili naziv grofica Merenberška.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 June 2020 |title=Countess Sophie Nikolaievna of Merenberg {{!}} FOSTER History &amp; Collective Memory |url=https://www.fosterhistory.com/l/countesssophienikolaievnaofmerenberg/ |access-date=15 December 2023 |website=www.fosterhistory.com}}&lt;/ref&gt; Njena hči Sofija se je poročila z velikim vojvodo Mihaelom Mihajlovičem Ruskim, vnukom carja [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaja I.]]

Trenutno obstajajo samo še linije Aleksandra in Natalije. Natalijina vnukinja Nadežda se je poročila v razširjeno britansko kraljevo družino, njen mož je bil stric [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa, vojvode Edinburškega]] in je babica trenutnega markiza Milford Havna.&lt;ref&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/secret/famous/pushkingenealogy.html Pushkin Genealogy]. PBS.&lt;/ref&gt; Potomci pesnika zdaj živijo po vsem svetu v Združenem kraljestvu, na Češkem, v Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu in Združenih državah.

==Delo==
[[File:Stamp of Moldova 153.gif|thumb|upright|Znamka [[Moldavija|Moldavije]] iz leta 1999 s Puškinom in [[Constantin Stamati|Constantinom Stamatijem]]]]Puškin je znan kot največji ali eden od največjih ruskih pesnikov. Tako ga imenujejo Enciklopedični slovar Brokhausa in Efrona,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Пушкин, Александр Сергеевич|editor=Кирпичников А. И.|volume=XXVа|pages=826—851|ref=}}&lt;/ref&gt; Ruski biografski slovar,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Пушкин, Александр Сергеевич|editor=Сиповский В. В.|volume=15|pages=176—292}}&lt;/ref&gt; Literarna enciklopedija 1929—1939, enciklopedija Krugosvet&lt;ref name=&quot;krugosvet&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.krugosvet.ru/enc/kultura_i_obrazovanie/literatura/PUSHKIN_ALEKSANDR_SERGEEVICH.html|title=ПУШКИН, АЛЕКСАНДР СЕРГЕЕВИЧ |work=Enciklopedija Krugosvet |accessdate=2019-08-08|archive-date=2019-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20190331154205/https://www.krugosvet.ru/enc/kultura_i_obrazovanie/literatura/PUSHKIN_ALEKSANDR_SERGEEVICH.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt; in Britanska enciklopedija. V filologiji velja Puškin za začetnika sodobnega ruskega jezika, Kratka literarna zgodovina pa ga primerja z [[Dante Alighieri|Dantejem]] v Italiji ali [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejem]] v Nemčiji. Lihačev govori o njem kot o »našem velikem nacionalnem zakladu«.&lt;ref name=&quot;dorog&quot;&gt;[http://www.old.nkj.ru/cgi/nauka20ee.html?27+9906+27906002+html Сборник публикаций «Пушкин дорог нам всем»]{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Že v času njegovega življenja so ga imenovali za genija, tudi pisno.&lt;ref name=&quot;ReferenceB&quot;&gt;[[Рейтблат, Абрам Ильич|А. И. Рейтблат]]. Как Пушкин вышел в гении. М.: НЛО, 2001, с. 53&lt;/ref&gt; Od druge polovice 20. let so ga imenovali za največjega ruskega pesnika, ne le njegovega časa, temveč vseh časov in med bralci se je razvil kult osebnosti.&lt;ref&gt;isti vir, strani 59-61&lt;/ref&gt;

Kritiki imajo veliko njegovih del za mojstrovine, npr. pesem ''[[Bronasti jezdec (pesem)|Bronasti jezdec]]'', dramo ''Kamniti gost'' in pravljico o padcu [[Don Juan (oseba)|Don Juana]]. Njegova kratka poetična drama ''Mozart in Salieri'' (kakor ''Kamniti gost'' je bila ena od t.i. štirih ''malih tragedij'', skupnega poimenovanja samega Puškina v pismu Pjotru Pletnjevemu iz leta 1830&lt;ref&gt;{{cite book|last=Anderson|first=Nancy K. (trans. &amp; ed.)|title=The Little Tragedies by Alexander Pushkin|year=2000|location=New Haven|publisher=Yale University Press|pages=[https://archive.org/details/littletragedies00alek/page/1 1 &amp; 213 n.1]|isbn=0300080255|url-access=registration|url=https://archive.org/details/littletragedies00alek/page/1}}.&lt;/ref&gt;) je bila navdih za igro ''Amadeus'' Petra Shafferja in je zagotovila libreto (skoraj dobesedno) za opero Mozart in Salieri [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Rimskega-Korsakova]].

Puškin je znan tudi po svojih kratkih zgodbah. Dobro je bil sprejet zlasti njegov cikel ''Zgodbe pokojnega Ivana Petroviča Belkina'',&lt;ref&gt;''Гиппиус В. В.'' [http://feb-web.ru/feb/pushkin/critics/gip/gip-007-.htm Повести Белкина] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220130503/http://feb-web.ru/feb/pushkin/critics/gip/gip-007-.htm |date=2020-02-20 }} // Гиппиус В. В. От Пушкина до Блока / Отв. ред. Г. М. Фридлендер. М., Л.: Наука, 1966. С. 7—45.&lt;/ref&gt; vključno z zgodbo Strel. Po literarni teoretičarki Korneliji Kvas &lt;blockquote&gt; »pripovedna logika in verjetnost tega, o čemer pripoveduje, skupaj z natančnostjo in jedrnatostjo – ekonomijo predstavitve realnosti – vse to je doseženo v ''Zgodbah Belkina'', zlasti v zgodbi ''Postajenačelnik''. Puškin je začetnik dolgega in plodovitega razvoja ruske realistične književnosti, saj uspe doseči realistični ideal jedrnate predstavitve realnosti.«&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Kvas|first=Kornelije|title=The Boundaries of Realism in World Literature|url=https://archive.org/details/boundariesofreal0000kvas|publisher=Lexington Books|year=2020|isbn=978-1-7936-0910-6|location=Lanham, Boulder, New York, London|pages=[https://archive.org/details/boundariesofreal0000kvas/page/n35 26]}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;
Puškin sam je imel raje svoj roman v verzih ''[[Jevgenij Onjegin]]'', ki ga je napisal v času svojega življenja in v katerem je začel tradicijo velikih ruskih romanov, ki sledi nekaj osrednjim osebam, vendar močno variira v tonu in fokusu.&lt;ref&gt;English Translations of Eugene Onegin [https://www.jstor.org/stable/4203469 JSTOR 4203469]&lt;/ref&gt;

''Onjegin'' je tako zapleteno delo, da je prevajalec Vladimir Nabokov, čeprav je dolgo le sto strani, potreboval dve polni knjigi materiala za popolnoma interpretirati njegov pomen v angleščino. Zaradi težavnosti prevoda ostajajo Puškinovi verzi večinoma neznani angleškim bralcem. Ne glede na to je Puškin močno vplival na zahodne pisatelje, kot je [[Henry James]].&lt;ref name=&quot;Leary&quot;&gt;[http://www2.newpaltz.edu/~hathaway/ejournal2.html Joseph S. O'Leary, ”Pushkin in 'The Aspern Papers{{'}}”. ''The Henry James E-Journal'' Number 2, March 2000] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181005013429/http://www2.newpaltz.edu/~hathaway/ejournal2.html |date=5 October 2018 }}. Retrieved 24 November 2006.&lt;/ref&gt; Puškin je napisal Pikovo damo, kratko zgodbo, ki je pogosto antologizirana v angleškem prevodu.

=== Razvoj ruske književnosti ===
Puškinu pripisujejo pomembne zasluge za razvoj ruske književnosti.&lt;ref name=&quot;krugosvet&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dorog2&quot;&gt;Zbornik [http://www.old.nkj.ru/cgi/nauka20ee.html?27+9906+27906002+html ''Puškin dorog nam vsem'']{{Slepa povezava|date=april 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceB2&quot;&gt;Rejtblat, A., Kak Puškin vyšel v genii, NLO, Moskva, 2001., str. 53&lt;/ref&gt; Vidijo ga kot začetnika visoko niansirane ravni jezika, ki je značilen za rusko književnost po njem, pripisujejo pa mu tudi zasluge za močno povečanje ruskega besedišča. Ko je našel luknje v ruskem besedišču, je izumil [[kalk]]e. Njegov bogat besedni zaklad in visoko občutljiv slog je osnova za sodobno rusko književnost. Njegovi dosežki so postavili nove mejnike za razvoj ruskega jezika in kulture. Postal je oče ruske literature 19. stoletja in zaznamoval največje dosežke 18. stoletja ter začetek književnega procesa 19. stoletja. Ruščino je vpeljal v vse ruske književne žanre, pa tudi seznanil z njo veliko število zahodnoevropskih pisateljev. Prinesel je naravni govor in tuje vplive, da je ustvaril sodobno poetično ruščino. Čeprav je bilo njegovo življenje kratko, je pustil primere v skoraj vseh književnih žanrih: lirični poeziji, pripovedni poeziji, romanih, kratkih zgodbah, drami, kritičnem eseju in celo osebnih pismih.

Po [[Vladimir Nabokov|Vladimirju Nabokovu]]
&lt;blockquote&gt;je Puškinov [[idiom]] kombiniral vse sodobne elemente ruščine z vsem, kar se je naučil od [[Gavrila Deržavin|Deržavina]], [[Vasilij Žukovski|Žukovskega]], [[Konstantin Batjuškov|Batjuškova]], [[Nikolaj Karamzin|Karamzina]] in [[Ivan Andrejevič Krilov|Krilova]]:

# pesniško in [[Metafizika|metafizično]] napetost, ki je še vedno živela v [[Cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanskih]] formah in izgovorjavah
# obilni in naravni galicizmi
# vsakodnevni [[knjižnopogovorni jezik]] njegove družbene skupine
# stilizirani ljudski govor s kombiniranjem slavnih treh slogov (nizka, srednja višina in visoka) dragih psevdoklasičnim arhaistom in dodajanje sestavin ruskih romantikov s ščepcem [[parodija|parodije]].&lt;ref&gt;[[Vladimir Nabokov]], ''Verses and Versions'', p. 72.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Njegovo delo kot kritik in novinar je zaznamovalo rojstvo ruske kulture [[Revija|revij]], kar je vključevalo snovanje in obilno prispevanje k eni najvplivnejših literarnih revij 19. stoletja, ''Sovremenniku'' (''Sodobnik'' ali ''Современник''). Puškin je navdihnil ruske pravljice in dele žanrov drugih avtorjev: [[Nikolaj Semjonovič Leskov|Leskova]], [[Sergej Jesenin|Jesenina]] in [[Maksim Gorki|Gorkega]]. Njegova uporaba ruščine pomeni osnovo za slog romanopiscev [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Ivana Turgenjeva]], [[Ivan Gončarov|Ivana Gončorova]] in [[Lev Tolstoj|Leva Tolstoja]], pa tudi za slog poznejših liričnih pesnikov, kot je [[Mihail Lermontov]]. Puškina sta analizirala njegov naslednik in učenec [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogolj]] ter veliki ruski kritik [[Visarjon Belinski]], ki je bil avtor najbolj polne in globoke kritične študije Puškinovih del, ki še vedno ohranja veliko svoje relevantnosti.&lt;ref name=&quot;Бельчиков&quot;&gt;[https://www.ffl.msu.ru/research/publications/belchikov/belchikov-1.pdf Бельчиков Ю. А. Русский язык. XX век. М.: 2003 г.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220123234525/https://www.ffl.msu.ru/research/publications/belchikov/belchikov-1.pdf|date=2022-01-23}} ISBN 5-94556-031-6&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;История русского литературного языка: Учебно-методические разработки и указания для студентов отделения русского языка и литературы филологического факультета / Казан. государственный университет. Филол. фак-т. Каф. истории русского языка и языкознания; Авт.-сост. Т. М. Николаева.- Казань: Казан. государственный университет, 2004. — 40 с.&lt;/ref&gt;

Puškin je po mnenju mnogih osrednji predstavnik romantike v ruski književnosti, toda zatrdno ni bil znan kot romantik. Ruski kritiki so tradicionalno trdili, da njegova dela predstavljajo pot od neoklasicizma skozi romantiko do realizma. Alternativna ocena predlaga, da »je imel možnost gojiti nasprotja, ki lahko prvotno izgledajo romantična, vendar so na koncu subverzivna v vseh vidikih, vseh pogledih, vključno z romantičnim« in da je »hkrati romantičen in neromantičen«.&lt;ref name=&quot;basker&quot; /&gt;

===Glasbena zapuščina===
Puškinova dela so zagotavljala tudi plodno podlago za ruske skladatelje. [[Mihail Glinka|Glinkova]] ''[[Ruslan in Ljudmila (opera)|Ruslan in Ljudmila]]'' je najzgodnejša pomembna opera, ki jo je navdihnil Puškin in znamenitost v tradiciji ruske glasbe. Operi [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovskega]], ''[[Jevgenij Onjegin (opera)|Jevgenij Onjegin]]'' (1879) in ''[[Pikova dama (opera)|Pikova dama]]'' (''Pikovaja Dama'', 1890), sta izven Rusije postali bržkone celo bolj znani od Puškinovih lastnih del z istim naslovom.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Письма П. И. Чайковскаго и С. И. Танѣева|url=https://www.prlib.ru/item/357420|publisher=Музыкальное издательство «П. Юргѣнсонъ в Москвѣ»|year=1916|pages=188|archivedate=2019-04-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190413132629/https://www.prlib.ru/item/357420}}&lt;/ref&gt;

Monumentalno delo ''[[Boris Godunov (opera)|Boris Godunov]]'' (dve različici, 1868–9 in 1871–2) [[Modest Petrovič Musorgski|Modesta Musorgskija]] spada med najboljše in najizvirnejše ruske opere. Druge ruske opere, ki temeljijo na Puškinovih delih, so ''Rusalka'' in ''Kamniti gost'' [[Aleksander Dargomižski|Dargomižskiga]], ''[[Mozart in Salieri (opera)|Mozart in Salieri]]'', ''[[Zgodba o carju Saltanu (Rimski-Korsakov)|Zgodba o carju Saltanu]]'' in ''[[Zlati petelin (opera)|Zlati petelin]]'',  [[Nikolaj Rimski-Korsakov|Rimski-Korsakova]], [[César Kjuj|Kjujeve]] ''Zapornik na Kavkazu'', ''Pojedina v času kuge'' in ''Kapitanova hči'', ''[[Mazeppa (opera)|Mazeppa]]'' Čajkovskega, [[Sergej Rahmaninov|Rahmaninovi]] operi v enem dejanju ''[[Aleko (opera)|Aleko]]'' (temelji na ''Romih'') in ''[[Skopuški vitez]]'' ter ''[[Mavra]]'' [[Igor Stravinski|Stravinskega]] in [[Eduard Nápravník|Nápravník]]ov ''[[Dubrovski (opera)|Dubrovski]]''.&lt;ref&gt;Calvocoressi, Abraham (1974: pp. 98, 138)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Brown (1986: p. 31)&lt;/ref&gt;

Poleg tega so bili na Puškinove verze postavljeni številni baleti, [[kantata|kantate]] in pesmi (vključno celo z njegovimi pesmimi v francoščini ter [[ciklus pesmi|ciklom pesmi]] Isabelle Aboulkerja »[[Trojka (album)|Caprice étrange]]«). Opere na osnovi Puškinovih del so napisali tudi [[Franz von Suppé|Suppé]], [[Ruggiero Leoncavallo|Leoncavallo]] in [[Gian Francesco Malipiero|Malipiero]].&lt;ref&gt;Taruskin R. Pushkin in ''The New Grove Dictionary of Opera''. London &amp; New York, Macmillan, 1997.&lt;/ref&gt; Skladateljice [[Judif Grigorevna Rožavska]], [[Galina Konstantinovna Smirnova]], [[Jevganija Josifovna Jahina]], [[Marija Semjonovna Zavališina]] in [[Zinaida Petrovna Ziberova]] so napisale ljudske pesmi z uporabo Puškinovih besedil.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Cohen|first=Aaron I.|title=International encyclopedia of women composers|date=1987|isbn=0-9617485-2-4|edition=Second edition, revised and enlarged|location=New York|oclc=16714846}}&lt;/ref&gt;

''Željo po slavi'', ki je bila posvečena Jelizaveti Voroncovi, je uglasbil [[David Tuhmanov]], pa tudi ''Obdrži me, moj talisiman'' – [[Aleksander Barikin|Aleksandra Barikina]] in pozneje Tuhmanova.&lt;ref name=&quot;ŽS&quot;&gt;{{cite web|work=aleksandr-pushkin|url=https://aleksandr-pushkin.su/stihi-o-lyubvi/zhelanie-slavy/?lang=en|title=desire to glory}}&lt;/ref&gt;

===Izbrana dela===
;Pesmi
* 1820 – ''Ruslan i Ljudmila'' (Руслан и Людмила), prevod: ''[[Ruslan in Ludimila]]''.
* 1820-21 – ''Kavkazskij plennik'' (Кавказский пленник), prevod: ''[[Kavkaški ujetnik]]''.
* 1823 – ''Bahčisaraskij fontan'' (Бахчисарайский фонтан).
* 1824 – ''Cygany'' (Цыганы).
* 1829 – ''Poltava'' (Полтава).
* 1833 – ''Mednyj vsadnik'' (Медный всадник), prevod: ''Bronasti jezdec''.

; Roman v verzih 
* 1825-32 – ''[[Jevgenij Onjegin]]'' (Евгений Онегин).

; Drama 
* 1825 – ''Boris Godunov'' (Борис Годунов).
* 1831 – ''Mocart i Saljeri'' (Моцарт и Сальери), prevod: ''Mozart in Salieri''.
* 1832 – ''Pir vo vremja čumi'' (Пир во время чумы), prevod: ''Gostija v času kuge''.
* 1836 – ''Skupoj ricar'' (Скупой рыцарь), prevod: ''Skopi vitez''.
* 1840 (posmrtno) – ''Kameni gost'' (Каменный гость), prevod: ''Kamniti gost''.

; Proza
* 1831 – ''Povesti pokojnogo Ivana Petroviča Belkina'' (Повести покойного Ивана Петровича Белкина), prevod: ''Povesti ranjkega Ivana P. Belkina''.
* 1834 – ''[[Pikova dama]]'' (Пиковая дама), kratka zgodba.
* 1833–1836 – ''Barišnja-krestjanka'' (Барышня-крестьянка), prevod: ''Stotnikova hči'', kratka zgodba.

; Pravljica v verzih 
* 1831 – ''Skazka o care Saltane'' (Сказка о царе Салтане), prevod: ''Pravljica o carju Saltanu'', pravljica.

==Časti==
[[File:Bolshiye Vyazyomy, Moskovskaya oblast', Russia - panoramio (27).jpg|thumb|Puškinov muzej, Bolše Vjazjomi v [[Golicino|Golicinem]], Moskovska oblast, ki ga je Puškin obiskal večkrat v mladosti]]
*Kmalu po Puškinovi smrti je sodobni ruski romantični pesnik [[Mihail Lermontov]] napisal »Smrt pesnika«. Pesem, ki se konča z odlomkom, ki krivi aristokracijo, da je (kot opresor svobode) pravi krivec za Puškinovo smrt,&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.homeenglish.ru/ArticlesLermontov.htm |title=Mikhail Yuryevich Lermontov Biography |year=2005 |work=Home English |access-date=4 March 2011}} {{in lang|en}}&lt;/ref&gt; ni bila objavljena (niti ne bi bila mogla biti), vendar je neuradno krožila v Sankt Peterburgu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://novaonline.nvcc.edu/eli/evans/HIS241/Notes/Lermontov.html |title=Mikhail Iurevich Lermontov (1814-1841) |author=C. T. Evans |year=2010 |work=Nova Online |access-date=4 March 2011}} {{in lang|en}}&lt;/ref&gt; Lermontov je bil aretiran in izgnan v polk na Kavkazu.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.rulex.ru/01120263.htm |title=Лермонтов Михаил Юрьевич |trans-title=Mikhail Lermontov |work=Russian Biographical Dictionary a|access-date=4 March 2011}} {{in lang|ru}}&lt;/ref&gt;
*Črnogorski pesnik in voditelj [[Petar II. Petrović Njegoš]] je v svojo pesniško zbirko ''Ogledalo srpsko'' (Srbsko ogledalo) iz leta 1846 vključil pesniško odo Puškinu z naslovom ''Sjeni Aleksandra Puškina''.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/144119815#full|title=OGLEDALO SRPSKO - PETAR PETROVIĆ NJEGOŠ :: ЦОБИСС|website=plus.cobiss.net|url-status=live|access-date=2023-10-01}}&lt;/ref&gt;
*Leta 1929 je sovjetski pisatelj Leonid Grossman objavil roman ''The d'Archiac Papers'', v katerem je opisoval zgodbo Puškinove smeri s perspektive francoskega diplomata, ki je bil udeleženec in priča smrtonosnega dvoboja. Knjiga ga opisuje kot liberalca in žrtev carističnega režima. Na Poljskem je bila knjiga izdana z naslovom ''Smrt pesnika''.&lt;ref&gt;{{cite web|author=Lipkine Semion |title=Le Destin de Vassili Grossman |editor=[[Éditions L'Âge d'Homme|L'Age d'Homme]] |year=1990 |isbn=978-2-8251-0023-3 |url=https://books.google.fr/books?id=-htiLoMnAhUC&amp;pg=PA10&amp;dq=Grossman+Pushkin+D%27Archiac}}&lt;/ref&gt;
*Leta 1937 je bilo po njem poimenovano mesto [[Puškin, Sankt Peterburg|Puškin]].&lt;ref&gt;{{cite web|title=On this day in 1933 the Feodorovsky Sovereign Cathedral at Tsarskoye Selo was closed|editor=tsarnicholas.org|url=https://tsarnicholas.org/2022/12/27/on-this-day-in-1933-the-feodorovsky-sovereign-cathedral-at-tsarskoye-selo-was-closed}}&lt;/ref&gt;
*V Rusiji je po Puškinu poimenovanih več muzejev, vključno z dvema v Moskvi, enim v Sankt Peterburgu in velikem kompleksu v Mihajlovskem.&lt;ref name=&quot;hist&quot;&gt;{{cite web|url=http://pushkin.ellink.ru/english/museum/msm2.asp|title=History of the Pushkin museum-reserve|publisher=State museum-reserve of A.S. Pushkin &quot;Mikhailovskoye&quot;|accessdate=26 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225094610/http://pushkin.ellink.ru/english/museum/msm2.asp|archive-date=25 February 2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*Puškinova smrt je bila uprizorjena v biografskem filmu ''Puškin: Zadnji dvoboj'' iz leta 2006. Režirala ga je Natalija Bondarčuk. Puškina je igral Sergej Bezrukov.&lt;ref&gt;[https://ria.ru/20190606/1555328017.html Сергей Безруков поздравил  Пушкина с днем рождения]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.rewizor.ru/news/sanya-belyy-esenin-i-ieshua-otmechaut-ubiley/ Саня Белый, Есенин и Иешуа отмечают юбилей]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://kuban.aif.ru/dosug/dlya_teh_kto_ostalsya_v_gorode_afisha_noyabrskih_prazdnikov_v_krasnodare Для тех, кто остался в городе. Афиша ноябрьских праздников в Краснодаре]&lt;/ref&gt;
*Njegovo življenje je bilo dramatizirano v avstralski radijski igri ''Zlati petelin'' iz leta 1951.&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://nla.gov.au/nla.news-article130913979 |title=BRIGHT SPOTS IN TONIGHT'S RADIO |newspaper=[[The News (Adelaide)|The News]] |volume=57 |issue=8,830 |location=South Australia |date=26 November 1951 |accessdate=21 February 2024 |page=12 |via=National Library of Australia}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |url=http://nla.gov.au/nla.news-article205666309 |title=The Week in Wireless |newspaper=[[The Age]] |issue=30,138 |location=Victoria, Australia |date=1 December 1951 |accessdate=21 February 2024 |page=10 |via=National Library of Australia}}&lt;/ref&gt;
*Leta 2000 je bil v okviru kulturne izmenjave v Washingtonu postavljen Puškinov spomenik, v Moskvi pa je bil postavljen spomenik ameriškemu pesniku [[Walt Whitman|Waltu Whitmanu]].&lt;ref name=&quot;msm&quot;&gt;[http://www.burganov.ru/enew/about/musban.htm Bourganov's House] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110911113606/http://www.burganov.ru/enew/about/musban.htm |date=2011-09-11 }} at the Moscow State Museum.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gwu&quot;&gt;[http://encyclopedia.gwu.edu/gwencyclopedia/index.php?title=Pushkin_Statue &quot;Pushkin Statue&quot;] at the George Washington University and Foggy Bottom Historical Encyclopedia.{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120211191700/http://encyclopedia.gwu.edu/gwencyclopedia/index.php?title=Pushkin_Statue}}&lt;/ref&gt;
*Leta 1987 je Aleksandra Hamilton ustanovila Puškinov sklad za obeležitev kreativne zapuščine in duha njenega prednika in za sprostitev kreativnosti in domišljije v otrocih na Irskem z zagotavljanjem priložnosti da sporočajo svoje misli, čustva in izkušnje.&lt;ref name=&quot;TimesObit&quot;&gt;{{cite news |title=The Duchess of Abercorn obituary |url=https://www.thetimes.com/article/the-duchess-of-abercorn-obituary-9p7h20kv3 |access-date=8 February 2022 |work=[[The Times]] |date=12 December 2018}}&lt;/ref&gt;
*Leta 1977 je sovjetski astronom [[Nikolaj Černih]] odkril majhen planet [[2208 Puškin]] in ga poimenoval po njem.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Schmadel| first = Lutz D.| title = Dictionary of Minor Planet Names| url = https://archive.org/details/dictionaryofmino0000schm_k0v7| page = [https://archive.org/details/dictionaryofmino0000schm_k0v7/page/n198 179]| edition = 5th | year = 2003| publisher=Springer Verlag| location = New York | isbn = 3-540-00238-3}}&lt;/ref&gt; Po njem je poimenovan tudi krater na Merkurju.
[[File:RR5009-0012R 1 рубль 1999 медно-никелевый 200-летие со дня рождения А.С. Пушкина реверс.gif|thumb|180px|Ruski kovanec za [[Ruski rubelj|1 rubelj]] z leta 1999, ki obeležuje 200-letnico Puškinovega rojstva]]
*MS ''Aleksandr Puškin'', druga ladja sovjetskega razreda Ivan Franko.&lt;ref&gt;[http://fleetphoto.ru/ship/6506/ Marco Polo (до 1991 Александр Пушкин)]{{in lang|ru}}&lt;/ref&gt;
*Po njem je bila poimenovana postaja taškentske podzemne železnice&lt;ref name=&quot;urbanrail&quot;&gt;{{cite web |last1=Schwandl |first1=Robert |title=Tashkent |url=http://www.urbanrail.net/as/uz/toshkent/toshkent.htm |publisher=urbanrail}}&lt;/ref&gt;
*Po njem so poimenovani Puškinovi hribi&lt;ref name=&quot;CGNDBHills&quot;&gt;https://www.ontario.ca/page/pushkin-hills-provincial-park-management-plan&lt;/ref&gt; in Puškinovo jezero v rajonu Cochrane, v Ontariu, v Kanadi.
*Dan ruskega jezika Združenih narodov so Združeni narodi ustanovili leta 2010 je se praznuje vsako leto 6. junija na Puškinov rojstni dan.&lt;ref&gt;{{cite news|last=Wagner|first=Ashley|title=Celebrating Russian Language Day|url=http://blog.oxforddictionaries.com/2013/06/russian-language-day/|archive-url=https://web.archive.org/web/20130608214306/http://blog.oxforddictionaries.com/2013/06/russian-language-day/|url-status=dead|archive-date=8 June 2013|access-date=30 December 2013|newspaper=Oxford Dictionaries|date=6 June 2013}}&lt;/ref&gt;
*Leta 2010 je bil za obeležitev rusko-filipinskih odnosov v Manili na Filipinih odkrit Puškinov kip.&lt;ref&gt;https://commons.wikimedia.org/wiki/File:AlexanderPushkinMonumentjf4497_02.JPG&lt;/ref&gt;
*Po njem je bil poimenovan diamant Aleksandra Puškina, drugi največji najden v Rusiji (Rusija je bila takrat del ZSSR).&lt;ref name=&quot;AWROSRU&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.awros.ru/kamni/342.html|title=Крупнейшие алмазы, найденные на территории России.|website=awros.ru|accessdate=30 June 2016|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827152315/http://www.awros.ru/kamni/342.html|archive-date=27 August 2016|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FORBESRU&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.forbes.ru/news/246003-alrosa-dobyla-v-yakutii-almaz-v-235-karat|title=АЛРОСА добыла в Якутии алмаз в 235 карат|website=forbes.ru|date=9 October 2013|accessdate=30 June 2016|language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KMRU&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.km.ru/economics/2012/10/24/ekonomika-i-finansy/695697-v-rossii-dobyli-unikalnyi-almaz-gigant-massoi-bolee-|title=В России добыли уникальный алмаз-гигант массой более 800 карат|website=KM.RU|date=24 October 2012|accessdate=30 June 2016|language=ru}}&lt;/ref&gt;
*28. novembra 2009 so odkrili Puškinov spomenik v [[Asmara|Asmari]], prestolnici [[Eritreja|Eritreje]].&lt;ref&gt;{{cite news|script-title=ru:В Эритрее появится памятник Пушкину|url=http://www.vesti.ru/doc.html?id=327939|work=Vesti|date=26 November 2009|access-date=23 April 2017|language=ru}}&lt;/ref&gt;
*Leta 2005 je bil postavljen spomenik Puškinu in njegovi babici Mariji Hannibal v Zaharovem v Rusiji.&lt;ref&gt;https://artsandculture.google.com/partner/pushkin-country-house-museum&lt;/ref&gt;
*Leta 2019 je bilo po Puškinu poimenovano moskovsko [[Mednarodno letališče Šeremetjevo]].&lt;ref name=&quot;Sheremetyevo&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.flightglobal.com/news/articles/sheremetyevo-named-for-pushkin-in-national-airport-s-454162/|title=Sheremetyevo named for Pushkin in national airport scheme|last=Kaminski-Morrow|first=David|date=5 December 2018|website=Flightglobal.com|language=en-GB|access-date=26 July 2019}}&lt;/ref&gt;

===Sovjetska praznovanja stoletnice smrti===
V letu stoletnice Puškinove smrti leta 1937 se je v njegovo čast zgodilo množično preimenovanje ulic po vsej [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]].&lt;ref name=&quot;7473415pushkin&quot;&gt;{{Cite web|title=Pushkin must fall: monuments to Russia's national poet under threat in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2023/may/05/monuments-to-russia-national-poet-pushkin-under-threat-in-ukraine|date=5 May 2023|access-date=5 September 2024|work=[[The Guardian]]|language=en}}&lt;/ref&gt; Ta obletnica je bila ena najpomembnejših književnih obeležitev v sovjetskem obdobju, sledila je le stoletnici [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstojevega]] rojstva leta 1928. Čeprav je bila Puškinova podoba množično prikazovana v sovjetski propagandi od oglasnih panojev do ovitkov bonbonov, je bila v nasprotju idealno sovjetsko persono. Puškina so obravnavali kot razuzdanca z aristokratskimi težnjami, kar je bilo v konfliktu s sovjetskimi vrednotami in je vodilo v obliko represivnega revizionizma, podobno stalinistični predelavi Tolstojevega krščanskega anarhizma.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Morrison|first=Simon|title=Sergey Prokofiev and His World|publisher=Princeton University Press|date=2008|page=60}}&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{sklici|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo
 | title = Spremenili so svet: revolucionarji, prenovitelji in velikani duha (največje osebnosti vseh časov).
 | last = Baier
 | first = Peter
 | publisher = Mladinska knjiga
 | year = 2005
 |isbn=| location = Ljubljana
 |page=| cobiss = 226863872
|isbn= 86-11-17125-X
 }}
* {{navedi knjigo
 | title = Slovenščina: književnost na maturi: pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del: preveri svoje znanje, pripravi se na preizkuse, pripravi se na maturo, uči se laže in hitreje, nauči se sam.
 | last = Šink
 | first = Jure
 | publisher = Rokus Klett
 | year = 2009
 |isbn=| location = Ljubljana
 |page=| cobiss = 244884224
| id = 978-961-209-918-3
 }}

==Nadaljnje branje==
* [[T. J. Binyon|Binyon, T.J.]] (2002) ''Pushkin: A Biography''. London: [[HarperCollins]] {{ISBN|0-00-215084-0}}; US edition: New York: Knopf, 2003 {{ISBN|1-4000-4110-4}}
* [[Yuri Druzhnikov]] (2008) ''Prisoner of Russia: Alexander Pushkin and the Political Uses of Nationalism'', Transaction Publishers {{ISBN|1-56000-390-1}}
* Dunning, Chester, Emerson, Caryl, Fomichev, Sergei, Lotman, Lidiia, Wood, Antony (Translator) (2006) [https://books.google.com/books?id=bLQEcJZSDNIC&amp;q=Chester+Dunning:+The+Uncensored+Boris+Godunov ''The Uncensored Boris Godunov: The Case for Pushkin's Original Comedy''] [[University of Wisconsin Press]] {{ISBN|0-299-20760-9}}
* [[Elaine Feinstein|Feinstein, Elaine]] (ed.) (1999) ''After Pushkin: versions of the poems of Alexander Sergeevich Pushkin by contemporary poets''. Manchester: Carcanet Press; London: Folio Society {{ISBN|1-85754-444-7}}
* Galgano Andrea (2014). ''The affective dynamics in the work and thought of Alexandr Pushkin'', Conference Proceedings, 17th World Congress of the World Association for Dynamic Psychiatry. Multidisciplinary Approach to and Treatment of Mental Disorders: Myth or Reality?, St. Petersburg, 14–17 May 2014, In Dynamische Psychiatrie. Internationale Zeitschrift für Psychotherapie, Psychoanalyse und Psychiatrie – International Journal for Psychoanalysis, Psychotherapy, and Psychiatry, Berlin: Pinel Verlag GmbH, 1–3, Nr. 266–68, 2015, pp.&amp;nbsp;176–91.
* Jakowlew, Valentin. &quot;Pushkin's Farewell Dinner in Paris&quot; (Text in Russian) Koblenz (Germany): Fölbach, 2006, {{ISBN|3-934795-38-2}}.
* {{Cite EB1911|wstitle= Pushkin, Alexander |volume= 22 |last= Morfill |first= William Richard |author-link= William Richard Morfill | pages = 668&amp;ndash;669 }}
* Pogadaev, Victor (2003) ''Penyair Agung Rusia Pushkin dan Dunia Timur (The Great Russian Poet Pushkin and the Oriental World)''. Monograph Series. Centre For Civilisational Dialogue. University Malaya. 2003, {{ISBN|983-3070-06-X}}
* [[Henri Troyat|Troyat, Henri]] (1974) ''Pushkin. A Biography''. London: George Allen &amp; Unwin. {{ISBN|978-0-04928-028-1}}
* Vitale, Serena (1998) ''Pushkin's button''; transl. from the Italian by [[Ann Goldstein (translator)|Ann Goldstein]]. New York: Farrar, Straus &amp; Giroux {{ISBN|1-85702-937-2}}
* DuVernet, M.A. (2014) ''Pushkin's Ode to Liberty''. US edition: [[Xlibris]] {{ISBN|978-1-4990-5294-7}}
* Телетова, Н.К. (Teletova, N.K.) (2007) ''Забытые родственные связи А.С. Пушкина'' (''The forgotten family connections of A.S. Pushkin''). Saint Petersburg: Dorn {{OCLC|214284063}}
* [[Markus Wolf|Wolfe, Markus]] (1998) ''Freemasonry in life and literature''. Munich: Otto Sagner ltd. {{ISBN|3-87690-692-X}}
* Wachtel, Michael. &quot;Pushkin and the Wikipedia&quot; ''Pushkin Review'' 12–13: 163–66, 2009–2010

== Glej tudi ==
{{Zbirka|Aleksandr Pushkin|Aleksander Sergejevič Puškin}}
* [[seznam ruskih dramatikov]]
* [[seznam ruskih pesnikov]]
* [[seznam ruskih pisateljev]]

{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}

{{DEFAULTSORT:Puškin, Aleksander Sergejevič}}
[[Kategorija:Aleksander Sergejevič Puškin| ]]
[[Kategorija:Ruski dramatiki]]
[[Kategorija:Romantični pesniki]]
[[Kategorija:Ruski pesniki]]
[[Kategorija:Ruski pisatelji]]</text>
      <sha1>hcwkbosz0b3rhi29hesccppioyhincn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srbohrvaščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9575</id>
    <revision>
      <id>6677294</id>
      <parentid>6561336</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:58:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doncsecz~slwiki</username>
        <id>9581</id>
      </contributor>
      <origin>6677294</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10280" sha1="0isecz0ykj163gr5iuncdy2pmzdh7bd" xml:space="preserve">{{infopolje Jezik
|name        = Srbohrvaščina
|altname     = 
|nativename  = {{lang|sh|srpskohrvatski, hrvatskosrpski}}&lt;br&gt;{{lang|sh-Cyrl|српскохрватски, хрватскосрпски}}
|states      = [[Srbija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]] in [[Kosovo]]{{efn|name=status}}
|region      =
|ethnicity   = [[Srbi]], [[Hrvati]], [[Bošnjaki]], [[Črnogorci]]
|speakers    = 18,8| milijonov
|date        = 2007
|ref         = &lt;ref&gt;[[Nationalencyklopedin]] &quot;Världens 100 största språk 2007&quot; The World's 100 Largest Languages in 2007&lt;/ref&gt;
|familycolor = Indo-European
|fam2=[[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]]
|fam3=[[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4=[[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]]
|fam5        = [[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]]
|stand1      = [[srbščina]]
|stand2      = [[hrvaščina]]
|stand3      = [[bosanščina]]
|stand4      = [[črnogorščina]] (v zametku)
|dia1= '''Dialekti srbohrvaščine''':
|dia2= [[štokavščina]] (standard)
|dia3= [[čakavščina]]
|dia4= [[kajkavščina]]
|dia5= [[torlaščina]] (sporno)
|script      = [[latinica]] ([[gajica]])&lt;br&gt;[[cirilica]] ([[Abeceda srbske cirilice|srbska abeceda]])&lt;br&gt;[[jugoslovanska Braillova pisava]]
|iso1        = sh (neveljavno)
|iso2        = scr, scc (neveljavno)
|iso3        = hbs
|glotto      = moli1249
|glottorefname = Molise–SKB
|lc1         = srp|ld1=[[srbščina]]
|lc2         = hrv|ld2=[[hrvaščina]]
|lc3         = bos|ld3=[[bosanščina]]
|lc4         = svm|ld4=[[moliščina]]
|lingua      = 53-AAA-g
|nation={{SRB}} (kot srbščina)&lt;br&gt;{{HRV}} (kot hrvaščina)&lt;br&gt;{{BIH}} (kot bosanščina, hrvaščina, srbščina)&lt;br&gt;{{flagcountry|Črna Gora}} (kot črnogorščina)&lt;br&gt;{{flag|Kosovo}}{{efn|name=status}} (kot srbščina)&lt;ref&gt;{{navedi splet
     |url=http://www.kushtetutakosoves.info/repository/docs/Constitution.of.the.Republic.of.Kosovo.pdf
     |title=Constitution of the Republic of Kosovo |page=2 |date=
     |accessdate=2012-08-17}}
&lt;/ref&gt;
|minority={{AUT}} ([[gradiščanščina]])&lt;br&gt;{{HUN}} (v okrožju Baranya)&lt;br&gt;{{ITA}} ([[moliščina]])&lt;br&gt;{{ROM}} (v [[Carașova]], [[Lupac]])&lt;br&gt;{{SVK}}&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&amp;mm=02&amp;dd=09&amp;nav_id=65083 |title=B92.net |publisher=B92.net |date= |accessdate=2013-09-01 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110174015/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&amp;mm=02&amp;dd=09&amp;nav_id=65083 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;{{CZE}}&lt;ref&gt;{{navedi splet
     |url=http://www.minorityrights.org/?lid=1834
     |title=Minority Rights Group International : Czech Republic : Czech Republic Overview
     |publisher=Minorityrights.org |date= |accessdate=2012-10-24}}
&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;{{MKD}}&lt;ref&gt;{{navedi splet
     |url=http://www.minorityrights.org/?lid=4021
     |title=Minority Rights Group International : Macedonia : Macedonia Overview
     |publisher=Minorityrights.org |date= |accessdate=2012-10-24}}&lt;/ref&gt;
|agency=[[Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje]] (hrvaško)&lt;br&gt;
[[Odbor za standardizaciju srpskog jezika]] (srbsko)
|map         = Serbo croatian language2005.png
|mapcaption  = {{legend|#a7f0f0|Področja kjer se govori večinsko srbohrvaško (2005).}}&lt;br&gt;
|notice=IPA
}}
[[Slika:Serbo croatian languages2006.png|thumb|300px|Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006)]]
'''Srbohrvaščina''' (''srpskohrvatski'' ali ''hrvatskosrpski'') je bil [[uradni jezik]] v nekdanji [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] poleg [[slovenščina|slovenščine]] in [[makedonščina|makedonščine]].

Izraz ''srbohrvaški jezik'' se je v obdobju jugoslovanske države uporabljal kot krovni termin za osrednji [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]] jezikovni sistem, vključujoč naroda [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Srbi|Srbov]], kasneje pa tudi Bošnjakov in Črnogorcev. Po razpadu jugoslovanske države se [[hrvaščina]], [[srbščina]], [[bosanščina]] in [[črnogorščina]] opredeljujejo kot samostojni jeziki. [[Jezikoslovec|Jezikoslovci]] dokazujejo, da je srbohrvaški jezik tudi po razpadu [[SFRJ]] en jezik, definiran kot policentrični standardni jezik, podobno kot npr. [[nemščina]], [[angleščina]] in [[francoščina]]: govori se v nekaj državah in ima zato več središč; vsako središče ima svojo nacionalno varianto z lastnimi kodificiranimi razločevalnimi normami.&lt;ref&gt;{{navedi revijo|first=Snježana |last=Kordić |authorlink=Snježana Kordić |year=2003 |title=Glotonim srbohrvaški jezik glede na srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski |journal=[[Slavistična revija]] |location=Ljubljana |volume=51 |issue=3 |page=362 |url=http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2003_3_7.pdf |ISSN=0350-6894 |ssrn=3433071 |id={{COBISS|ID=23508578}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Bunčić |first=Daniel | authorlink= |editor1-last=Kempgen |editor1-first=Sebastian |editor1-link= |title=Deutsche Beiträge zum 14. Internationalen Slavistenkongress, Ohrid, 2008 |series=Welt der Slaven |publisher=Otto Sagner |page=93 |language=de |chapter=Die (Re-)Nationalisierung der serbokroatischen Standards |location=München |year=2008 |isbn= |oclc=238795822}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Kafadar |first=Enisa | authorlink= |editor1-last=Henn-Memmesheimer |editor1-first=Beate |editor1-link= |editor2-last=Franz |editor2-first=Joachim |editor2-link= |title=Die Ordnung des Standard und die Differenzierung der Diskurse; Teil 1  |publisher=Peter Lang |page=103 |language=de |chapter=Bosnisch, Kroatisch, Serbisch – Wie spricht man eigentlich in Bosnien-Herzegowina? |url=http://books.google.hr/books?id=63hKaFGtTDAC&amp;pg=PA95&amp;lpg=false#v=onepage&amp;q&amp;f=false |location=Frankfurt am Main |year=2009 |isbn= |oclc=699514676 |accessdate=2. avgust 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Bernhard |last=Gröschel |authorlink=Bernhard Gröschel |year=2009 |language=de |title=Das Serbokroatische zwischen Linguistik und Politik: mit einer Bibliographie zum postjugoslavischen Sprachenstreit |series=Studies in Slavic Linguistics, Bd. 34 |location=München |publisher=Lincom Europa |page=127 |isbn=978-3-929075-79-3 |oclc=428012015 | id={{COBISS|ID=43144034}}}}&lt;/ref&gt; Do leta 1990 je bil srbohrvaški jezik netipični policentrični jezik, ker se je uporabljal znotraj ene države,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Ammon |first=Ulrich| authorlink= |year=1995 |language= de |title=Die deutsche Sprache in Deutschland, Österreich und der Schweiz: das Problem der nationalen Varietäten |location=Berlin &amp; New York |publisher=Walter de Gruyter |page=46 |isbn= |oclc=33981055}}&lt;/ref&gt; po razpadu SFRJ pa je postal tipični policentrični jezik, saj se uporablja v nekaj državah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |first=Snježana |last=Kordić |authorlink=Snježana Kordić |year=2010 |language=sh |title=Jezik i nacionalizam |url=http://bib.irb.hr/datoteka/475567.Jezik_i_nacionalizam.pdf |series=Rotulus Universitas |location=Zagreb |publisher=Durieux |page=78 |doi=10.2139/ssrn.3467646 |isbn=978-953-188-311-5 |oclc=729837512 |lccn=2011520778 |ol=15270636W |id={{UPC|9789531883115}}. {{COBISS|ID=13436977}} |archivedate=2012-12-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121221223809/http://bib.irb.hr/datoteka/475567.Jezik_i_nacionalizam.pdf |accessdate=6. maj 2013 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
! [[hrvaščina]]
! [[bosanščina]]
! [[srbščina]]
|-
! U pogledu ispušnih plinova i zagađivanja zraka u Jeruzalemu, bilo bi potrebno poduzeti mjere sigurnosti!
! U pogledu ispušnih gasova i zagađivanja vazduha u Jerusalemu, bilo bi potrebno preduzeti mjere bezbjednosti!
! U pogledu izduvnih gasova i zagađivanja vazduha u Jerusalimu, bilo bi potrebno preduzeti mere bezbednosti!
|}

Leta 2016 so nekateri izobraženci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne gore in Srbije sprožili gibanje, da bi zmanjšali mnenja o posebnosti [[bosanščina|bosanščine]], [[hrvaščina|hrvaščine]] in [[črnogorščina|črnogorščine]], ki jih imajo za nepotrebna in škodljiva. Njihov projekt se imenuje ''Jezici i nacionalizmi'' in v okviru projekta organizirajo konference.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Jezici i nacionalizmi (spletna stran) |url=https://jezicinacionalizmi.com/ |work=Jezici i nacionalizmi |date= |accessdate=18.5.2026 |language=sh}}&lt;/ref&gt; 30. marca 2017 so objavili [[Deklaracija o zajedničkom jeziku|Deklaracijo o zajedničkom jeziku]], v kateri poudarjajo, da [[Hrvati]], [[Črnogorci]], [[Bosanci]] in [[Srbi]] govorijo isti jezik, ki je policentričen skupni standardni jezik kot na primer [[angleščina]], ki jo govorijo tudi drugi narodi, torej ga nima smisla razlikovati niti s posebnimi poimenovanji. Udeleženci in člani menijo, da razlikovanje po državah povzroča negativne pojave v družbi, kulturi in politiki kot npr. birokratične zlorabe, diskriminacije na podlagi rabe jezika ali zapravljanje finančnih virov.&lt;ref name=&quot;dekl&quot;&gt;{{navedi novice|title=Deklaracija o zajedničkom jeziku |url=https://jezicinacionalizmi.com/deklaracija/ |work=Jezici i nacionalizmi |date=30.3.2017 |accessdate=18.5.2026 |language=sh }}&lt;/ref&gt; Deklaracijo je podpisalo 231 jezikoslovcev, univerzitetnih učiteljev, pisateljev, literarnih kritikov, novinarjev, umetnikov, politologov ipd.,&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Deklaracija o zajedničkom jeziku (одговори) |work= |url=https://docs.google.com/spreadsheets/u/0/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml?pli=1 |date= |accessdate=18.5.2026 |language= }}&lt;/ref&gt; ki so še pripomnili, da obstoj skupnega jezika ne dvomi o pripadnosti posebnega naroda ali države, niti o pravici, da na svojem področju po svojih normah regulirajo skupen jezik, ker so te štiri jezikovne različice enakopravne.&lt;ref name=&quot;dekl&quot; /&gt;

== Opombe ==
{{seznam opomb
| notes =
{{efn
| name = status
| {{Kosovo-note}}
}}
}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{slovanski jeziki}}

== Zunanje povezave ==
{{InterWiki|code=sh}}

{{škrbina o jeziku}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Južnoslovanski jeziki]]
[[Kategorija:Srbohrvaščina| ]]
[[Kategorija:Jeziki Srbije]]
[[Kategorija:Jeziki Črne gore]]
[[Kategorija:Jeziki Vojvodine]]
[[Kategorija:Jeziki Kosova]]
[[Kategorija:Jeziki Bosne in Hercegovine]]
[[Kategorija:Jeziki Hrvaške]]
[[Kategorija:Jeziki Slovenije]]</text>
      <sha1>0isecz0ykj163gr5iuncdy2pmzdh7bd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Trdina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>11266</id>
    <revision>
      <id>6677039</id>
      <parentid>6637493</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:53:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29666-27</username>
        <id>260076</id>
      </contributor>
      <origin>6677039</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9580" sha1="75p0xnha49sm2x4t1f4uwb15w9whfld" xml:space="preserve">{{Infopolje Pisec
|name = Janez Trdina
|nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]
|notableworks = ''Verske bajke na Dolenjskem&lt;br /&gt;Bajke in povesti o Gorjancih''
}}
'''Janez Trdina''' [jánes trdína], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[zgodovinar]], [[profesor]] * [[29. maj]] [[1830]], [[Mengeš]], † [[14. julij]] [[1905]], [[Novo mesto]].

== Življenje ==
Janez Trdina se je rodil v kmečki družini očetu Andreju in materi Mariji (roj. Kcel). Imel je še tri brate in štiri sestre. Oče je bil dvakrat oženjen. Janez kot tretji otrok je bil iz drugega zakona.

Trdina je od leta 1840 obiskoval [[Ljubljana|ljubljansko]] [[gimnazija|gimnazijo]] in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na [[Dunaj]], kjer je študiral [[zgodovina|zgodovino]], [[geografija|geografijo]] in [[klasična filologija|klasično jezikoslovje]]. Zraven pa je pri [[Fran Miklošič|Franu Miklošiču]] študiral še [[stara cerkvena slovanščina|staro cerkveno slovanščino]]. Ob študiju je prevajal za [[Mohorjeva družba|Mohorjevo družbo]]. Študij je dokončal leta 1853, in diplomiral leta 1854. Kot [[profesor]] je služboval v [[Varaždin]]u, kot pripravnik na [[Gimnazija Varaždin|varaždinski gimnaziji Štefana Muzlerja]] in od leta 1855 še na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Leta 1867 se je predčasno upokojil, saj je bil zaradi številnih krivičnih tožb zoper njega državne službe sit. Glavni pobudnik teh tožb je bil ravnatelj gimnazije na Reki Tone Mažuranić, ki je do Trdine gojil osebno sovraštvo, ker je bil ta narodno zaveden in ker je v ravnateljevo slovnico uvedel nekaj popravkov. Reški ravnatelj ni nikoli zbral dovolj dokazov, da bi bil Trdina dejansko obsojen ščuvanja mladine proti državi, zato ga je prosil da si poišče novo službo, Trdina pa se je rajši upokojil.&lt;ref&gt; [[:s:Moje_%C5%BEivljenje_(Janez_Trdina)|Janez Trdina, &quot;Moje življenje&quot;, ''Ljubljanski zvon'' 1905 in 1906]]&lt;/ref&gt;   

Preselil se je v [[Bršljin]] pri Novem mestu, kjer je prehodil [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Bela krajina|Belo krajino]] in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem [[življenje|življenju]], delu, verovanju in navadah. To je kasneje uporabil v [[Avtobiografija|avtobiografskih delih]], [[povest]]ih, [[črtica (književnost)|črticah]] in [[bajka]]h. Ene izmed znanih del so njegove ''Bajke in povesti o Gorjancih'' in ''Narodne pripovedke iz bistriške doline'' (''Pripovedka od zlate hruške'').&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Bajke in povesti o Gorjancih|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEVZSSML|website=dlib.si|accessdate=2025-10-24}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Leta 1849 je Janez Trdina objavil prve literarne prispevke v časopisu ''Slovenija''. V letih od 1849 do 1851 je začel objavljati tudi svoje prve pesniške in pripovedne poskuse. Ljudske [[Pripovedka|pripovedke]] je objavljal pod naslovom ''Narodne pripovedke iz Bistriške doline'', leta 1850 pa je napisal [[Proza|prozni]] načrt za [[ep]] ''Pripovedka od Glasan-Boga''. Sledila sta zgodovinsko-epska pesnitev ''Bran in pogin Japodov'' in satirična ''Pripovedka od zlate hruške''. V tem času je napisal tudi literarnokritično razpravo ''Pretres slovenskih pesnikov'', ki je bila izdana v ''Ljubljanskem časniku'' leta 1850 in ''Zgodovino slovenskega naroda'', ki je izšla šele leta 1866. Po letu 1851 Janez Trdina skoraj trideset let ni nič objavljal, po premoru pa je prvič objavil v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1881 ''Verske bajke na Dolenjskem'', v naslednjih šestih letih pa so v isti literarni reviji izhajale ''Bajke in povesti o Gorjancih''.

Napisal pa je še spominske in narodopisne spise: ''Hrvaški spomini'' (1885-1887), ''Bachovi huzarji in Iliri'' (1903), ''Moje življenje'' (1905-1906), ''Izprehod v Belo krajino'' (izide po smrti 1912).

== Bibliografija ==
[[Slika:Janez Trdina - Bajke in povesti o Gorjancih (1906).pdf|thumb|''Bajke in povesti o Gorjancih'', 1906]]

=== Pesmi ===
* ''[[:s:Turki na Lambarški gori|Turki na Limbarški gori]]''
* ''[[:s:Razjasnjenje|Razjasnjenje]]''
* ''Bran in pogin Japodov''
* ''[[:s:Kmetje in žlahtni|Kmetje in žlahtni]]''
* ''[[:s:Kresni Žarki|Kresni Žarki]]''
* ''[[:s:Zadnje besede matere na smrtni postelji|Zadnje besede matere na smrtni postelji]]''
* ''[[:s:Rojenica|Rojenica]]''

=== Članki in razprave ===
* ''[[:s:Članki, kritike in razprave|Danska vojska]]''
* ''Najnovejša zgodovina slovenska''

=== Spisi iz novomeške dobe (1867-1905) ===
* ''Črtice in povesti iz narodnega življenja'' - 1880
# ''Vrtilničar''
# ''Jetnica''
# ''Pobožni mož''
# ''Rože in trnje''
# ''Sprehod v Belo krajino''
* ''Verske bajke stare in nove'' - 1881
* ''Dolenjci'' - 1884
* ''Bajke in povesti o Gorjancih'' - 1888
# ''Cvetnik''
# ''Velikani''
# ''Gospodična''
# ''Ukleti grad''
# ''Rajska ptica''
# ''Ptica Zlatoper''
# ''Vila''
# ''Gluha loza''
# ''Volkodlak''
# ''Kresna noč''
# ''Peter in Pavel''
# ''Bratovska gomila''
# ''Gospod vedež''
* ''Dve ljubici'' - 1905
* ''Vinska modrost''

=== Proza ===
* ''[[:s:Oblega Ogleja|Oblega Ogleja]]''
* ''Pisma o slovenski zgodovini''

=== Mladostni spisi (1849-1866) ===
; Pripovedke, basni in bajke
* ''[[:s:Narodne pripovedke iz bistriške doline|Narodne pripovedke iz bistriške doline]]'' - 1849-1851
# ''[[:s:Pričetek Mengša|Pričetek Mengša]]''
# ''[[:s:Ogrinovo znamenje|Ogrinovo znamenje]]''
# ''[[:s:Veronika|Veronika]]''
# ''[[:s:Drnovo|Drnovo]]''
# ''[[:s:Jermanova vrata|Jermanova vrata]]''
# ''[[:s:Gradič|Gradič]]''
# ''[[:s:Hudamos|Hudamos]]''
* ''[[:s:Arov in Zman|Arov in Zman]]''- 1850
* ''[[:s:Pripovedka od zlate hruške|Pripovedka od zlate hruške]]'' - 1851
* ''[[:s:Lisica, volk in medved|Lisica, volk in medved]]'' - 1977

; Članki, kritike in razprave
* ''Pretres slovenskih pesnikov'' - 1850
* ''Otok Krk''

== Poimenovanja ==

Po njem so leta 1923 na pobudo [[Ferdinand Seidl|Ferdinanda Seidla]] najvišji vrh [[Gorjanci|Gorjancev]], do tedaj Sveta Jera, poimenovali [[Trdinov vrh]], kasneje pa tudi planinsko-pohodno [[Trdinova pot|Trdinovo pot]] po Dolenjski. Tudi [[Kulturni center Janeza Trdine]] v Novem mestu je poimenovan po njem. Leta 2020 so na [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteti za Informacijske študije]] v Novem mestu nov [[superračunalnik]] poimenovali Trdina.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Maister, Trdina in Vega skupaj med najzmogljivejšimi v Evropi|url=https://www.dnevnik.si/1042924182|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-10|archive-date=2020-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200307181633/https://www.dnevnik.si/1042924182|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na dan, ko se je Janez Trdina rodil, je v Mengešu danes [[občinski praznik]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Praznik slavijo na Trdinov rojstni dan (FOTO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/praznik-slavijo-na-trdinov-rojstni-dan-foto|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2025-10-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; po njem pa imajo poimenovano tudi [[Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Domov|url=https://pd-menges.si/|website=PD Janez Trdina Mengeš|accessdate=2025-10-24|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Občina Novo mesto občasno podeljuje [[Trdinova nagrada|Trdinovo nagrado]], za dosežke na intelektualnih področjih&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Odlok o priznanjih in nagradah Mestne občine Novo mesto - DUL objave - Dolenjski uradni list|url=https://www.novomesto.si/dolenjski-uradni-list/dul-objave/2024072608175127/odlok_o_priznanjih_in_nagradah_mestne_obcine_novo_mesto_/#:~:text=(1)%20Trdinova%20nagrada%20se%20podeljuje%20ob%C4%8Danom%20Mestne%20ob%C4%8Dine,ob%C4%8Dini%20ali%20ugledu%20ob%C4%8Dine%20v%20%C5%A1ir%C5%A1em%20kulturnem%20prostoru.|website=www.novomesto.si|accessdate=2025-11-14}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* Janez Trdina, ''Rože in trnje'', Genija, Ljubljana, 2005
* Janez Trdina, ''Bajke in povesti o Gorjancih'', Galerija 2, Vrhnika, 2005
* Janez Trdina, ''Bajke in povesti o Gorjancih'', založba Karantanija, Ljubljana 1993
* Janez Trdina, ''Če ni lačen, je pa žejen'', založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2003

== Literatura ==
* Ilka Vašte, ''Izobčenec: Roman o Janezu Trdini'', Novo mesto: Dolenjska založba, 1960.
* ''Janez Trdina - etnolog: Zbornik posvetovanja ob 150-letnici rojstva Janeza Trdine'', ur. uredniški odbor Glasnika SED, Novo mesto 1980.
* Marijan Dović, ''Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo'', Novo mesto: Goga; Ljubljana: ZRC SAZU, 2005.
* Vlado Nartnik idr., ''Zastavil sem svoje življenje - Janez Trdina 1830-1905'', Mengeš: muzej, 2005.

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih etnologov]]
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih zgodovinarjev]]
* [[seznam realističnih pisateljev]]
*[[Wikipedija: WikiProjekt Slovenska mladinska književnost]]

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat}}
{{wikivir-avtor}}
*{{dlib|ime=Janez Trdina}}
* [[:v:Janez Trdina|Janez Trdina]] - Wikiverza
* [http://www.kcjt.com/  Kulturni center Janeza Trdine]
* [http://www.insert.si/pd-novomesto/trdina/pd-nm5.htm Trdinova pot] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304171100/http://insert.si/pd-novomesto/trdina/pd-nm5.htm |date=2016-03-04 }}
* {{SloBio|id=719555|avtor=Logar Janez|ime=Trdina Janez|vir=SBL}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trdina, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Realistični pisatelji]]
[[Kategorija:Janez Trdina|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]</text>
      <sha1>75p0xnha49sm2x4t1f4uwb15w9whfld</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vaduz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16271</id>
    <revision>
      <id>6677351</id>
      <parentid>6436934</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:43:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>-wuppertaler</username>
        <id>115080</id>
      </contributor>
      <comment>changed one image (higher resolution)</comment>
      <origin>6677351</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17966" sha1="0f1mafyr1w8vyx255lpt8i4w04x4wir" xml:space="preserve">{{Infobox Settlement
|official_name          = Vaduz
|other_name             =
|native_name            =  
|nickname               = 
|motto                  = 
|image_skyline          = Vaduz.jpg 
|imagesize              = 300px
|image_caption          = Vaduz
|image_flag             = Flag_of_Vaduz_Liechtenstein-1.svg
|flag_size              = 30px
|image_seal             = 
|seal_size              = 
|image_shield           = LIE Vaduz COA.svg
|shield_size            = 100px
|image_blank_emblem     =
|blank_emblem_size      =
|image_map              = Liechtenstein-Vaduz.svg
|mapsize                = 150px
|map_caption            = Vaduz in njegove eksklave v Lihtenštajnu.
|lat_deg = 47 |lat_min = 08 |lat_sec = |lat_dir = N |lon_deg = 9 |lon_min = 31 |lon_sec = |lon_dir = E
|pushpin_map            = 
|pushpin_label_position = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{LIE}}
|subdivision_type1      = 
|subdivision_name1      = 
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|subdivision_type4      = 
|subdivision_name4      = 
|government_type        = [[monarhija]]
|leader_title           =
|leader_name            =
|leader_title1          =  &lt;!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --&gt;
|leader_name1           =
|leader_title2          =
|leader_name2           =
|leader_title3          =
|leader_name3           =
|leader_title4          =
|leader_name4           =
|established_title      =  &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date       = 
|established_title2     =  &lt;!-- Incorporated (town) --&gt;
|established_date2      = 
|established_title3     =  &lt;!-- Incorporated (city) --&gt;
|established_date3      = 
|area_magnitude         = 
|unit_pref              = &lt;!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--&gt;
|area_footnotes         =
|area_total_km2         = 17,3
|area_land_km2          = 
|area_water_km2         = 
|area_water_percent     = 
|area_urban_km2         = 
|area_metro_km2         = 
|population_as_of       = 31.12.2005
|population_footnotes   =
|population_note        = 
|settlement_type        = &lt;!--For Town or Village (Leave blank for the default City)--&gt;
|population_total       = 5109
|population_density_km2 = 295
|population_metro       =
|population_density_metro_km2 =
|population_urban       = 
|population_density_urban_km2 =
|timezone               = CET
|utc_offset             = +1
|timezone_DST           = CEST
|utc_offset_DST         = 
|latd= 47 |latm= 08 |lats = 33 |latNS = N
|longd = 9 |longm = 31 |longs = 19 |longEW = E 
|coordinates_display    = 3
|elevation_footnotes    =  &lt;!--for references: use &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt; tags--&gt;
|elevation_m            = 445
|elevation_ft           = 
|postal_code_type       = Postal code
|postal_code            = 9490
|area_code              = 7001
|website                = http://www.vaduz.li
|footnotes              = 
}}

'''Vaduz''' [fadúc] je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[kneževina|kneževine]] [[Lihtenštajn]].

V mestu, v katerem od leta [[1938]] prebiva tudi lihtenštajnski [[Knez|knez]], živi po zadnjem štetju 5.429 [[prebivalstvo|prebivalcev]], od katerih je večina [[katolicizem|katoličanov]]. Leži ob desnem bregu [[Ren]]a, na 469 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Mesto se razprostira na površini 17,3 km².&lt;ref&gt;* http://www.web-calendar.org/en/world/europe/liechtenstein/vaduz--11&lt;/ref&gt; V njem je sedež [[parlament]]a (Landtag) in [[Vlada|vlade]]. Vaduz je bil prvič omenjen v dokumentih leta [[1150]], vaduški [[grad]] pa leta [[1322]]. Verjetno so ga v [[13. stoletje|13. stoletju]] ustanovili [[grof]]i Werdenberg. 

[[Slika:Liechtenstein asv2022-10 img22 Vaduz Schloss.jpg|thumb|left|300px|Znameniti grad]]

== Zemljepisni položaj ==

Vaduz je mesto v vzhodnem delu Lihtenštajna in leži na desnem bregu reke [[Ren]]. Je drugo največje mesto v [[Kneževina|kneževini]]. Nekoliko večje od njega je sosednje mesto [[Schaan]].

== Zgodovina ==

Vaduz je prvič omenjen v zgodovinskih rokopisih iz [[12. stoletje|12. stoletja]], leta [[1150]], kot Farduzes. Velja pa splošno prepričanje, da je bil ustanovljena okoli leta [[1322]] s strani grofov Werdenberg. Leta 1322 se omemnja gradu, ki je bil opuščen, ko so ga Švabski vojni Švicarji leta [[1499]] opustošili. Takrat je bilo tudi mesto uničeno.

V 17. stoletju je družina Liechtenstein iskala sedež v Reichstagu. Ker pa ni imela nobenega ozemlja, ki bi bilo neposredno pod cesarskem prestolom, niso mogli izpolniti osnovne zahteve, da izpolnjujejo pogoje.

Družina je hrepenela po dodani moči za sedež v cesarski vladi, ki bi g sedež prinesel. Zato je skušala pridobiti zemljišča, ki bi bila ''Reichsunmittelbar'' ali brez kakršnekoli fevdalnega lastnika, razen samega svetega rimskega cesarja, ki bi imel pravice na zemljiščih. Čez nekaj časa, je družina lahko poskrbela za nakup miniaturne Herrschaft ( &quot;milost&quot;) od družine Schellenberg in grofijo Vaduz (v letih [[1699]] in [[1712]]) iz danes [[Avstrija|avstrijskega]] mesta Hohenems. Tiny Schellenberg in Vaduz sta imela potreben in primeren politični status, ni bilo fevdalnega gospodarja razen cesarja.

S tem je, [[23.januar 1719|23. januarja 1719]], potem ko je bil nakup potrjen, Karel VI, sveti rimski cesar, odredil Vaduz in Schellenberg kot eno, in dvignil na dostojanstvo ''Fürstentum'' (kneževine) z imenom &quot;Lihtenštajn&quot; v čast &quot;svojega služabnika, Anton Florian Lihtenštajn &quot;. Prav na ta dan, je Lihtenštajn postala suverena država članica Svetega rimskega cesarstva. Dokaz, da je do nakupa prišlo iz političnih razlogov, je v tem, da pred tem knezi Liechtenstein (Lihtenštajn) niso vstopili v novo kneževino več kot 120 let.

== Poreklo imena ==

Ime Vaduz je bodisi romanskega porekla, od latinskega ''akvadukt'' (avadutg), še iz časov [[Rimljani|Rimljanov]], bodisi iz termina ''Valdutsch'' v  nemškem dialektu, kar pomeni &quot;Dolina Nemcev&quot;.

== Prebivalstvo ==

V mestu je na dan 30.6.2015 živelo 5.429 prebivalcev. Verska pripadnost prebivalcev je naslednja:
* Katoličani   71%
* Protestanti   9%
* Muslimani     6%
* Ostali       14%

== Klima ==

Vaduz ima oceansko klimo z milimi zimami in poletji. Poleti je povečana količina padavin, čeprav dežuje tekom celega leta. Povprečna letna količina padavin znaša okoli 90 mm/m². Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna maksimalna dnevna temperatura 25ºC in najnižja 14ºC. Najhladnejši mesec je januar, ko je navišja povprečna dnevna temperatura 3ºC in najnižja -3ºC.&lt;ref&gt;* http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=528523&amp;cityname=Vaduz-Liechtenstein {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210213112050/http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=528523&amp;cityname=Vaduz-Liechtenstein |date=2021-02-13 }}&lt;/ref&gt;


{{Weather box
|width = auto
|location = Vaduz (1991–2020 običajna temp., ekstremi 1973-danes)
|metric first = Yes
|single line = Yes
| Jan high C = 5.0
| Feb high C = 6.8
| Mar high C = 11.8
| Apr high C = 16.0
| May high C = 20.1
| Jun high C = 23.2
| Jul high C = 24.9
| Aug high C = 24.3
| Sep high C = 20.0
| Oct high C = 15.7
| Nov high C = 9.5
| Dec high C = 5.5
| year high C = 15.2
| Jan mean C = 1.4
| Feb mean C = 2.7
| Mar mean C = 6.8
| Apr mean C = 10.7
| May mean C = 14.7
| Jun mean C = 17.9
| Jul mean C = 19.4
| Aug mean C = 19.1
| Sep mean C = 15.0
| Oct mean C = 11.1
| Nov mean C = 5.7
| Dec mean C = 2.2
| year mean C = 10.6
| Jan low C = -2.0
| Feb low C = -1.1
| Mar low C = 2.3
| Apr low C = 5.6
| May low C = 9.7
| Jun low C = 13.0
| Jul low C = 14.6
| Aug low C = 14.6
| Sep low C = 10.8
| Oct low C = 6.9
| Nov low C = 2.2
| Dec low C = -1.1
| year low C = 6.3
|Jan record high C = 20.0
|Feb record high C = 21.7
|Mar record high C = 24.6
|Apr record high C = 28.7
|May record high C = 33.2
|Jun record high C = 35.2
|Jul record high C = 35.3
|Aug record high C = 36.0
|Sep record high C = 33.0
|Oct record high C = 29.0
|Nov record high C = 23.6
|Dec record high C = 22.2
|Jan record low C = -20.3
|Feb record low C = -17.2
|Mar record low C = -12.9
|Apr record low C = -5.0
|May record low C = -1.0
|Jun record low C = 3.4
|Jul record low C = 5.0
|Aug record low C = 5.0
|Sep record low C = 0.0
|Oct record low C = -5.3
|Nov record low C = -11.2
|Dec record low C = -16.0
| precipitation colour = green
| Jan precipitation mm = 41
| Feb precipitation mm = 34
| Mar precipitation mm = 54
| Apr precipitation mm = 57
| May precipitation mm = 90
| Jun precipitation mm = 116
| Jul precipitation mm = 130
| Aug precipitation mm = 144
| Sep precipitation mm = 96
| Oct precipitation mm = 68
| Nov precipitation mm = 56
| Dec precipitation mm = 54
| year precipitation mm = 940
| Jan snow cm = 14
| Feb snow cm = 14
| Mar snow cm = 6
| Apr snow cm = 0
| May snow cm = 0
| Jun snow cm = 0
| Jul snow cm = 0
| Aug snow cm = 0
| Sep snow cm = 0
| Oct snow cm = 0
| Nov snow cm = 5
| Dec snow cm = 12
| year snow cm = 51
| unit precipitation days = 1 mm
| Jan precipitation days = 7.4
| Feb precipitation days = 6.6
| Mar precipitation days = 9.0
| Apr precipitation days = 8.9
| May precipitation days = 11.8
| Jun precipitation days = 12.9
| Jul precipitation days = 13.2
| Aug precipitation days = 13.3
| Sep precipitation days = 10.1
| Oct precipitation days = 8.7
| Nov precipitation days = 8.7
| Dec precipitation days = 8.7
| year precipitation days = 119.3
| unit snow days = 
| Jan snow days = 3.9
| Feb snow days = 3.9
| Mar snow days = 2.1
| Apr snow days = 0.2
| May snow days = 0.0
| Jun snow days = 0.0
| Jul snow days = 0.0
| Aug snow days = 0.0
| Sep snow days = 0.0
| Oct snow days = 0.0
| Nov snow days = 1.4
| Dec snow days = 3.3
| year snow days = 14.8
| Jan humidity = 75
| Feb humidity = 69
| Mar humidity = 66
| Apr humidity = 63
| May humidity = 67
| Jun humidity = 70
| Jul humidity = 71
| Aug humidity = 74
| Sep humidity = 76
| Oct humidity = 76
| Nov humidity = 77
| Dec humidity = 77
| year humidity = 72
| Jan sun = 72
| Feb sun = 92
| Mar sun = 131
| Apr sun = 156
| May sun = 168
| Jun sun = 181
| Jul sun = 197
| Aug sun = 183
| Sep sun = 147
| Oct sun = 114
| Nov sun = 67
| Dec sun = 53
| year sun = 1563
| Jan percentsun = 40
| Feb percentsun = 44
| Mar percentsun = 47
| Apr percentsun = 49
| May percentsun = 46
| Jun percentsun = 48
| Jul percentsun = 52
| Aug percentsun = 54
| Sep percentsun = 52
| Oct percentsun = 48
| Nov percentsun = 36
| Dec percentsun = 34
| year percentsun = 47
|source 1 = [[MeteoSwiss]] (snow 1981–2010)&lt;ref name=MeteoSwiss&gt;{{navedi splet
| url = https://www.meteoswiss.admin.ch/services-and-publications/applications/ext/climate-climsheet.html
| title = Climate normals Vaduz (Reference period 1991−2020) 
| publisher = Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology, MeteoSwiss 
| date = 13 January 2022 
| access-date = 13 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=MeteoSwiss1981&gt;{{navedi splet 
| url = https://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/VAD/climsheet_VAD_np8110_e.pdf 
| title = Climate normals Vaduz (Reference period 1981−2010) 
| publisher = Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology, MeteoSwiss 
| date = 13 January 2022 
| access-date = 13 January 2022 
| archive-date = 2022-07-25 
| archive-url = https://web.archive.org/web/20220725001826/https://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/VAD/climsheet_VAD_np8110_e.pdf 
| url-status = bot: unknown 
}}&lt;/ref&gt;
|source 2 = NOAA (extremes)&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url = https://www.ncei.noaa.gov/access/services/data/v1?dataset=global-summary-of-the-day&amp;stations=06990099999&amp;startDate=1700-01-01&amp;endDate=2023-12-31&amp;dataTypes=MAX,MIN,PRCP
| title = Global Surface Summary of the Day - GSOD
| publisher = [[National Oceanic and Atmospheric Administration]]
| accessdate = January 16, 2023
}}&lt;/ref&gt;
}}

== Znamenitosti ==

Največja znamenitost Vaduza je grad Vaduz, ki je tudi dom in uradna rezidenca lihtenštajnskega kneza in knežje družine. Grad je viden iz celotnega Vaduza ter je dostopen tudi peš iz središča mesta. Katedrala Sv. Florjana je sedež škofije. Vredne ogleda pa so tudi mestna hiša (Rathaus), znamenita Rdeča hiša (Rotes Haus), Lihtenštajnska narodna galerija, Poštni muzej in Smučarski muzej. Zanimivost mesta so tudi vinske kleti.

Mesto množično obiskujejo turisti iz vsega sveta.

== Gospodarstvo in transport ==

Vaduz je celoletno živahno turistično središče, čeprav je ena redkih svetovnih prestolnic brez letališča in železniške postaje. Turisti si lahko mesto ogledajo z organiziranim vodenjem ali pa se po njem zapeljejo s turističnim vlakcem.

Najbližja železniška postaja Schaan-Vaduz se nahaja približno 2 km od centra mesta, v mestu Schaan. Vendar pa se tu razen vlakov za lokalne potrebe ustavi zelo malo vlakov, Lokalni vlaki povezujejo mesti [[Feldkirch]] v Avstriji in [[Buch]] v [[Švica|Švici]]. Obstajajo zelo pogoste avtobusne povezave do bližnjih železniških postaj, vključno Buchs, [[Sargans]] in Feldkirch, ki jih izvaja podjetje Liechtenstein Bus.

Najbližje letališče je v mednarodno letališče v [[Zürich|Zürichu]].

== Kultura ==

Narodna umetniška galerija, kot tudi Narodni muzej Lihtenštajna se nahajata v Vaduzu. Umetniška galerija je muzej moderne in sodobne [[Umetnost|umetnosti]]. Zgradba muzeja je bila dokončana leta 2000 po načrtih švicarskih arhitektov Morger, Degelo in Kerez. Narodni muzej ima stalno izložbo o [[Kultura|kulturi]] in zgodovini Lihtenštajna.

Poleti je v mestnem središču polno [[Festival|festivalov]]. Najbolj znani so: ''Vaduški filmski festival'', “Städtle-Summer”, “Winzerfest”. Prireditve dosežejo vrhunec [[15. avgust]]a, ko poteka praznovanje državnega praznika.

== Šolstvo ==

Razporeditev vsakega šolarja v Vaduzu je odvisna od njegovega naslova v Vaduzu.&lt;ref name=Ebenholz&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/ebenholz-primary-school Ebenholz Primary School] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091741/http://www.vaduz.li/ebenholz-primary-school |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Fürst-Franz-Josef-Strasse 38 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt; Poleg štirih vrtcev&lt;ref&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/kindergarten-en Kindergarten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091820/http://www.vaduz.li/kindergarten-en |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Kindergarten Bartlegrosch Bartlegroschstrasse 31 9490 Vaduz &quot; and &quot;Schwefelstrasse 15 9490 Vaduz&quot; and &quot;Schimmelgasse 13 9490 Vaduz&quot; and &quot;Weiherweg 15 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt; v Vaduzu obstajata dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]],&lt;ref name=Aule&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/-ule-primary-school Äule Primary School] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091939/http://www.vaduz.li/-ule-primary-school |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Giessenstr. 11 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt;,&lt;ref name=Ebenholz/&gt;, ki imata skupno vodstvo in administracijo. Realka,  Višja šola in [[Gimnazija|gimnazija]] se nahajajo v Vaduzu, medtem, ko sta v mestu Schaan Realka in Lihtenštajnska športna šola.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.schaan.li/CFDOCS/cmsout/admin/index.cfm?GroupID=53&amp;MandID=3&amp;meID=6044&amp; Weiterführende Schulen Schaan].&quot; Commune of Schaan. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Realschule Schaan Duxgass 55 9494 Schaan&quot; and &quot;Sportschule Liechtenstein Duxgass 55 9494 Schaan&quot; and &quot;Realschule Vaduz Schulzentrum Mühleholz II 9490 Vaduz&quot; and &quot;Oberschule Vaduz Schulzentrum Mühleholz II 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt;

[[Univerza]] Lihtenštajn se nahaja v Vaduzu, ki so jo v Švicarskem centru za akreditacijo in kakovost v visokem šolstvu klasificirali kot &quot;majhno univerzo z visokim potencialom&quot;.&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3663&amp;mid=3663 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140828232125/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3663&amp;mid=3663 |date=2014-08-28 }}&lt;/ref&gt; Univerza izpolnjuje vse zahteve in standarde švicarskega visokošolskega sistema in ima programe usklajene z [[Bolonjski proces|bolonjskim procesom.]] 

== Šport ==
[[Slika:Haupttribüne mit Gebirge.JPG|thumb|right|250px|Nogometni štadion Rheinpark]]
V mestu deluje nogometni klub FC Vaduz, ki tako kot ostala moštva v kneževini tekmuje v švicarskem nogometnem tekmovanju. V sezoni 2008/2009 je kot prvi nogometni klub iz Lihtenštajna tekmoval v prvi ligi Švice. Domače tekme igra na [[Stadion|štadionu]] Rheinpark Stadion zmogljivosti cca 8.000 gledalcev na katerem igra domače tekme tudi lihtenštajnska nogometna reprezentanca.

V mestu delujeta tudi [[Tenis|teniški]] Vaduz Tennis Club ustanovljen leta [[1925]]&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3645&amp;mid=3645 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140828234826/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3645&amp;mid=3645 |date=2014-08-28 }}&lt;/ref&gt; in [[Skvoš|skvoš]] klub Squash Rackets Club, ki je bil ustanovljen leta [[1984]].&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3646&amp;mid=3646 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140829001239/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3646&amp;mid=3646 |date=2014-08-29 }}&lt;/ref&gt;

== Znameniti meščani ==

* Medea de Novara (1905-2001), igralka
* Josef Rheinberger (1839-1901), skladatelj
* Josef Ospelt (1881-1962), prvi [[Predsednik vlade|premier]] Lihtenštajna
* Adrian Hasler (roj. 1964), sedanji premier Lihtenštajna
* Marina Nigg (roj. 1984), nekdanja alpska smučarka
* Stephanie Vogt (roj.1990), teniška igralka
* [[Tina Weirather]] (roj.1989), alpska smučarka

== Zunanje povezave ==

* [http://www.vaduz.li/en Uradna stran mesta Vaduz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161029232433/http://www.vaduz.li/en |date=2016-10-29 }}

== Sklici ==

{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vaduz| ]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>0f1mafyr1w8vyx255lpt8i4w04x4wir</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677361</id>
      <parentid>6677351</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:29:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slika gradu na primernejše mesto</comment>
      <origin>6677361</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17952" sha1="hlua0128abx3h8os1xzni92xavj227x" xml:space="preserve">{{Infobox Settlement
|official_name          = Vaduz
|other_name             =
|native_name            =  
|nickname               = 
|motto                  = 
|image_skyline          = Vaduz.jpg 
|imagesize              = 300px
|image_caption          = Vaduz
|image_flag             = Flag_of_Vaduz_Liechtenstein-1.svg
|flag_size              = 30px
|image_seal             = 
|seal_size              = 
|image_shield           = LIE Vaduz COA.svg
|shield_size            = 100px
|image_blank_emblem     =
|blank_emblem_size      =
|image_map              = Liechtenstein-Vaduz.svg
|mapsize                = 150px
|map_caption            = Vaduz in njegove eksklave v Lihtenštajnu.
|lat_deg = 47 |lat_min = 08 |lat_sec = |lat_dir = N |lon_deg = 9 |lon_min = 31 |lon_sec = |lon_dir = E
|pushpin_map            = 
|pushpin_label_position = &lt;!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --&gt;
|subdivision_type       = Država
|subdivision_name       = {{LIE}}
|subdivision_type1      = 
|subdivision_name1      = 
|subdivision_type2      = 
|subdivision_name2      = 
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|subdivision_type4      = 
|subdivision_name4      = 
|government_type        = [[monarhija]]
|leader_title           =
|leader_name            =
|leader_title1          =  &lt;!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --&gt;
|leader_name1           =
|leader_title2          =
|leader_name2           =
|leader_title3          =
|leader_name3           =
|leader_title4          =
|leader_name4           =
|established_title      =  &lt;!-- Settled --&gt;
|established_date       = 
|established_title2     =  &lt;!-- Incorporated (town) --&gt;
|established_date2      = 
|established_title3     =  &lt;!-- Incorporated (city) --&gt;
|established_date3      = 
|area_magnitude         = 
|unit_pref              = &lt;!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--&gt;
|area_footnotes         =
|area_total_km2         = 17,3
|area_land_km2          = 
|area_water_km2         = 
|area_water_percent     = 
|area_urban_km2         = 
|area_metro_km2         = 
|population_as_of       = 31.12.2005
|population_footnotes   =
|population_note        = 
|settlement_type        = &lt;!--For Town or Village (Leave blank for the default City)--&gt;
|population_total       = 5109
|population_density_km2 = 295
|population_metro       =
|population_density_metro_km2 =
|population_urban       = 
|population_density_urban_km2 =
|timezone               = CET
|utc_offset             = +1
|timezone_DST           = CEST
|utc_offset_DST         = 
|latd= 47 |latm= 08 |lats = 33 |latNS = N
|longd = 9 |longm = 31 |longs = 19 |longEW = E 
|coordinates_display    = 3
|elevation_footnotes    =  &lt;!--for references: use &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt; tags--&gt;
|elevation_m            = 445
|elevation_ft           = 
|postal_code_type       = Postal code
|postal_code            = 9490
|area_code              = 7001
|website                = http://www.vaduz.li
|footnotes              = 
}}

'''Vaduz''' [fadúc] je [[glavno mesto|glavno]] [[mesto]] [[kneževina|kneževine]] [[Lihtenštajn]].

V mestu, v katerem od leta [[1938]] prebiva tudi lihtenštajnski [[Knez|knez]], živi po zadnjem štetju 5.429 [[prebivalstvo|prebivalcev]], od katerih je večina [[katolicizem|katoličanov]]. Leži ob desnem bregu [[Ren]]a, na 469 [[meter|m]] [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Mesto se razprostira na površini 17,3 km².&lt;ref&gt;* http://www.web-calendar.org/en/world/europe/liechtenstein/vaduz--11&lt;/ref&gt; V njem je sedež [[parlament]]a (Landtag) in [[Vlada|vlade]]. Vaduz je bil prvič omenjen v dokumentih leta [[1150]], vaduški [[grad]] pa leta [[1322]]. Verjetno so ga v [[13. stoletje|13. stoletju]] ustanovili [[grof]]i Werdenberg. 

== Zemljepisni položaj ==

Vaduz je mesto v vzhodnem delu Lihtenštajna in leži na desnem bregu reke [[Ren]]. Je drugo največje mesto v [[Kneževina|kneževini]]. Nekoliko večje od njega je sosednje mesto [[Schaan]].

== Zgodovina ==

Vaduz je prvič omenjen v zgodovinskih rokopisih iz [[12. stoletje|12. stoletja]], leta [[1150]], kot Farduzes. Velja pa splošno prepričanje, da je bil ustanovljena okoli leta [[1322]] s strani grofov Werdenberg. Leta 1322 se omemnja gradu, ki je bil opuščen, ko so ga Švabski vojni Švicarji leta [[1499]] opustošili. Takrat je bilo tudi mesto uničeno.

V 17. stoletju je družina Liechtenstein iskala sedež v Reichstagu. Ker pa ni imela nobenega ozemlja, ki bi bilo neposredno pod cesarskem prestolom, niso mogli izpolniti osnovne zahteve, da izpolnjujejo pogoje.

Družina je hrepenela po dodani moči za sedež v cesarski vladi, ki bi g sedež prinesel. Zato je skušala pridobiti zemljišča, ki bi bila ''Reichsunmittelbar'' ali brez kakršnekoli fevdalnega lastnika, razen samega svetega rimskega cesarja, ki bi imel pravice na zemljiščih. Čez nekaj časa, je družina lahko poskrbela za nakup miniaturne Herrschaft ( &quot;milost&quot;) od družine Schellenberg in grofijo Vaduz (v letih [[1699]] in [[1712]]) iz danes [[Avstrija|avstrijskega]] mesta Hohenems. Tiny Schellenberg in Vaduz sta imela potreben in primeren politični status, ni bilo fevdalnega gospodarja razen cesarja.

S tem je, [[23.januar 1719|23. januarja 1719]], potem ko je bil nakup potrjen, Karel VI, sveti rimski cesar, odredil Vaduz in Schellenberg kot eno, in dvignil na dostojanstvo ''Fürstentum'' (kneževine) z imenom &quot;Lihtenštajn&quot; v čast &quot;svojega služabnika, Anton Florian Lihtenštajn &quot;. Prav na ta dan, je Lihtenštajn postala suverena država članica Svetega rimskega cesarstva. Dokaz, da je do nakupa prišlo iz političnih razlogov, je v tem, da pred tem knezi Liechtenstein (Lihtenštajn) niso vstopili v novo kneževino več kot 120 let.

== Poreklo imena ==

Ime Vaduz je bodisi romanskega porekla, od latinskega ''akvadukt'' (avadutg), še iz časov [[Rimljani|Rimljanov]], bodisi iz termina ''Valdutsch'' v  nemškem dialektu, kar pomeni &quot;Dolina Nemcev&quot;.

== Prebivalstvo ==

V mestu je na dan 30.6.2015 živelo 5.429 prebivalcev. Verska pripadnost prebivalcev je naslednja:
* Katoličani   71%
* Protestanti   9%
* Muslimani     6%
* Ostali       14%

== Klima ==

Vaduz ima oceansko klimo z milimi zimami in poletji. Poleti je povečana količina padavin, čeprav dežuje tekom celega leta. Povprečna letna količina padavin znaša okoli 90 mm/m². Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna maksimalna dnevna temperatura 25ºC in najnižja 14ºC. Najhladnejši mesec je januar, ko je navišja povprečna dnevna temperatura 3ºC in najnižja -3ºC.&lt;ref&gt;* http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=528523&amp;cityname=Vaduz-Liechtenstein {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210213112050/http://www.weatherbase.com/weather/weather.php3?s=528523&amp;cityname=Vaduz-Liechtenstein |date=2021-02-13 }}&lt;/ref&gt;


{{Weather box
|width = auto
|location = Vaduz (1991–2020 običajna temp., ekstremi 1973-danes)
|metric first = Yes
|single line = Yes
| Jan high C = 5.0
| Feb high C = 6.8
| Mar high C = 11.8
| Apr high C = 16.0
| May high C = 20.1
| Jun high C = 23.2
| Jul high C = 24.9
| Aug high C = 24.3
| Sep high C = 20.0
| Oct high C = 15.7
| Nov high C = 9.5
| Dec high C = 5.5
| year high C = 15.2
| Jan mean C = 1.4
| Feb mean C = 2.7
| Mar mean C = 6.8
| Apr mean C = 10.7
| May mean C = 14.7
| Jun mean C = 17.9
| Jul mean C = 19.4
| Aug mean C = 19.1
| Sep mean C = 15.0
| Oct mean C = 11.1
| Nov mean C = 5.7
| Dec mean C = 2.2
| year mean C = 10.6
| Jan low C = -2.0
| Feb low C = -1.1
| Mar low C = 2.3
| Apr low C = 5.6
| May low C = 9.7
| Jun low C = 13.0
| Jul low C = 14.6
| Aug low C = 14.6
| Sep low C = 10.8
| Oct low C = 6.9
| Nov low C = 2.2
| Dec low C = -1.1
| year low C = 6.3
|Jan record high C = 20.0
|Feb record high C = 21.7
|Mar record high C = 24.6
|Apr record high C = 28.7
|May record high C = 33.2
|Jun record high C = 35.2
|Jul record high C = 35.3
|Aug record high C = 36.0
|Sep record high C = 33.0
|Oct record high C = 29.0
|Nov record high C = 23.6
|Dec record high C = 22.2
|Jan record low C = -20.3
|Feb record low C = -17.2
|Mar record low C = -12.9
|Apr record low C = -5.0
|May record low C = -1.0
|Jun record low C = 3.4
|Jul record low C = 5.0
|Aug record low C = 5.0
|Sep record low C = 0.0
|Oct record low C = -5.3
|Nov record low C = -11.2
|Dec record low C = -16.0
| precipitation colour = green
| Jan precipitation mm = 41
| Feb precipitation mm = 34
| Mar precipitation mm = 54
| Apr precipitation mm = 57
| May precipitation mm = 90
| Jun precipitation mm = 116
| Jul precipitation mm = 130
| Aug precipitation mm = 144
| Sep precipitation mm = 96
| Oct precipitation mm = 68
| Nov precipitation mm = 56
| Dec precipitation mm = 54
| year precipitation mm = 940
| Jan snow cm = 14
| Feb snow cm = 14
| Mar snow cm = 6
| Apr snow cm = 0
| May snow cm = 0
| Jun snow cm = 0
| Jul snow cm = 0
| Aug snow cm = 0
| Sep snow cm = 0
| Oct snow cm = 0
| Nov snow cm = 5
| Dec snow cm = 12
| year snow cm = 51
| unit precipitation days = 1 mm
| Jan precipitation days = 7.4
| Feb precipitation days = 6.6
| Mar precipitation days = 9.0
| Apr precipitation days = 8.9
| May precipitation days = 11.8
| Jun precipitation days = 12.9
| Jul precipitation days = 13.2
| Aug precipitation days = 13.3
| Sep precipitation days = 10.1
| Oct precipitation days = 8.7
| Nov precipitation days = 8.7
| Dec precipitation days = 8.7
| year precipitation days = 119.3
| unit snow days = 
| Jan snow days = 3.9
| Feb snow days = 3.9
| Mar snow days = 2.1
| Apr snow days = 0.2
| May snow days = 0.0
| Jun snow days = 0.0
| Jul snow days = 0.0
| Aug snow days = 0.0
| Sep snow days = 0.0
| Oct snow days = 0.0
| Nov snow days = 1.4
| Dec snow days = 3.3
| year snow days = 14.8
| Jan humidity = 75
| Feb humidity = 69
| Mar humidity = 66
| Apr humidity = 63
| May humidity = 67
| Jun humidity = 70
| Jul humidity = 71
| Aug humidity = 74
| Sep humidity = 76
| Oct humidity = 76
| Nov humidity = 77
| Dec humidity = 77
| year humidity = 72
| Jan sun = 72
| Feb sun = 92
| Mar sun = 131
| Apr sun = 156
| May sun = 168
| Jun sun = 181
| Jul sun = 197
| Aug sun = 183
| Sep sun = 147
| Oct sun = 114
| Nov sun = 67
| Dec sun = 53
| year sun = 1563
| Jan percentsun = 40
| Feb percentsun = 44
| Mar percentsun = 47
| Apr percentsun = 49
| May percentsun = 46
| Jun percentsun = 48
| Jul percentsun = 52
| Aug percentsun = 54
| Sep percentsun = 52
| Oct percentsun = 48
| Nov percentsun = 36
| Dec percentsun = 34
| year percentsun = 47
|source 1 = [[MeteoSwiss]] (snow 1981–2010)&lt;ref name=MeteoSwiss&gt;{{navedi splet
| url = https://www.meteoswiss.admin.ch/services-and-publications/applications/ext/climate-climsheet.html
| title = Climate normals Vaduz (Reference period 1991−2020) 
| publisher = Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology, MeteoSwiss 
| date = 13 January 2022 
| access-date = 13 January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=MeteoSwiss1981&gt;{{navedi splet 
| url = https://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/VAD/climsheet_VAD_np8110_e.pdf 
| title = Climate normals Vaduz (Reference period 1981−2010) 
| publisher = Swiss Federal Office of Meteorology and Climatology, MeteoSwiss 
| date = 13 January 2022 
| access-date = 13 January 2022 
| archive-date = 2022-07-25 
| archive-url = https://web.archive.org/web/20220725001826/https://www.meteoswiss.admin.ch/product/output/climate-data/climate-diagrams-normal-values-station-processing/VAD/climsheet_VAD_np8110_e.pdf 
| url-status = bot: unknown 
}}&lt;/ref&gt;
|source 2 = NOAA (extremes)&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url = https://www.ncei.noaa.gov/access/services/data/v1?dataset=global-summary-of-the-day&amp;stations=06990099999&amp;startDate=1700-01-01&amp;endDate=2023-12-31&amp;dataTypes=MAX,MIN,PRCP
| title = Global Surface Summary of the Day - GSOD
| publisher = [[National Oceanic and Atmospheric Administration]]
| accessdate = January 16, 2023
}}&lt;/ref&gt;
}}

== Znamenitosti ==
[[Slika:Liechtenstein asv2022-10 img22 Vaduz Schloss.jpg|sličica|Grad Vaduz]]
Največja znamenitost Vaduza je grad Vaduz, ki je tudi dom in uradna rezidenca lihtenštajnskega kneza in knežje družine. Grad je viden iz celotnega Vaduza ter je dostopen tudi peš iz središča mesta. Katedrala Sv. Florjana je sedež škofije. Vredne ogleda pa so tudi mestna hiša (Rathaus), znamenita Rdeča hiša (Rotes Haus), Lihtenštajnska narodna galerija, Poštni muzej in Smučarski muzej. Zanimivost mesta so tudi vinske kleti.

Mesto množično obiskujejo turisti iz vsega sveta.

== Gospodarstvo in transport ==

Vaduz je celoletno živahno turistično središče, čeprav je ena redkih svetovnih prestolnic brez letališča in železniške postaje. Turisti si lahko mesto ogledajo z organiziranim vodenjem ali pa se po njem zapeljejo s turističnim vlakcem.

Najbližja železniška postaja Schaan-Vaduz se nahaja približno 2 km od centra mesta, v mestu Schaan. Vendar pa se tu razen vlakov za lokalne potrebe ustavi zelo malo vlakov, Lokalni vlaki povezujejo mesti [[Feldkirch]] v Avstriji in [[Buch]] v [[Švica|Švici]]. Obstajajo zelo pogoste avtobusne povezave do bližnjih železniških postaj, vključno Buchs, [[Sargans]] in Feldkirch, ki jih izvaja podjetje Liechtenstein Bus.

Najbližje letališče je v mednarodno letališče v [[Zürich|Zürichu]].

== Kultura ==

Narodna umetniška galerija, kot tudi Narodni muzej Lihtenštajna se nahajata v Vaduzu. Umetniška galerija je muzej moderne in sodobne [[Umetnost|umetnosti]]. Zgradba muzeja je bila dokončana leta 2000 po načrtih švicarskih arhitektov Morger, Degelo in Kerez. Narodni muzej ima stalno izložbo o [[Kultura|kulturi]] in zgodovini Lihtenštajna.

Poleti je v mestnem središču polno [[Festival|festivalov]]. Najbolj znani so: ''Vaduški filmski festival'', “Städtle-Summer”, “Winzerfest”. Prireditve dosežejo vrhunec [[15. avgust]]a, ko poteka praznovanje državnega praznika.

== Šolstvo ==

Razporeditev vsakega šolarja v Vaduzu je odvisna od njegovega naslova v Vaduzu.&lt;ref name=Ebenholz&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/ebenholz-primary-school Ebenholz Primary School] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091741/http://www.vaduz.li/ebenholz-primary-school |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Fürst-Franz-Josef-Strasse 38 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt; Poleg štirih vrtcev&lt;ref&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/kindergarten-en Kindergarten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091820/http://www.vaduz.li/kindergarten-en |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Kindergarten Bartlegrosch Bartlegroschstrasse 31 9490 Vaduz &quot; and &quot;Schwefelstrasse 15 9490 Vaduz&quot; and &quot;Schimmelgasse 13 9490 Vaduz&quot; and &quot;Weiherweg 15 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt; v Vaduzu obstajata dve [[Osnovna šola|osnovni šoli]],&lt;ref name=Aule&gt;&quot;[http://www.vaduz.li/-ule-primary-school Äule Primary School] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161013091939/http://www.vaduz.li/-ule-primary-school |date=2016-10-13 }}.&quot; Commune of Vaduz. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Giessenstr. 11 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt;,&lt;ref name=Ebenholz/&gt;, ki imata skupno vodstvo in administracijo. Realka,  Višja šola in [[Gimnazija|gimnazija]] se nahajajo v Vaduzu, medtem, ko sta v mestu Schaan Realka in Lihtenštajnska športna šola.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.schaan.li/CFDOCS/cmsout/admin/index.cfm?GroupID=53&amp;MandID=3&amp;meID=6044&amp; Weiterführende Schulen Schaan].&quot; Commune of Schaan. Retrieved on May 12, 2016. &quot;Realschule Schaan Duxgass 55 9494 Schaan&quot; and &quot;Sportschule Liechtenstein Duxgass 55 9494 Schaan&quot; and &quot;Realschule Vaduz Schulzentrum Mühleholz II 9490 Vaduz&quot; and &quot;Oberschule Vaduz Schulzentrum Mühleholz II 9490 Vaduz&quot;&lt;/ref&gt;

[[Univerza]] Lihtenštajn se nahaja v Vaduzu, ki so jo v Švicarskem centru za akreditacijo in kakovost v visokem šolstvu klasificirali kot &quot;majhno univerzo z visokim potencialom&quot;.&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3663&amp;mid=3663 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140828232125/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3663&amp;mid=3663 |date=2014-08-28 }}&lt;/ref&gt; Univerza izpolnjuje vse zahteve in standarde švicarskega visokošolskega sistema in ima programe usklajene z [[Bolonjski proces|bolonjskim procesom.]] 

== Šport ==
[[Slika:Haupttribüne mit Gebirge.JPG|thumb|right|250px|Nogometni štadion Rheinpark]]
V mestu deluje nogometni klub FC Vaduz, ki tako kot ostala moštva v kneževini tekmuje v švicarskem nogometnem tekmovanju. V sezoni 2008/2009 je kot prvi nogometni klub iz Lihtenštajna tekmoval v prvi ligi Švice. Domače tekme igra na [[Stadion|štadionu]] Rheinpark Stadion zmogljivosti cca 8.000 gledalcev na katerem igra domače tekme tudi lihtenštajnska nogometna reprezentanca.

V mestu delujeta tudi [[Tenis|teniški]] Vaduz Tennis Club ustanovljen leta [[1925]]&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3645&amp;mid=3645 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140828234826/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3645&amp;mid=3645 |date=2014-08-28 }}&lt;/ref&gt; in [[Skvoš|skvoš]] klub Squash Rackets Club, ki je bil ustanovljen leta [[1984]].&lt;ref&gt;* http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3646&amp;mid=3646 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140829001239/http://www.vaduz.li/content.aspx?auswahl=3646&amp;mid=3646 |date=2014-08-29 }}&lt;/ref&gt;

== Znameniti meščani ==

* Medea de Novara (1905-2001), igralka
* Josef Rheinberger (1839-1901), skladatelj
* Josef Ospelt (1881-1962), prvi [[Predsednik vlade|premier]] Lihtenštajna
* Adrian Hasler (roj. 1964), sedanji premier Lihtenštajna
* Marina Nigg (roj. 1984), nekdanja alpska smučarka
* Stephanie Vogt (roj.1990), teniška igralka
* [[Tina Weirather]] (roj.1989), alpska smučarka

== Zunanje povezave ==

* [http://www.vaduz.li/en Uradna stran mesta Vaduz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161029232433/http://www.vaduz.li/en |date=2016-10-29 }}

== Sklici ==

{{sklici}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vaduz| ]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]</text>
      <sha1>hlua0128abx3h8os1xzni92xavj227x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Niko Grafenauer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>18910</id>
    <revision>
      <id>6677345</id>
      <parentid>6670246</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:34:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* Poezija */</comment>
      <origin>6677345</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12364" sha1="dybhusw349rabzif0qywus0m2z5xpyu" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|oče=[[Ciril Grafenauer]]}}

'''Nikolaj »Niko« Grafenauer''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[kritik]], [[esejist]], [[urednik]], [[literarni zgodovinar]] in [[prevajalec]], * [[5. december]] [[1940]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

==Življenje==
Bil je sedmi otrok v družini. V zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša – mati je umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče Ciril pa, ko je bil star leto in pol. Vzgajala ga je sestra. Družino je vojna ponesla na različne življenjske poti.

Po končani osnovni in srednji šoli v Ljubljani leta 1960 je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]], kjer je tudi diplomiral leta 1969. V študentskih letih (od 1960 do 1969) je bil urednik za književno kritiko pri ''[[Dialogi]]h'', ''[[Naša sodobnost|Naši sodobnosti]]'', ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'', ''[[Nova obzorja|Novih obzorjih]]'', ''[[Perspektive|Perspektivah]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]'' in ''[[Tribuna|Tribuni]]''. 
  
Od leta 1965 do leta 1973 je imel status svobodnega književnika. Leta 1973 je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani. Bil je glavni (1969/70) in odgovorni (1971) urednik revije ''[[Problemi]]'', po letu 1982 je kot eden izmed pobudnikov postal eden ključnih sodelavcev in dolgoletni glavni urednik (1984–2007; razen 1987-89) mesečnika ''[[Nova revija]]'', nato še iz nje izšle posebne revije ''[[Ampak]]'' (2000–2012). Po upokojitvi leta 2002 je ohranil položaj glavnega urednika Založbe Nova revija, ki jo je ustanovil (vse do njenega propada). V 80. in 90. letih 20. stoletja je bil aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije.

[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] je Nika Grafenauerja leta 2003 izvolila za izrednega in 2009 za rednega člana. Tajnik razreda za umetnosti SAZU je bil med letoma 2009 in 2015.

==Delo==
Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji ''[[Mlada pota]]'' leta 1956, prvo zbirko ''[[Večer pred praznikom]]'' je izdal leta 1962. Zgledoval se je po [[Vladimir Bartol|Vladimirju Bartolu]], [[Simon Jenko|Simonu Jenku]], [[Srečko Kosovel|Srečku Kosovelu]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipu Murnu]], [[France Prešeren|Francetu Prešernu]] in [[Oton Župančič|Otonu Župančiču]].

===Poezija===
Iz začetnega [[modernizem|modernističnega]] pesništva ''([[Večer pred prazniki]])'' se je razvil v idejno radikalnejšo smer, katere problematika se določno nakazuje že v naslovu zbirke ''([[Stiska jezika]])'', zatem pa se je približal čisti [[lirika|liriki]] v smeri hermetične simbolistične tradicije (zbirka sonetov ''[[Štukature]]''). Jezikovno inovativnost in izraz njegove lirike nadaljuje v knjigah ''[[Palimpsesti]]'' (1984), ''[[Izbrisi]]'' (1989), ''[[Odtisi]]'' (1999) in v ''[[Nočitve|Nočitvah]]'' (2005), ki za zdaj zaključujejo njegov hermetičen in estetsko bogat pesniški opus, kjer se prepletajo in prekrivajo motivno tematsko: življenje in smrt, ljubezen in resignacija, privid in resnica, glas in molk, ujetost jaza in usodnost jezika. Z omenjenimi knjigami je postal eden glavnih predstavnikov slovenskega pesniškega [[modernizem|modernizma]].

Grafenauerjevo poezijo prevaja v nemščino [[Janko Ferk]].

===Dela za mlade===
Grafenauerjeva otroška in mladinska poezija ter proza motivno tematsko vsebujeta igro in fantazijo. V svoja dela vključuje humor, izpeljan iz nenavadnih besednih zvez ter pretiravanj,  ki vsebini doda igrivost in domišljijo, ki jo izpeljuje iz doživljajskega sveta. Poznan je tudi po njegovi pesniški zbirki za mlajše z naslovom Pedenjped.

Uredil je več izborov otroških pesmi, antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi ''[[Sončnica na rami]]'' (pesmi za otroke od Frana Levstika do danes), izbor ''[[Svetovne pravljice]]'' idr.

===Esejistika, prevodi===
Niko Grafenauer se je uveljavil tudi kot esejist in prevajalec poezije. Veliko je prevajal iz [[nemščina|nemščine]], [[angleščina|angleščine]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščine]], zlasti avtorje, ki so blizu njegovemu lastnemu pesniškemu svetu, ter pisal o njih analitične študije. V [[slovenščina|slovenščino]] je prevedel pesmi [[Hans Magnus Enzensberger|H. M. Enzensbergerja]], [[Gottfried Benn|G. Benna]], [[Paul Celan|P. Celana]], [[Friedrich Hölderlin|F. Hölderlina]], [[Else Lasker-Schüler]], [[Hugo von Hofmannsthal|H. von Hofmannsthala]], ter roman [[Raine Maria Rilke|R. M. Rilkeja]]. S Kajetanom Kovičem je sestavil in prevedel antologijo nemške poezije 20. stoletja (1998), uredil pa je tudi ''Orfejev spev'' (antologijo svetovne poezije v izboru slovenskih pesnikov, 2005).

Grafenauerjeva dela so prevedena v tuje jezike. V nemščino ga prevaja avstrijski pisatelj in pesnik [[Janko Ferk]]. &quot;Palimpsesti&quot; so izšli z naslovom &quot;Eingewebte spur&quot; v založbi Edition Atelier na Dunaju, zbirka &quot;Skrivnosti&quot; je izšla pod naslovom &quot;Geheimnisse&quot; pri Mohorjevi založbi v Celovcu, posamezne pesmi so objavljene na nemškem spletnem portalu www.lyrikline.de in v literarnih revijah. Za prevod &quot;Palimpsestov&quot; je prevajalec prejel Prevajalsko premijo, nagrado avstrijskega Urada zveznega kanclerja.   

Piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. V analitičnih študijah ne vrednoti le posamezne avtorje, ampak tudi širše kritično in odgovorno vrednoti pojave v družbi in ustvarjalnost v času. Svoje poetološke spise je zbral v knjigi ''Odisej v labirintu'' (2001).

==Nagrade==
Za svoje delo v poeziji je Niko Grafenauer prejel več nagrad: nagrado Prešernovega sklada (1980 za zbirko ''Pesmi''), dve [[Jenkova nagrada|Jenkovi nagradi]] (1986 kot prvi nagrajenec za ''Palimpseste'' in 1999 za ''Odtise''), [[Kajuhova nagrada|Kajuhovo nagrado]] (1984 za ''Skrivnosti''), tri [[Levstikova nagrada|Levstikove nagrade]] (1980 za ''Nebotičniki, sedite'', 1987 za ''Majhnico'' in 2007 za življenjsko delo), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1997 za literarni opus), [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1992 za prevode tujih pesnikov); za knjigo

Pesniška zbirka ''Kadar glava nad oblaki plava'' je bila leta 2002 uvrščena na častno listo IBBY, leta 2013 je prejel tudi [[Zlatnik poezije]] in 2014 [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] za življenjsko delo.

== Bibliografija ==
=== Poezija ===
* ''Večer pred praznikom'' (1962) {{COBISS|ID=2183425}}
* ''Stiska jezika'' (1965) {{COBISS|ID=1807112}}
* ''Štukature'' (1975) {{COBISS|ID=140361}}
* ''Pesmi'' (1979) {{COBISS|ID=11623681}}
* ''Pesmi'' (skupaj s S. Makarovič in T. Šalamunom) (1976) {{COBISS|ID=11433729}}
* ''Skrivnosti'' (1983, 2007); ''Samotni sij'' (2026 z akvareli [[Andrej Jemec|Andreja Jemca]])
* ''Palimpsesti'' (1984) {{COBISS|ID=14294785}}
* ''Izbrisi'' (1989) {{COBISS|ID=8110080}}
* ''Samota'' (1990) {{COBISS|ID=18769664}}
* ''Dramilo v petdesetih epigramih Nika Grafenauerja'' (1992) {{COBISS|ID=30307328}}
* ''Vezi daljav'' (1996)
* ''Odtisi'' (1999) {{COBISS|ID=98833664}}
* ''Nočitve'' (2005) {{COBISS|ID=223208704}}
* ''Diham, da ne zaide zrak : zbrane in nove pesmi'' (2010)

=== Mladinsko pesništvo ===
* ''[[Pedenjped]]'' (1966) {{COBISS|ID=296265}}
* ''leleki na dvorišču'' (1970) {{COBISS|ID=8212793}}
* ''Živali v gozdu'' (1970) {{COBISS|ID=7944249}}
* ''Živali na polju'' (1970) {{COBISS|ID=8212537}}
* ''Domače živali'' (1970) {{COBISS|ID=8212025}}
* ''Kaj je na koncu sveta'' (1973) {{COBISS|ID=304414}}
* ''Sredi polja rdeči mak'' (1974) {{COBISS|ID=23780865}}
* ''Kadar boben ropota'' (1974) {{COBISS|ID=8116793}}
* ''[[Avtozaver]]'' (1976) {{COBISS|ID=1146935}}
* ''Abeceda'' (1977) {{COBISS|ID=306206}}
* ''[[Zmajček razgrajaček]]'' (1978) {{COBISS|ID=2011144}}
* ''Kaj ima sonce najraje'' (1979) {{COBISS|ID=14535943}}
* ''Nebotičniki, sedite'' (1981) {{COBISS|ID=16557312}}
* ''Lokomotiva, lokomotiva'' (1981) {{COBISS|ID=842782}}
* ''Skrivnosti'' (1983) {{COBISS|ID=318517}}
* ''Stara Ljubljana'' (1983) {{COBISS|ID=177225}}
* ''Kam pelje vlak'' (1983) {{COBISS|ID=5525305}}
* ''Sonce nad vodometi'' (1984) {{COBISS|ID=21005313}}
* ''Možbeseda Pedenjped'' (1994) {{COBISS|ID=37834752}}
* ''Kadar glava nad oblaki plava'' (2000)
* ''Brez moči je vsak ukrep, Pedenjped ima spet rep'' (2010)
* ''Kraljice mačke'' (ilustriral [[Jože Ciuha]], 2014)
* ''Kekec in Pehta'' (2014)
* ''Halomušnice. Telefonske basni'' (2019)/''telefonske pesmi o živalih'' (2020)
* ''Živali, živali vsenaokrog'' (2020)
* ''Pedenjped gre v pedenjsvet'' (2020)

=== Mladinska proza ===
* ''[[Majhnica]]'' (1987) {{COBISS|ID=3709440}}
* ''Majhnica in Katrca Škrateljca'' (1987) {{COBISS|ID=308254}}
* ''Mahajana in druge pravljice o Majhnici'' (1990; 2019) {{COBISS|ID=21819904}}
* ''Zlomkove prigode'' 

=== Študiji in eseji ===
* ''Josip Murn-Aleksandrov'' (1965) {{COBISS|ID=5524793}}
* ''Pesniški svet Srečka Kosovela'' (1965) {{COBISS|ID=4488960}}
* ''Kritika in poetika'' (1974) {{COBISS|ID=4327680}}
* ''Izročenost pesmi'' (1982) {{COBISS|ID=4332544}}
* ''Album slovenskih pisateljev (z L. Suhodolčanom)'' (1983) {{COBISS|ID=541982}}
* ''Tretja beseda'' (1991) {{COBISS|ID=30138625}}
* ''Odisej v labirintu: eseji o slovenskem pesništvu'' (2001)
* ''Plasti odzidanih daljav'' (spomini, ur. [[Tina Kozin]]) (2021)

== Viri ==

* Čelik, Andreja. Diplomsko delo. Pesništvo Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik, doživljajska zahtevnost). 
* Grafenauer, Niko. ''Avtozaver''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1976.. 
* Grafenauer, Niko. ''Kaj je na koncu sveta''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1973. 
* Grafenauer, Niko. ''Kam pelje vlak''. Založba Mladika, Ljubljana 1995. 
* Grafenauer, Niko. ''Lokomotiva lokomotiva''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1986. 
* Grafenauer, Niko. ''Majhnica''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987. 
* Grafenauer, Niko. ''Majhnica in Katrca Škrateljca''. Založba Borec, Ljubljana 1987.
* Grafenauer, Niko. Možbeseda Pedenjped. Stari trg ob Kolpi, Koce 1994. 
* Grafenauer, Niko. ''Nebotičniki, sedite''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1981. 
* Grafenauer, Niko. ''Pedenjhišica''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. 
* Grafenauer, Niko. ''Pedenjped''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1995.
* Grafenauer, Niko. ''Skrivnosti''. Nova revija, Ljubljana 2006. 
* Grafenauer, Niko. ''Stara Ljubljana''. Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Grafenauer, Niko. ''Uganke''. Založba Mladika, Ljubljana 2001. 
* Grafenauer, Niko. ''Zmajček razgrajaček''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1978.
* Grafenauer, Niko. ''Živali na dvorišču''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. 
* Grafenauer, Niko. ''Živali na polju''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970.  
* Grafenauer, Niko. ''Živali v gozdu''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1970. 
* Hkavc, Tatjana. Diplomsko delo. Pesništvo za otroke in mladino Nika Grafenauerja (motivacijsko-tematski vidik). 
* Leksikon ''Slovenska književnost''. Cankarjeva založba, Ljubljana 1982. 
* Paternu, Boris. ''Od ekspresionizma do postmoderne''. Slovenska matica, Ljubljana 1999. 
* Pogačnik, Jože in drugi. ''Slovenska književnost III''. DZS, Ljubljana 2001. 
* Poniž, Denis. ''Slovenska lirika 1950 – 2000''. Slovenska matica, Ljubljana 2001. 
* Saksida, Igor. ''Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko''. Založba Obzorja, Maribor 1994.

== Zunanje povezave ==
{{wikivir}}
* [http://www.lyrikline.de/index.php?id=60&amp;L=3&amp;author=ng00&amp;cHash=980dbecfe5 www.lyrikline.de]
* [http://www.sazu.si SAZU]
{{-}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{SovretoviNagrajenci}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{LevstikoviNagrajenci}}
{{JenkoviNagrajenci}}
{{Župančičevi nagrajenci}}
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Grafenauer, Niko}}
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski esejisti]]
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Niko Grafenauer|*]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>dybhusw349rabzif0qywus0m2z5xpyu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Triglavski narodni park</title>
    <ns>0</ns>
    <id>19056</id>
    <revision>
      <id>6677337</id>
      <parentid>6650521</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:15:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29123-78</username>
        <id>259853</id>
      </contributor>
      <origin>6677337</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2077" sha1="4a7zmmfqsbw4zgadnikqjmgg1ewm8wa" xml:space="preserve">{{Infopolje Zavarovano območje
| name = Triglavski narodni park
| iucn_category = II
| photo = 2021 — Drittte Juli-Reise Mateus2019 — Batch (73).jpg
| photo_caption = Označevalna tabla Triglavskega narodnega parka
| location = občine Bohinj, Bled, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Tolmin in Kobarid&lt;br/&gt;
[[Slovenija]]
| map_image = Triglavski narodni park (zemljevid, 2024).jpg
| map_caption  = Zemljevid Triglavskega narodnega parka
| nearest_city =
| lat_d = | lat_m = | lat_s = | lat_NS =
| long_d = | long_m = | long_s = | long_EW =
| area = 880&amp;nbsp;km²&lt;ref name=&quot;TNPUvod&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.tnp.si/narodni_park/ |title=Triglavski narodni park (TNP)  |publisher=Triglav National Park |accessdate=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/goriska/2011/12/triglavski_narodni_park_se_je_povecal_za_kneske_ravne.aspx |title=Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne |language=slovenščina |trans-title=Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne |publisher=Planet Siol.net |date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;
| established = 1981&lt;ref name=&quot;Snovalci&quot;&gt;{{navedi knjigo |url=http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf |title=Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom |language=slovenščina |trans-title=Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time |publisher=Triglav National Park Public Institute |year=2006 |author=Banovec Tomaž|display-authors= et al.}}&lt;/ref&gt;
| visitation_num = 1,6 milijonov
| visitation_year = 2006
| governing_body = Javni zavod Triglavski narodni park
| website           = [https://www.tnp.si/sl/ www.tnp.s/]
| embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Julijske Alpe - Triglavski narodni park
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=7593
 | občina = Bohinj
}} 
}}
*
* sanin ima rad majhne fantke ernest je eden
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Triglavski narodni park|*]]
[[Kategorija:Zavarovana območja Slovenije]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati v Sloveniji]]</text>
      <sha1>4a7zmmfqsbw4zgadnikqjmgg1ewm8wa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677338</id>
      <parentid>6677337</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:15:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Icodense</username>
        <id>137570</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29123-78|~2026-29123-78]] ([[User talk:~2026-29123-78|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:CommonsDelinker|CommonsDelinker]]</comment>
      <origin>6650521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20636" sha1="igh156laaug6oc0hifx9djsrujh81g9" xml:space="preserve">{{Infopolje Zavarovano območje
| name = Triglavski narodni park
| iucn_category = II
| photo = 2021 — Drittte Juli-Reise Mateus2019 — Batch (73).jpg
| photo_caption = Označevalna tabla Triglavskega narodnega parka
| location = občine Bohinj, Bled, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Tolmin in Kobarid&lt;br/&gt;
[[Slovenija]]
| map_image = Triglavski narodni park (zemljevid, 2024).jpg
| map_caption  = Zemljevid Triglavskega narodnega parka
| nearest_city =
| lat_d = | lat_m = | lat_s = | lat_NS =
| long_d = | long_m = | long_s = | long_EW =
| area = 880&amp;nbsp;km²&lt;ref name=&quot;TNPUvod&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.tnp.si/narodni_park/ |title=Triglavski narodni park (TNP)  |publisher=Triglav National Park |accessdate=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/goriska/2011/12/triglavski_narodni_park_se_je_povecal_za_kneske_ravne.aspx |title=Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne |language=slovenščina |trans-title=Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne |publisher=Planet Siol.net |date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;
| established = 1981&lt;ref name=&quot;Snovalci&quot;&gt;{{navedi knjigo |url=http://www.tnp.si/images/uploads/Snovalci_TNP.pdf |title=Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom |language=slovenščina |trans-title=Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time |publisher=Triglav National Park Public Institute |year=2006 |author=Banovec Tomaž|display-authors= et al.}}&lt;/ref&gt;
| visitation_num = 1,6 milijonov
| visitation_year = 2006
| governing_body = Javni zavod Triglavski narodni park
| website           = [https://www.tnp.si/sl/ www.tnp.s/]
| embedded = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Julijske Alpe - Triglavski narodni park
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip = 
 | refšt=7593
 | občina = Bohinj
}} 
}}
'''Tríglavski narodni park''' (kratica '''TNP'''), je z zakonom zaščiteno zavarovano območje narave oz. [[narodni park]], v katerem velja poseben [[Zavarovana območja Slovenije|naravovarstveni režim]], ki je strožji kot v regijskih in [[krajinski park|krajinskih parkih]].

Triglavski narodni park leži na območju severozahodne [[Slovenija|Slovenije]], natančneje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in je edini [[narodni park]] v Sloveniji. Na območju parka prevladuje [[Kras v Sloveniji|visokogorski kras]]. [[Rastlinstvo]] v parku je značilno [[alpsko rastlinstvo|alpsko]], vendar so zaradi bližine [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in vpliva [[sredozemsko podnebje|sredozemskega podnebja]] na jugozahodnem delu parka prisotne tudi [[rastline]] s tega območja. Park po [[površina|površini]] meri 88.000 [[hektar|ha]], njegova najvišja točka je [[Triglav]] s 2864 [[meter|m]], najnižja površinska pa [[Tolminka]] s 180 m.

Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski [[gora|gori]], ki leži skoraj v središču parka. Sedež uprave parka je na [[Bled|Bledu]], kjer je tudi informacijsko središče ''Triglavska roža''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Infocenter Triglavska roža na Bledu » Triglavski narodni park|url=https://www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/info-mesta/infocenter-triglavska-roza-na-bledu/|website=www.tnp.si|accessdate=2021-04-08}}&lt;/ref&gt; Informacijsko središče je tudi v Trenti - ''Dom Trenta,'' v Bohinju v Stari Fužini, na Pocarjevi domačiji v Radovni, v Kobaridu v Zeleni hiši in v Mojstrani v Slovenskem planinskem muzeju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Info mesta » Triglavski narodni park|url=https://www.tnp.si/sl/obisk-parka/informacije-za-obiskovalce/info-mesta/|website=www.tnp.si|accessdate=2024-02-02}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]]. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca [[Albin Belar|Albina Belarja]] razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v [[Radovljica|Radovljici]]. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.

Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.

Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju [[Fran Jesenko|Franu Jesenku]], ki je 90. maja v dnevniku ''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.

Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne [[26. maj]]a [[1961]] sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07&amp;nbsp;km² oz. 4% površine Slovenije).

Leta 2010 je bil sprejet nov Zakon o Triglavskem narodnem parku. Istočasno se je meja parka malenkostno spremenila in sicer se je območje povečalo z vključitvijo naselja Kneške ravne z bližnjo okolico. 

== Zakonska zaščita parka ==
Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet [[Ustava Republike Slovenije]] (členi 071, 782 in 738), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter [[Alpska konvencija]] z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz [[Program Človek in biosfera (MAB)|Seviljske strategije]] za [[biosferni rezervat|biosferne rezervate]], ker je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.&lt;ref&gt;Svet pod Triglavom, št. 21, 2014&lt;/ref&gt;

Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park):   
Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so&lt;ref&gt;{{citation|url=http://www.tnp.mop.gov.si/stalisca_ztnp_19maj10.pdf‎|title=Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija|year=2010|accessdate=2.5.2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;: 
* manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,  
* neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju, 
* neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet, 
* problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za  &quot;planinske dejavnosti&quot; (npr. gradnja koč in poti),  
* raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.

== Živi svet ==
Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost [[ekosistem]]ov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja. 
 
''za podrobnejši opis glej'' [[Živi svet v Triglavskem narodnem parku]]

== Neživi svet ==

=== Hidrologija Triglavskega narodnega parka ===

V Triglavskem narodnem parku sta dve večji [[razvodje|razvodji]]:
* reke [[Soča|Soče]], ki izteka v [[Jadransko morje]]
* reke [[Sava|Save]], ki izteka proti [[Črno morje|Črnemu morju]]

Na pretežno razgibanem terenu gorskega [[kras]]a so omembe vredni tudi številni stalni [[slap]]ovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Največje [[jezero]] Triglavskega narodnega parka je [[Bohinjsko jezero]][http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Bohinj/Uvod_Bohinj.htm], ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša [[Triglavska jezera]]. Eno izmed njih je tudi [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]], od koder ponika voda proti slapu Savice. Med visokogorska jezera spadajo tudi [[Kriška jezera|Kriška]] in [[Krnsko jezero]] [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Krn/KrnskoJezero.html].

''za podrobnejši opis glej'' [[Hidrologija Triglavskega narodnega parka]]

=== Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku ===
Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli [[trias|zgornjetriasni]] [[karbonat]]i. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška [[brezno|brezna]], ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s [[pleistocen]]skimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih dvajsetega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.

''za podrobnejši opis glej'' [[Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku]]

== Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku ==
V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: [[fužina]]rstvo, [[oglje|oglarstvo]], [[planšarstvo]] in [[gozdarstvo]]. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi [[turizem]].

== Naravne zanimivosti v parku ==

=== Bohinj ===
[[Slika:Slap_Savica_pod_Komarčo.jpg|thumb|right|200px|Slap [[Savica]] pod Komarčo]]
* [[Črno jezero, Bohinj|Črno jezero]] leži v senčni kotanji, obdani s smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno [[Komarča]].
* [[Savica]] izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od [[France Prešeren|Prešernovih]] časov.
* [[Bohinjsko jezero]] je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek [[Sava Bohinjka|Save Bohinjke]].
* [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ribčev Laz|Cerkev sv. Janeza Krstnika]] je najbolj znana cerkev ob jezeru.
* [[Stara Fužina]] leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in [[Cerkev svetega Pavla|cerkvi sv. Pavla]].
* [[Studor v Bohinju|Studor]] je vas prepoznavna po skupini slovenskih [[kozolec|kozolcev]].
* [[Korita Mostnice]] imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino [[Voje]].
* [[Pršivec]] ima eno najglobjih brezen na Slovenskem ([[Brezno pri gamsovi glavi]]).
* [[Govic]] je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
* Potok [[Ribnica (Bohinj)|Ribnica]] je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
* [[Fužinske planine]] imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
* [[Planina Blato]] je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
* [[Planina pri Jezeru]] ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
* [[Črna prst]] leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.

=== Bled, Gorje, Pokljuka ===
* [[Soteska Vintgar|Vintgar]] je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla [[Radovna]].
* 500 let stara [[lipa]] pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
* 1030 let star [[navadni macesen|macesen]] na zgornjem koncu [[Mala Pišnica|Male Pišnice]].
* [[Gorjanska jama]] ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju [[Mežakla|Mežakle]] nad vasjo [[Krnica, Pišnica|Krnica]].
* [[Visoko barje|Visoka šotna barja]]: [[Veliko Blejsko barje]], [[Goreljek]], [[Šijec]] so najjužnejša gorska barja v Evropi
* [[Medvedova konta]] ima zahteven dostop. Pod njo se skriva [[Brezno pri Medvedovi konti]].
* [[Pokljuška soteska]] leži v severnih pobočjih Pokljuke.

''za podrobnejši opis glej'' [[Pokljuka]]

=== Bovec, Log pod Mangrtom, Trenta ===
* Korita Soče: [[Mala korita]] pri odcepu za [[Vrsnik]], [[Velika korita]] pri odcepu za [[Lepena|Lepeno]], [[korita pri Kršovcu]] pri vasi [[Kal-Koritnica]], levi pritok [[Mlinarica]]
* [[botanični vrt Alpinum Juliana]]
* Povirni del soške doline: [[Trenta]], [[Planina za skalo]] je avtentičen primerek trentarske ovčje planine
* Pod [[Mangart]]om: potoka [[Koritnica, Bovec|Koritnica]] in [[Predelica]], [[Mangart|Mangartsko sedlo]], [[Loška stena]]
* [[Mala Korita|Mala]] in [[Velika Korita]], [[Možnica]], [[Kluže]]
* Prelaz [[Predel]]
* Najzahodnejši predel parka so [[Rombonski podi]] z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini [[Črnelska špica|Črnelske špice]] so jamarji odkrili tri brezna, globlja od 1000 m. Med temi je brezno [[Čehi II.]] z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
* Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
* Planina [[Golobar]] na katero je vozila krožna [[žičnica]] za transport lesa, imenovana [[tolminka]].

=== Tolmin, Kobarid ===
* [[Krn]] ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad [[Kobarid]]om ena naših največjih gora.
* [[Krnsko jezero]] je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – [[pisanec|pisancev]]. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojnama, ko so jih skupaj z [[zlatovčica|zlatovčico]] vložili v jezero.
* [[Dupeljsko jezero]] v bližini Krnskega jezera
* [[Jezero v Lužnici]] ob poti s Krna proti [[Tolmin]]u
* [[Peske]]
* [[Rdeči rob]] je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega [[apnenec|apnenca]].
* [[Pološka jama]]
* Izvir [[Tolminka|Tolminke]], levi pritok Soče, ki skupaj z [[Zadlaščica|Zadlaščico]] tvori, do 60 m globoka korita.
* [[Medvedova glava]] ob Zadlaščici

=== Okoli Triglava ===
* [[Triglav]] - na vrhu stoji [[Aljažev stolp]]. Tja ga je dal postaviti triglavski župnik [[Jakob Aljaž]] z [[Dovje]]ga leta [[1895]].
* [[Triglavska severna stena]] je široka 3&amp;nbsp;km in visoka več kot 1000 m in je največja v Vzhodnih [[Alpe|Alpah]].
* [[Vrata (dolina)|Dolina Vrata]] vodi do Triglavske severne stene. V njej stoji spomenik na padle [[partizan]]e gornike med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]].
* [[Peričnik|Slap Peričnik]] v Vratih je zaščiten kot naravni spomenik. Pada čez konglomeratne stene v dveh stopnjah: spodnaja je visoka 52 m, zgornja pa 16 m.
* [[Kot (dolina)|Dolina Kot]]
* [[Krma (dolina)|Dolina Krma]]
* [[Triglavski ledenik]]
* [[Triglavsko brezno]] je najglobje ledeno brezno na Slovenskem. Razkrilo ga je umikanje Triglavskega ledenika.
* [[Velo polje|Velo]] in [[Malo Polje]] ležita na južni strani Triglava. Velo polje je bilo v času prvih vzponov na Triglav zadnje naseljeno izhodišče pod vrhom Triglava.
* [[Dolina Triglavskih jezer]]

=== Visokogorje ===
* Iz Krme: [[Debela peč]], [[Tosc]], [[Vernar]], [[Luknja peč]], [[Rž (gora)]], [[Kredarica]]
* Iz Kota: [[Macesnovec]], [[Rjavina]], [[Požgana Minarica]], [[Vrbanova špica]]
* Iz Vrat: [[Peričnik]], [[Stena]]
* Iz Krnice: [[Rigljica]], [[Frdamane police]], [[Špik]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Škrlatica]], [[Rakova špica]], [[Dovški Gamsovec]], [[Kriška stena]], [[Prisank]], [[Razor]]
* Martuljkova skupina iz ceste pri [[Gozd Martuljek|Gozdu Martuljku]]: [[Kukova špica]], [[Široka peč]], [[Visoki oltar]], [[Velika Ponca|Velika]] in [[Mala Ponca]], [[Špik]], [[Frdamane police]], krnica [[Za Akom]], [[Martuljek (potok)|Martuljkovi slapovi]], [[Beli potok (Martuljek)|Beli potok]],
* [[Prisank]] s stolpi, okni in [[Ajdovska deklica|Ajdovsko deklico]]
* Iz Tamarja: [[Tamar, Julijske Alpe|Tamar]] v zgornjem delu [[Planica|Planice]], [[Ponce]], kraški izvir [[Nadiža|Nadiže]]
* [[Jalovec]], [[Šit]], [[Travnik (gora)|Travnik]], [[Mojstrovka]], [[Slemenova špica]], [[Ciprnik]], [[Vršič]]
* [[Razor]]
* [[Kriški podi]], pod [[Križ (gora)|Križem]] leži naše najvišje gorsko jezero [[Kriško jezero]]
* [[Soča]]
* Iz [[Trenta|Trente]]: [[Velika Dnina]], [[Trentski Pelc]], [[Srebrnjak]], [[Bavški Grintavec]]

== Naselja v Triglavskem narodnem parku==
Zametki stalne naselitve v parku segajo v [[železna doba|železno]] ali [[Halštatska kultura|halštatsko]] dobo (800 let pr. n. št.), poselitev pa se je zgostila s prihodom [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]] in še posebej [[Slovani|Slovanov]].

Današnja naselja so se oblikovala od 13. stoletja dalje. V dnu alpskih dolin, ob vodotokih in poteh so se razvila gručasta in obcestna naselja, na dvignjenih terasah in položnih prisojnih pobočjih je nastala razpršena poselitev, v oddaljenih delih dolin, v višje ležečih odmaknjenih območjih so samotne kmetije, celki.

V bohinjskem kotu so zaselki in vaška naselja z gručasto zasnovo. Tu sta starejši naselji [[Stara Fužina]] in [[Studor v Bohinju|Studor]], mlajša nad dolino so [[Podjelje]], [[Koprivnik v Bohinju|Koprivnik]], [[Gorjuše]] in [[Goreljek]], v Spodnji dolini je [[Ribčev Laz]]. Za primorski del parka je značilna razpršena poselitev v dolinah v [[Trenta, Bovec|Trenti]], [[Soča, Bovec|Soči]], [[Spodnji Vrsnik|Vrsniku]], [[Lepena|Lepeni]] in [[Bavšica|Bavšici]], ob cesti so Strmec ter Gornji in Spodnji Log pod Mangrtom.

V celoti je znotraj parka 21 naselij, ostalih 12 jih leži v parku zgolj z enim delom površine. Znotraj meja živi 2444 prebivalcev (2010).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Naselja v parku|url=https://www.tnp.si/sl/park/kultura/naselja-v-parku/|website=www.tnp.si|accessdate=2024-02-05}}&lt;/ref&gt;

=== Koče in zavetišča ===
{{div col|colwidth=24em}}
* [[Dom v Tamarju]],
* [[Koča v Krnici]],
* [[Mihov dom na Vršiču]],
* [[Koča na Gozdu]] pod Vršičem,
* [[Tičarjev dom na Vršiču]],
* [[Erjavčeva koča na Vršiču]],
* [[Poštarski dom na Vršiču]],
* [[Aljažev dom v Vratih]],
* [[Dom Valentina Staniča]],
* [[Triglavski dom na Kredarici]],
* [[Tržaška koča na Doliču]],
* [[Zasavska koča na Prehodavcih]],
* [[Planinski dom pri Krnskih jezerih]],
* [[Koča pri Peričniku]] v dolini Vrat,
* [[Blejska koča na Lipanci]],
* [[Kovinarska koča v Krmi]],
* [[Vodnikov dom na Velem polju]],
* [[Planinska koča na Vojah]],
* [[Koča pri Triglavskih jezerih]],
* [[Koča na Planini pri Jezeru]],
* [[Pogačnikov dom na Kriških podih]],
* [[Koča pri izviru Soče]],
* [[Zavetišče pod Špičkom]].
{{div col end}}

== Muzeji ==
* [[Informacijsko središče Dom Trenta]],
* [[Planšarski muzej v Stari Fužini]],
* [[Oplenova hiša]] v [[Studor v Bohinju|Studorju]],
* [[Pocarjeva domačija]] v dolini [[Radovna|Radovne]].

== Cerkve ==

* [[cerkev sv. Duha na Javorci]] je spomenik iz 1. svetovne vojne,
* [[cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru]],
* [[cerkev sv. Pavla v Stari Fužini]],
* [[cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti]], Na Logu,
* [[cerkev sv. Jožefa v Trenti]].

== Spomeniki ==

* spomenik [[Julius Kugy|dr. Juliusu Kugyu]] v Trenti,
* spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik),
* utrdba in spomenik na Predelu,
* trdnjava Kluže in Fort Hermann,
* spomenik šitirm srčnim možem v Ribčevem Lazu.

== Botanični vrtovi ==
* [[botanični vrtec B.Haqueta Velo polje]],
* [[botanični vrt Alpinum Juliana]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
* Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Triglav National Park}}
{{Wikipotovanje|Triglav National Park}}
* [http://www.tnp.si/ Uradna spletna stran Triglavskega narodnega parka]
* [http://www.uradni-list.si/1/content?id=98680 Zakon o Triglavskem narodnem parku], Uradni list RS, št. 52/2010 z dne 30. 6. 2010
* [http://www.burger.si/TriglavNationalPark/TriglavskiNarodniPark.htm Prostorski prikaz Triglavskega narodnega parka ]
* [http://www.kam.si/parki/triglavski_narodni_park.html Triglavski narodni park]
{{Naravne znamenitosti Slovenije}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Triglavski narodni park|*]]
[[Kategorija:Zavarovana območja Slovenije]]
[[Kategorija:Biosferni rezervati v Sloveniji]]</text>
      <sha1>igh156laaug6oc0hifx9djsrujh81g9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Papež Benedikt XVI.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>27710</id>
    <revision>
      <id>6677044</id>
      <parentid>6577537</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:57:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lyonski</username>
        <id>2190</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677044</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20520" sha1="led1cf3d8fso9ctrbalo3jto7ejd8hu" xml:space="preserve">{{Infopolje Verski vodja
| type = Pope
| English name = Benedikt XVI.
| title = pokojni zaslužni papež
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = Benedikt XVI., 2010
| birth_name = &lt;!-- WD --&gt;
| term_start = 19. april 2005
| term_end = 28. februar 2013
| predecessor = [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]
| successor = [[Papež Frančišek|Frančišek]]
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| other = Benedikt
| nationality = [[Nemci|nemška]]
| signature = &lt;!-- WD --&gt;
| coat_of_arms = Coat of arms of Benedictus XVI.svg
| motto = Cooperatores veritatis &lt;ref&gt;{{lang-la|Cooperatores veritatis}}; {{lang-sl|Sodelavci resnice}}&lt;/ref&gt;
| ordination = 29. junij 1951
| ordinated_by = [[Michael von Faulhaber]]
| consecration = 28. maj 1977
| consecrated_by = [[Josef Stangl]]
| cardinal = 27. junij 1977
| religion = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| parents = [[Joseph Ratzinger, Sr.]], Maria Peintner
| previous_post = {{unbulleted list
  | [[Nadškofija München|Münchenski nadškof, Nemčija]] ''(1977–1982)''
  | Kardinal-duhovnik [[Santa Maria Consolatrice al Tiburtino]] ''(1977–1993)''
  | Predsednik [[Mednarodna teološka komisija|Mednarodne teološke komisije]] ''(1981–2005)''
  | Prefekt [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacije za nauk vere]] ''(1981–2005)''
  | Predsednik [[Papeška biblična komisija|Papeške biblične komisije]] ''(1981–2005)''
  | Kardinal-škof v [[Škofija Velletri-Segni|Velletri-Segni]] ''(1993–2005)''
  | Dekan [[kardinalski zbor|Kardinalskega zbora]] ''(2002–2005)''
  | [[Škof Ostie|Kardinal-škof Ostie]] ''(2002–2005)''
  }}
}}

'''Benedikt XVI.''', rojstno [[ime]] '''Joseph Alois Ratzinger''', [[Nemci|nemški]] [[duhovnik]], [[teolog]], [[pisatelj]], [[kardinal]] in [[papež]], * [[16. april]] [[1927]], [[Marktl am Inn]], [[Bavarska]], [[Nemčija]], † [[31. december]] [[2022]], [[Vatikan]].
[[Slika:Rojstna hiša Josepha Ratzingerja v Marktlu ob Innu.jpg|sličica|'''Rojstna hiša Josepha Ratzingerja''']]

== Življenjepis ==
=== Družina in mladost ===
Ratzinger se je rodil kot tretji in najmlajši otrok policista [[Joseph Ratzinger, Sr.|Josepha Ratzingerja, St.]] in kuharice Marie Peintner. Njegov oče je bil prepričan [[protinacist]]. Leta 1937 se je njegov oče [[upokojitev|upokojil]] in preselili so se v mesto [[Traunstein]]. Ko je 1941 Ratzinger dopolnil 14 let, se je pridružil [[Hitlerjeva mladina|Hitlerjevi mladini]], saj je bila včlanitev obvezna. Zavrnil je vse zadolžitve in se ni udeležil nobenega srečanja. Leta 1943 je bil vpoklican v [[Protizračna obramba|protizračno obrambo]]. Ščitili so tovarno [[BMW]] blizu [[München|Münchna]]. Nato je bil poslan na [[Pehota|pehotno]] [[urjenje]] in premeščen na mejo z  [[Madžarska|Madžarsko]]. V začetku maja 1945 je [[Dezertacija|dezertiral]] (kljub grožnji [[Smrtna kazen|smrtne kazni]]). Po nemški [[Kapitulacija|kapitulaciji]] je bil zaprt v [[Zavezniki|zavezniškem]] [[internacijsko taborišče|ujetniškem taborišču]], kjer se je udeleževal [[Denacifikacija|denacifikacijskih]] srečanj. V začetku junija 1945 je bil izpuščen. 

Čeprav se še vedno pojavljajo v nekaterih medijih nedokazane trditve, da je bil Ratzinger [[nacizem|nacist]], drugi mediji vendarle trdijo ravno nasprotno. Taka enostranskost bi lahko mejila celo na [[rasizem]], zlasti pri &quot;zaslužnem papežu&quot;, ki so ga nasprotniki samo zaradi njegove nemške narodnosti že od samega začetka papeževanja surovo in brez dokazov povezovali z [[nacizem|nacizmom]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.unavox.it/Segnalazioni_Rete/Stecchetti_Francescheide.html|title= Francescheide - Pasquinate per papa Francesco |publisher=Youcanprint Samozaložba|author=Lorenzo Stecchetti Junior|place=|language=it|date=marec 2017|accessdate=24. april 2025}}&lt;/ref&gt; čeprav je bila resnica drugačna. Med šolanjem je sicer moral biti član [[Hitlerjugend]]a, vendar je bil tihi oporečnik in je kljub smrtni nevarnosti pobegnil s pomočjo predpostavljenega iz vojske.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://exame.com/mundo/relacao-papa-bento-xvi-nazismo/|title= Qual é a relação do papa emérito Bento XVI com o nazismo?|publisher=exame|author=Bloomberg|place=|language=es|date=31. december 2022|accessdate=2. junij 2025}}&lt;/ref&gt;. Moral je res med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] služiti v nemški vojski, vendar ni nikoli streljal&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://it.aleteia.org/2023/01/03/gunter-grass-lager-nazismo-papa-benedetto-xvi-aria-fresca-papa-francesco|title=Ratzinger nazista? La verità su prigionia e gioventù hitleriana |publisher=aleteia.it|author=Gelsomino Del Guercio|place=|language=it|date=3. januar 2023|accessdate=2. junij 2025}}&lt;/ref&gt;; aprila 1945 je iz nemške vojske kot komaj osemnajstletni vojak pobegnil in so ga zajeli Američani; na svobodo so ga spustili [[zavezniki]] že 19. junija istega leta, &quot;ker niso na njem našli nobene krivde&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://gazzettadelsud.it/articoli/cronaca/2022/12/31/ratzinger-e-il-rapporto-con-il-regime-nazista-955eb554-3f8a-4451-89c1-cb975c008017/|title= Papa Benedetto XVI e il regime nazista: Ratzinger disertò rischiando la fucilazione|publisher=gazzettadelsud.it|author=Redazione|place=|language=it|date=31. december 2022|accessdate=2. junij 2025}}&lt;/ref&gt;

=== Cerkvena kariera ===
Z bratom [[Georg Ratzinger|Georgom]] sta se istočasno vpisala v [[semenišče]] in bila 29. junija 1951 [[sveto mašniško posvečenje|posvečena v duhovnika]].

Bil je profesor [[Dogmatika|dogmatike]] na [[Visoka šola Freising|visoki šoli v Freisingu]]. Kot strokovnjak je sodeloval na [[Drugi vatikanski koncil|drugem vatikanskem koncilu]] (1962–1965).

[[Papež Pavel VI.]] ga je 24. marca 1977 imenoval za [[Nadškofija München|nadškofa v Münchnu]]. 28. maja istega leta je prejel [[sveto mašniško posvečenje|škofovsko posvečenje]]. Bil je prvi škofijski [[duhovnik]], ki mu je bila po osemdesetih letih zaupana pastirska služba v  tej veliki bavarski škofiji. Pavel VI. ga je 27. junija 1977 imenoval za [[kardinal]]a.

[[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] ga je 25. novembra 1981 imenoval za [[prefekt]]a [[Kongregacija za nauk vere|Kongregacije za nauk vere]]; kot tak je obsodil zaradi vpliva [[marksizem|marksizma]] precej razširjeno [[Latinska Amerika|latinskoameriško]] [[osvobodilna teologija|osvobodilno teologijo]]. Vodstvo [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] je namreč v zvezi s tem gibanjem večkrat podajalo smernice za njen razvoj in usmeritev, kakor tudi zaskrbljenost, da bi prišlo to gibanje preveč pod vpliv [[marksizem|marksizma]], ki ostaja zgolj pri zemeljski osvoboditvi delavcev in drugih revnih slojev iz krivičnih odnosov in razmer - tudi in predvsem z nasiljem; [[krščanstvo|krščanska]] osvoboditev namreč sega dalje in gre pri njej ne le za izboljšanje ali odpravo krivičnih, tj. grešnih družbenih razmer, ampak predvsem za zveličanje in odrešenje od osebnega [[greh]]a, kar pa je prinesel [[Jezus Kristus]] in nadaljuje po svoji [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]]. V zvezi s tem je objavila tozadevno listino ''&quot;[[Libertatis nuntius]]&quot;'' [[Kongregacija za verski nauk]] pod predsedovanjem [[papež Benedikt XVI.|kardinala Josepha Ratzingerja]] in z odobritvijo [[papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla Velikega]] leta 1984.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.vatican.va/roman_curia/congregations/cfaith/documents/rc_con_cfaith_doc_19840806_theology-liberation_en.html|title= Instruction on certain aspects of the theology of liberation Libertatis nuntius|publisher=Kongregacija za verski nauk|author= Kardinal Joseph Ratzinger|place=Vatikan|language=en|date=6. avgust 1984 |accessdate=18. avgust 2025}}&lt;/ref&gt;

Imenovan je bil tudi za predsednika [[Biblična papeška komisija|Biblične papeške komisije]] in [[Papeška mednarodne teološke komisije|Papeške mednarodne teološke komisije]]. 6. novembra 1998 je postal poddekan [[Kardinalski zbor|kardinalskega zbora]], 30. novembra 2002 pa je sveti oče potrdil njegovo izvolitev za [[dekan (religija)|dekana]] kardinalskega zbora. Predsedoval je Komisiji za pripravo [[Katekizem|Katekizma Katoliške Cerkve]], ki je bil zaključen po šestih letih dela (1986–92). 10. novembra 1999 je dobil [[častni doktorat]] iz [[Pravo|prava]] na [[rim]]ski univerzi [[LUMSA]]. 13. novembra 2000 je postal častni akademik [[Papeška akademija znanosti|Papeške akademije znanosti]].

== Pontifikat ==

Na [[Konklave 2005|Konklavu 2005]] so ga 19. aprila 2005 izvolili za 265. [[papež]]a [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]]. 24. aprila je z nedeljsko [[maša|sveto mašo]] uradno začel svoj [[pontifikat]]. 8. maja je prevzel zadnjo dolžnost kot novi papež – postal je [[Škofija Rim|rimski škof]].

Ko je bil 2005 izvoljen za [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikt XVI.]], so [[občilo|občila]] postavljala pod vprašaj njegovo članstvu v [[Hitlerjugend]]u; podobno 2013 – ko je bil izvoljen za [[papež]]a njegov naslednik [[papež Frančišek|Frančišek]] – glede njegove nedejavnosti za časa vladanja [[vojaška hunta|vojaške hunte]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= Jorge Bergoglio y la sombra del gobierno militar|publisher=BBC News, Mundo|author=Veronica Smink|place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}&lt;/ref&gt;

14. maja [[2005]] je Benedikt XVI. predčasno, to je pred pretekom petih let po smrti, začel uradni postopek za [[Beatifikacija|beatifikacijo]] svojega predhodnika [[Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]], kakor je slednji že storil pri [[Mati Tereza|Materi Terezi]]. Začetek so posredno napovedali že transparenti in vzkliki množice ''Santo subito, santo subito!'' ({{jezik-it|Takoj svetnik, takoj svetnik!}}) na pogrebni maši Janeza Pavla II.

=== Apostolska potovanja ===

Prvo potovanje Benedikta XVI. izven Italije je bil obisk v Nemčiji od 18. do 21. avgusta 2005. Tja se je papež odpravil ob priložnosti [[XX. svetovni dan mladih|20. svetovnega dneva mladih]] v [[Köln]]u. Ob prihodu se je najprej srečal z nemškim predsednikom [[Horst Köhler|Horstom Köhlerjem]], kanclerjem [[Gerhard Schröder|Gerhardom Schröderjem]] in vodjo opozicije [[Angela Merkel|Angelo Merkel]]. Prav tako je obiskal [[Sinagoga|sinagogo]], s čimer je postal tretji papež v zgodovini (poleg [[Sveti Peter|svetega Petra]] in Janeza Pavla II.), ki je vstopil v judovsko svetišče. Vrhunec njegovega tridnevnega obiska v domovini je bila maša ob zaključku svetovnega dneva mladih, ki jo je Benedikt XVI. daroval pred okoli 800.000 verniki z vsega sveta.

=== Odstop ===
Benedikt je o možnosti odstopa razmišljal že leta 2010, ko je dejal, da si lahko predstavlja, da bi se zaradi zdravstvenih razlogov odpovedal papeževanju. 11. februarja 2013 je papež presenetil z novico, da bo 28. februarja odstopil. Kot je dejal, je to odločitev sprejel ''popolnoma sam in svobodno''. V utemeljitvi svojega odstopa je povedal: 
:''&quot;Ko sem večkrat svojo vest preizkusil pred Bogom, sem spoznal, da moja moč zaradi visoke starosti ni več takšna, da bi ustrezala zahtevnosti službe svetega Petra. V današnjem svetu, v katerem se spremembe dogajajo zelo hitro, je treba imeti tako moč duha in telesa, a mene sta obe v zadnjih mesecih počasi zapustili do te mere, da sem spoznal, da nisem več sposoben opravljati službe, ki mi je bila zaupana.&quot;'' &lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/svet/papez-benedikt-xvi-se-umika-novi-papez-ze-konec-marca/302186 Papež Benedikt XVI. se umika, novi papež že konec marca?], Rtvslo, pridobljeno 11. februar 2013.&lt;/ref&gt;

13. februarja je v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|baziliki svetega Petra]] daroval še zadnjo mašo, ki se je je udeležilo 12.000 vernikov.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/svet/foto-papez-benedikt-xvi-se-zadnjic-daroval-maso/302332 Foto: Papež Benedikt XVI. še zadnjič daroval mašo], Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.&lt;/ref&gt; 27. februarja je z balkona [[Apostolska palača|Apostolske palače]] še zadnjič nagovoril vernike na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]], kjer se jih je zbralo okoli 200.000. 28. februarja se je ob 17.08 s helikopterjem, ki so ga spremljali še trije helikopterji s televizijskimi kamerami, odpeljal v palačo [[Castel Gandolfo]]. S tamkajšnjega balkona je še zadnjič kot vladajoči papež pozdravil vernike. Ob 20. uri je uradno odstopil.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/svet/papezev-prestol-je-tudi-uradno-prazen/303364 Papežev prestol je tudi uradno prazen], Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.&lt;/ref&gt; To uro je določil z razlogom, ker je ob tem času zaključil vsak delovni dan. Papež je po odstopu nosil naziv zaslužni (=častno upokojeni) papež ({{jezik-la|papa emeritus}}), ohranil je tudi bela papeška oblačila, še naprej pa se ga je naslavljalo z ''[[vaša svetost]]''.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/svet/benedikt-xvi-po-odstopu-z-nazivom-papez-emeritus/303252 Benedikt XVI. po odstopu z nazivom &quot;papež emeritus&quot;], Rtvslo.si, pridobljeno 1. marec 2013.&lt;/ref&gt; Benedikt XVI. je tako postal prvi papež po [[Papež Gregor XII.|Gregorju XII.]] leta 1415, ki je odstopil, in prvi po [[Papež Celestin V.|Celestinu V.]] leta 1294, ki je to storil prostovoljno.  

V javnosti se je le še redko pojavljal, politike in potez svojega naslednika, papeža [[Papež Frančišek|Frančiška]], čigar izvolitev je omogočil s svojim odstopom, pa ni želel komentirati. Tako je spoštoval svojo zavezo, da mu bo podložen. Umrl je 31. decembra 2022 v 96. letu starosti v [[Samostan Matere Cerkve|Samostanu Matere Cerkve]] v Vatikanu, kjer je živel po svoji upokojitvi. Pokopali so ga 5. januarja 2023, po prilagojenem protokolu v kripti Bazlike sv. Petra, na njegovo željo v grobnici, kjer je bil prvotno pokopan Janez Pavel II. 

Z njegovim odstopom so se pojavile [[teorija zarote|teorije zarote]]; med drugimi tudi teorija &quot;[[benevakantizem|benevakantizma]]&quot;, ki je zavračala njegov odstop, papeža Frančiška pa razglašala za [[protipapež]]a.

== Dela ==
=== Njegove knjige ===
Benedikt XVI. je bil temeljit teolog in je s tega zornega kota napisal več izvirnih del.

* Benediktova Evropa: V krizi kultur, 2005.
* Božja revolucija, 2005.
* Jezus iz Nazareta, 2007.
* Jezus iz Nazareta II, 2011.
* Jezus iz Nazareta: Jezusovo otroštvo, 2012.
* Benedikt XVI., Zadnji pogovori (Peter Seewald), 2016.

=== Okrožnice ===
* [[Deus caritas est|Bog je ljubezen]], 2007.
* [[Spe salvi|Rešeni v upanju]], 2008.
* [[Ljubezen v resnici]], 2009.

== Smrt in pokop ==
Zaslužni papež Benedikt je umrl 31. decembra 2022 v [[Vatikan]]u.&lt;ref&gt;Benedikt XVI. ist tot: Emeritierter Papst // Zeit Online — 2022.&lt;/ref&gt;

Pokopan je v kripti pod [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliko svetega Petra]] v Kapeli sv. Sebastijana, v isti grobnici, v kateri je pred njim ležal [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]], pa pred njim [[papež Janez XXIII.|Janez XXIII.,]] a še pred njim [[papež Pij XI.|Pij XI.]] Grobnico so zopet odprli za javnost 8. januarja 2023.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=8 January 2023 |title=Public now can see Benedict's tomb at St. Peter's Basilica |url=https://apnews.com/article/pope-francis-religion-vatican-city-9e77ccb8c66b4566666e6f0172cff249 |access-date=9 January 2023 |website=AP NEWS |language=en}}&lt;/ref&gt;

== V občilih ==
=== [[Film]] ''&quot;Dva papeža&quot;'' ===

[[Britanija|Britansko]]-[[ZDA|ameriško]]-[[Italija|italijansko]]-[[Argentina|argentinski]] [[film]] iz leta 2019 ''Dva papeža'' - besedilo je napisal [[Anthony McCarten]] - a v režiji [[Fernando Meirelles|Fernanda Meirellesa]]&lt;ref&gt;''The Two Popes''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.imdb.com/title/tt8404614/|title=Dva papeža (The two popes Двојица папа). Play trailer with sound 2:09|publisher= IMDb|author=Anthony McCarten|place=Argentina|language=en|date=20. december 2019|accessdate=17. julij 2025}}&lt;/ref&gt;. V filmu je prikazano srečanje med [[papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]] in njegovim naslednikom [[papež Frančišek|Frančiškom]], ki ju muči enako vprašanje: oba želita dati odpoved: kardinal Bergoglio zaradi premajhne podpore žrtvam [[vojaška hunta|vojaške hunte]] v [[Umazana vojna|Umazani vojni]], papež Benedikt pa zaradi zdravstvenih težav in starosti. Čeprav imata ne nekatera vprašanja različne poglede, ju druži želja, da bi Cerkev čim uspršneje in srečneje pripeljala v prihodnost. Jasno se pokaže, da Bergoljeva odpoved ne bo sprejeta, medtem ko Benedikt XVI. v svoji odločitvi ostaja neomajen. 

Med drugim film prikazuje različne vidike življenja Jorgeja Bergolja, ki ga muči premajhna podpora, ki jo je odtegnil [[jezuiti|jezuitoma]] Jaliču in Joriju. Bolj kot prvi ga muči drugi, ki se po izgonu iz reda ni več vrnil, čeprav je imel možnost. V filmu Jalicsa igra [[Lisandro Fiks]]. [[Franz Jalics|Jalics]] je obširno prikazan skozi ključne trenutke Bergoljevega duhovnega življenja: od trenutka, ko vstopi v semenišče, do kasnejšega prizora, kjer Bergoglio poskuša prepričati jezuite, med njimi tudi Jalicsa, da naj prenehajo delo z revnimi. Film namiguje, da je Bergoljo Jaliča vendarle spravil v težek položaj, čeprav ga ni neposredno naznanil; odtegnil je namreč podporo Cerkve Jaličevemu poslanstvu, kar je posredno privedlo do prijetja, zapora in mučenja jezuitskih duhovnikov Jaliča in Jorija. Proti koncu je prikazan prizor sprave med Bergoljem in Jaličem med somaševanjem v [[sveto leto|svetem letu]] 2000.

Papeža pa na koncu skupaj gledata nogometno tekmo med Argentino in Nemčijo.&lt;ref name=&quot;Slate&quot;&gt;{{cite news |last1=Martinelli |first1=Marissa |title=What's Fact and What's Fiction in The Two Popes |url=https://slate.com/culture/2019/11/two-popes-movie-accuracy-francis-benedict-fact-fiction.html |access-date=8 September 2020 |publisher=Slate |date=Nov 26, 2019 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Vera, um in univerza - spomini in refleksije]], predavanje v Regensburgu
* [[Seznam papežev]]

== Zunanje povezave ==

{{Katzbirke|Benedictus XVI}}
{{Wikinavedek}}
* [http://www.sticna.com/vrtnice/papez_benedikt_xvi.html Papež Benedikt XVI. – Vrtnice]
* [http://www.vatican.va Vatican: the Holy See] – Vatican web site
* [http://www.vatican.va/holy_father/benedict_xvi/index.htm The Holy See - The Holy Father - Benedict XVI] – Vatican web site about the Holy Father Benedict XVI

{{S-začetek}}
{{S-rel|ca}}
{{S-bef|before=[[Julius August Döpfner|Julius Döpfner]]}}
{{S-ttl|title=[[Nadškofija München|Münchenski nadškof]]|years=1977–1982}}
{{S-aft|after=[[Friedrich Wetter]]}}
{{S-bef|before=[[Franjo Šeper]]}}
{{S-ttl|title=[[Kongregacija za nauk vere|Prefekt Kongregacije&lt;br /&gt;za nauk vere]] |years=1981&amp;nbsp;– 2005}}
{{S-aft|after=[[William Levada]]}}
{{S-bef|before=[[Bernardin Gantin]]}}
{{S-ttl|title=[[Kardinalski zbor|Dekan Kardinalskega zbora]]|years=2002&amp;nbsp;– 2005}}
{{S-aft|after=[[Angelo Sodano]]}}
{{S-bef|before=[[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Papež]]|years=2005&amp;nbsp;– 2013}}
{{S-aft|after=[[Papež Frančišek|Frančišek]]}}
{{S-konec}}

{{Prefekti Kongregacije za nauk vere}}
{{Papeži}}
{{normativna kontrola}}


[[Kategorija:Nemški rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Nemški rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Nemški rimskokatoliški nadškofje]]
[[Kategorija:Nemški papeži]]
[[Kategorija:Nemški kardinali]]
[[Kategorija:Nemški pisatelji]]
[[Kategorija:Nemški teologi]]
[[Kategorija:Nemški filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Münchna in Freisinga]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bonnu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Freisingu]]
[[Kategorija:Nemški akademiki]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Académie des sciences morales et politiques]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Zvezne republike Nemčije]]
[[Kategorija:Prejemniki Častnega odlikovanja za zasluge Republike Avstrije]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Nosilci bavarskega reda Maksimilijana za znanost in umetnost]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Osvobodilna teologija]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Rimokatoličani v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Papeži, ki so se odpovedali]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pavel VI.]]</text>
      <sha1>led1cf3d8fso9ctrbalo3jto7ejd8hu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Isadora Duncan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>29832</id>
    <revision>
      <id>6677229</id>
      <parentid>5842961</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:40:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677229</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5123" sha1="mp1v7qma90wsum1hrm2o1nmuudlr7qw" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Isadora Duncan''' (rojena '''Dora Angela Duncanon'''), [[Američani|ameriška]] [[plesalka]], * [[27. maj]] [[1877]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[14. september]] [[1927]], [[Nica]], [[Francija]].

»''V sebi je imela nekaj viharja. Tudi če je obstala popolnoma na miru, se je zdelo, da se njeni lasje, njena obleka, celo zrak okrog nje premikajo, kot da bi se vihar, skozi katerega je tekla, ujel v njenih laseh''«. Tako je opisala sodobnica ameriško plesalko Isadoro Duncan. Njeno pravo ime je bilo Angela. Bila je sopotnica sodobnega [[simfonična glasba|simfoničnega]] izraznega [[balet]]a. Razvila je nov način gibanja, ki se je naslanjal na [[Grčija|grški]] ideal lepote. Prva je plesala na klasično [[koncert (glasbena prireditev)|koncert]]no [[glasba|glasbo]]. Kot nasprotnica klasičnega baleta je poskušala oživeti [[ples]] [[Antika|antike]].

Rodila se kot hči [[Irci|irskega]] izseljenca. Leta 1877 se je z družino vrnila v [[Evropa|Evropo]]. Ko so se starši ločili, je živela s tremi brati in sestrami pri materi, ki je delala kot [[učitelj]]ica glasbe. Živeli so revno, vendar je bila družinska atmosfera polna ljubezni, lepote in glasbe.

Že kot dvanajstletnica je imela [[poroka|poroko]] za nesmiselno. V svojih spominih je napisala: »''Zaradi slabega položaja žensk in usode moje matere sem že takrat sklenila, da se bom celo življenje borila proti poroki in za žensko emancipacijo in za pravico vsake ženske, da rodi otroke kadar si zaželi.''«

Že kot otrok je odklanjala klasičen balet in razvila lasten stil plesa. Z 12. leti je spremenila ime v »Isadora«. Prve nastope je imela v [[Čikago|Čikagu]] in [[New York]]u, vendar je imela le malo uspeha. Po prihodu v Evropo je doživela prvi uspeh v [[London]]u. Uspešni nastopi so se nadaljevali v Parizu. Pot jo je vodila preko [[Berlin]]a in [[Moskva|Moskve]] nazaj v Pariz. Na turnejah je prepotovala pol Evrope in nastopala v prestolnicah južne in severne Amerike.

Skupaj s svojo sestro Elizabeto Duncan ([[1874]] – [[1948]]) je leta [[1904]] ustanovila v [[Grunewald]]u pri Berlinu plesno šolo [[internat]]nega tipa. V tej šoli naj bi se otroci brezplačno šolali od rosne mladosti po njenih načelih. Telo, duša in duh učenk se naj bi enako razvijali. Šola se je preselila najprej v [[Darmstadt]], nato pa v [[Salzburg]] in kasneje v [[München]].

Pri njenih nepozabnih nastopih je pritegnila publiko od prvega trenutka. Pojavila se je pred modrim zaslonom in ostala daljši čas nepremično. Pri prvih taktih glasbe se je približala [[gledališka rampa|rampi]] in držala kot pri kronanju roke nad glavo toliko časa, da je obvladala vse gledalce. Plesala je brez steznika in bosa v rimsko-grških oblačilih, v [[hiton]]u in [[tunika|tuniki]], ki so odkrivala roke in noge. Pri skokih in vzpenjanju je gibe tako poudarila, da je bilo videti, kot da lebdi in leti in da je izgubila vsako povezavo s tlemi.

V Berlinu se je zaljubila v [[Britanci|britanskega]] [[igralec (umetnik)|igralca]], [[režiser]]ja in [[scenograf]]a Gordona Craiga ([[1872]] – [[1966]]). Postal je njen življenjski sopotnik, poravnala je njegove dolgove in plačevala račune. Leta [[1906]] je rodila hčer Deidre. Po enem letu ji je povedal: »''Ne more trajati večno.''«

Po Gordonu Craigu je bil v letih [[1910]] – [[1913]] njen življenjski sopotnik Paris Singer ([[1867]] – [[1932]]). Njej in njenim učenkam je uredil [[vila|vilo]] na [[Azurna obala|francoski Rivieri]]. Leta [[1911]] je rodila drugega otroka Patrika.

Njena sreča se je končala [[19. april]]a [[1913]], ko sta v [[Sena|Seni]] utonila njena otroka. Po smrti otrok je Isadora začela piti, zredila se je in je izgubila telesno privlačnost. Resignirano se je šalila: »''Imam rada krompir in mlade moške''«.

Leta [[1922]] se je 44-letna Isadora poročila v Moskvi s 26-letnim [[Rusi|ruskim]] [[pesnik]]om [[Sergej Aleksandrovič Jesenin|Sergejem Aleksandrovičem Jeseninom]]. Bil je pijanec, živel v senci slavne žene, se z njo prepiral in pretepal. V [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] se je vrnil sam in se obesil v sobi, v kateri sta preživela medene tedne. Od njunih treh otrok je sin umrl kmalu po rojstvu.

Isadora Duncan je stara 50 let zelo dramatično umrla [[14. september|14. septembra]] [[1927]]. Ko se je s spremljevalcem hotela odpeljati na sprehod v odprtem [[Amilcar]]u, se je njen dolg, rdeč, svilen šal zapletel v napere kolesa in sunek ji je zlomil vrat.

Njena življenjska zgodba je posneta v [[film]]u »Isadora« z [[Vanessa Redgrave|Vanesso Redgrave]] v glavni vlogi.

== Glej tudi ==

* [[Seznam ameriških plesalcev]]

== Zunanje povezave ==
*[http://www11.plala.or.jp/i-duncanslinks/ Isadora Duncan's Web Links]

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Duncan, Isadora}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1877]]
[[Kategorija:Umrli leta 1927]]
[[Kategorija:Ameriški plesalci]]
[[Kategorija:Francoski Američani]]
[[Kategorija:Škotski Američani]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]]
[[Kategorija:Ameriški komunisti]]</text>
      <sha1>mp1v7qma90wsum1hrm2o1nmuudlr7qw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Docent</title>
    <ns>0</ns>
    <id>30033</id>
    <revision>
      <id>6677041</id>
      <parentid>5770617</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jurgrozni</username>
        <id>260075</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodana povezava za akademski naziv</comment>
      <origin>6677041</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1111" sha1="ng4fdtqmdw3xj5q9vd7ldk81cb00xen" xml:space="preserve">'''Docènt '''oz. '''docêntka''' ([[slovenščina|slovensko]] ''učitelj/ica'', iz [[latinščina|latinsko]] ''docere,'' učiti, in po nemškem vzoru ''Dozent/in'') je prvi [[Akademski naziv|naziv]] za [[visokošolski učitelj|visokošolskega učitelja]] (naslednji naziv je profesor/ica). Za docenta je lahko izvoljen, kdor ima [[doktorat]] znanosti (na nekaterih visokošolskih ustanovah ni potreben), primerno znanstveno dejavnost in preverjene pedagoške sposobnosti. Docente [[elekcija|voli]] za pet let [[senat (univerza)|senat]] visokošolske ustanove. [[Habilitacija]] (izvolitev) za docenta omogoči nosilcu naziva predavati na visokošolski stopnji.

V [[angleščina|angleščino]] se docent/ka prevaja kot ''[http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/docent docent] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140819084903/http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/docent |date=2014-08-19 }}'', ''senior lecturer'' (ZK) ali ''assistant professor ''(ZDA).

== Glej tudi ==

* [[profesor]]
* [[dekan (šolstvo)|dekan]]

[[Kategorija:Akademski nazivi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ng4fdtqmdw3xj5q9vd7ldk81cb00xen</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških pisateljev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>32090</id>
    <revision>
      <id>6677301</id>
      <parentid>6532034</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:51:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>+matič</comment>
      <origin>6677301</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6188" sha1="p5wrbnnqiugxkyo5cmon78c78g7qrex" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pisatelj]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}
== A ==
*[[Anto Adžamić]]
*[[Frano Alfirević]]   
*[[Ivan Aralica]]
*[[Tatjana Arambašin]]

== B ==
*[[Goran Babić]]
*[[Ljubo Babić (književnik)]]
*[[Vid Balog]]?
*[[Mate Balota]] (Mijo Mirković)
*[[Kristijan Hrvoslav Ban]]
*([[Antun Barac]])
*[[Ivan Baran]]
*[[Veljko Barbieri]]
*[[Renato Baretić]]
*[[Slavko Batušić]]
*[[Lana Barić]]
*[[Ferdo Becić]]
*[[Krunoslav Bego]]
*[[Milan Begović]]
*[[Luka Bekavac]]
*[[Tito Bilopavlović]]
*[[Tomislav Marijan Bilosnić]]
*[[Ivana Bodrožić]]
*[[Jasen Boko]]
*[[Ivan Bostjančić]]
*[[Luiza Bouharaoua]]
*[[Mirko Božić]] 
*[[Ivan Brajdić]]
*[[Tituš Brezovački]]
*[[Nenad Brixy]]
*[[Božica Brkan]]
*[[Ivana Brlić-Mažuranić]]
*[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]]
*[[Mile Budak]]
*[[Pero Budak]] 
*[[Edo Budiša]] (1958–1984)
*[[Zvonimir Buljević]]
*[[Bruno Bušić]]

== C ==
*[[Juraj Carić]]
*[[August Cesarec]]
*[[Vatroslav Cihlar]] (Slavko)
*[[Dalibor Cvitan]]

== Č ==
*[[Željka Čorak]]
*[[Zvane Črnja]]
*[[Arijana Čulina]]
*[[Ferdo Čulinović]]?

== Ć ==
*[[Ivo Ćipiko]]
*[[Bora Ćosić]] (hrvaški in srbski)

== D ==

*[[Mirko Dečak]]
*[[Joso Defrančeski]]
*[[Marko Dejanović]]
*[[Vladan Desnica]] 
*[[Ilija Despot]]
*[[Ivan Devčić]]
*[[Velimir Deželić stariji]]
*[[Zora Dirnbach]] (1929–2019)
*[[Ulderiko Donadini]]
*[[Ivan Dončević]]
*[[Vid Došen]]
*[[Danijel Dragojević]]
*[[Ivan Dragojević]]
*[[Slavenka Drakulić]]
*[[Daša Drndić]]
*[[Theodor Dürrigl]]

== Đ ==
*[[Ivančica Đerić]]

== E ==
*[[Viktor Car Emin]]

== F ==
*[[Nedjeljko Fabrio]]
*[[Miroslav Feller]] (Fritz)
*[[Zoran Ferić]]
*[[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]]
*[[Goran Filipi]]
*[[Jure Franičević - Pločar]]
*[[Marin Franičević]]

== G ==

*[[Fran Galović]]
*[[Nada Gašić]]
*[[Miro Gavran]]
*[[Ksaver Šandor Gjalski]]
*[[Siniša Glavašević]] (1960-1991)
*[[Zvonimir Golob]] (1927-97) esejist
*[[Mani Gotovac]]
*([[Vlado Gotovac]])
*[[Vinko Grubišić]]?
*[[Petar Gudelj]]

== H ==
*[[Juraj Habdelić]]
*[[Albert Haler]]
*[[August Harambašić]]
*[[Hrvoje Hitrec]] 
*[[Josip Hitrec]]
*[[Jasna Horvat]]
*[[Joža Horvat]]
*[[Franjo Horvat Kiš]]
*[[Dubravko Horvatić]]
*[[Ines Hrain]]
*[[Vjekoslava Huljić]]

== I ==
*[[Joza Ivakić]] Strojil ?
*[[Vladoje Ivakić]]
*[[Željko Ivanković]] (bosansko-hrvaški)
*[[Nada Iveljić]]
*[[Daniel Ivin]]
*[[Radovan Ivšić]]

== J ==
*[[Stjepan Jakševac]]
*[[Ante Jakšić]]
*[[Dubravko Jelačić Bužimski]]
*[[Vojin Jelić]]
*[[Živko Jeličić]]
*[[Rikard Katalinić Jeretov]]
*[[Miljenko Jergović]] (bosansko-hrvaški)
*[[Rikard Jorgovanić]]
*[[Marija Jurić Zagorka]]

== K ==
*[[David Kabalin]]
*[[Andrija Kačić Miošić]]
*[[Vjekoslav Kaleb]]  
*[[Pajo Kanižaj]]
*[[Damir Karakaš]]
*[[Rikard Katalinić Jeretov]]
*[[Dražen Katunarić]]
*[[Slavko Kolar]]
*[[Tin Kolumbić]]
*[[Mihovil Kombol]]
*[[Veselko Koroman]]
*[[Josip Kosor]]
*[[Sida Košutić]]
*[[Mirko Kovač]] (črnog.-srbsko-hrv.)
*[[Josip Kovačević]]
*[[Ante Kovačić]] 
*[[Ivan Kozarac]]
*[[Josip Kozarac]]
*[[Ivo Kozarčanin]]
*[[Zlatko Krilić]]
*[[Miroslav Križić]]
*[[Gustav Krklec]]
*[[Miroslav Krleža]]
*[[Vesna Krmpotić]]
*[[Mato Kudumija]]
*[[Eugen Kumičić]]
*[[Rajmund Kupareo]]
*[[Ivan Kušan]]
*[[Mladen Kušec]]
*[[Vojislav Kuzmanović]]

== L ==
*[[Tomislav Ladan]]
*[[Janko Leskovar]] 
*[[Slaven Letica]]
*[[Mato Lovrak]]
*[[Željka Lovrenčić]]
*[[Ivan Lovrenović]]

== M ==
*[[Miroslav Slavko Mađer]]
*[[Rudolfo Franjin Magjer]]
*[[Zvonimir Majdak]]
*[[Vjekoslav Majer]]
*[[Alojz Majetić]]
*[[Igor Mandić]]
*[[Ranko Marinković]] 
*[[Mirko Marjanović]]
*[[Franjo Marković]]
*[[Mirjana Matić Halle]]
*[[Suzana Matić]]
*[[Marijan Matković]]
*[[Antun Gustav Matoš]] 
*[[Predrag Matvejević]]
*[[Grgur Mekinić]]
*[[Stjepan Mihalić]]
*[[Adela Milčinović]] 
*[[Andrija Kačić Miošić]]
*[[Tihomir Mraović]]

== N ==
*[[Alija Nametak]] 
*[[Milutin Cihlar Nehajev]]
*[[Slobodan Novak]]

== O ==
*[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]]

== P ==
*[[Ivan Pauletta]]
*[[Jurica Pavičić]]
*[[Mihovil Pavlek Miškina]]
*[[Vlatko Pavletić]]
*[[Pavao Pavličić]]
*[[Marija Peakić-Mikuljan]]
*[[Matko Peić]]
*[[Robert Perišić]]
*[[Dino Pešut]]
*[[Damir Pilić]]
*[[Čedo Prica Plitvički]]
*[[Marko Pogačar]]
*[[Janko Polić Kamov]]
*[[Edo Popović]]
*[[Ognjen Prica]]
*[[Ivica Prtenjača]]
*[[Nikola Pulić]] (1926–2006)

== R ==
*[[Franjo Rački]]
*[[Borivoj Radaković]]
*[[Milan Rakovac]]
*[[Ivan Raos]]
*[[Predrag Raos]]
*[[Delimir Rešicki]]
*[[Pavao Ritter Vitezović]]
*[[Ivana Rogar]]
*[[Zoran Roško]]
*[[Vedrana Rudan]]

== S ==
*[[Tomislav Sabljak]]
*[[Ivana Sajko]]
*[[Ivan Kukuljević Sakcinski]]
*[[Korana Serdarević]]
*[[Novak Simić]] (bos.-hrv.)
*[[Davor Slamnig]]
*[[Miljenko Smoje]]
*[[Goran Sobin]]
*[[Antun Sorkočević]]
*[[Ante Starčević]]
*[[Augustin Stipčević]]
*[[Vladimir Stojsavljević]]
*[[Bogdan Stopar]]
*([[Branko Sučević]])
*([[Tomislav Sunić]])
*[[Ivan Supek]] 
*[[Darko Suvin]]

== Š ==
*[[Ćiro Čičin Šain]]
*[[Petar Šegedin]]  
*[[August Šenoa]] 
*[[Silvija Šesto]]
*[[Antun Branko Šimić]]
*[[Bruno Šimleša]]
*[[Dinko Šimunović]]
*[[Ervin Šinko]]
*[[Slobodan Šnajder]]
*[[Ivana Šojat]]
*[[Antun Šoljan]]
*[[Krsto Špoljar]]
*[[Spomenka Štimec]]
*[[Ivo Štivičić]]
*[[Dora Šustić]]

== T ==
*[[Ante Nadomir Tadić-Šutra]]
*[[Ante Tentor]]
*[[Ante Tomić]]
*[[Josip Eugen Tomić]]
*[[Ljudevit Tomšič]]

== U ==
*[[Dubravka Ugrešić]] 
*[[Neven Ušumović]]

== V ==
*[[Iso Velikanović]]
*[[Nevenka Videk]]
*[[Ivan Vidić]]
*[[Velimir Visković]]
*Grigor Vitez?
*[[Blaško Vojnić Hajduk]]
*[[Irena Vrkljan]]
*[[Šime Vučetić]]
*[[Marina Vujčić]]
*[[Milana Vuković Runjić]]

== Z ==
*[[Tomislav Zajec]] 
*[[Marija Jurić Zagorka]]
*[[Pero Zlatar]]?
*[[Petar Zoranić]]
{{div col end}}

== Glej tudi ==
* [[seznam hrvaških pesnikov]]
*[[seznam hrvaških dramatikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pisateljev}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji|*]]</text>
      <sha1>p5wrbnnqiugxkyo5cmon78c78g7qrex</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam hrvaških pesnikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>33524</id>
    <revision>
      <id>6677302</id>
      <parentid>6379101</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:53:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>/* M */ +</comment>
      <origin>6677302</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6713" sha1="qj7y23o4dgmq5qxxv6mwlkpm90ttm2c" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pesnik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Stanislava Adamić]]
*[[Frano Alfirević]]
*[[Marko Arnerić]]
*[[Đuro Arnold]]

== B ==

*[[Goran Babić]]
*[[Hugo Badalić]]
*[[Tomica Bajsić]] (1968)
*[[Lidija Bajuk]] (kantavtorka)
*[[Zvonimir Balog]]
*[[Mate Balota]] (Mijo Mirković)
*[[Matija Ban]]
*[[Juraj Baraković]]
*[[Renato Baretić]]
*[[Slavko Batušić]]
*[[Milan Begović]]
*[[Tomislav Marijan Bilosnić]]
*[[Ivana Bodrožić]]
*[[Mirko Bogović]]
*[[Vlaho Bolić|Vlaho (Blaž) Bolić]]
*[[Milivoj Bosanac]]
*[[Ivan Bostjančić]] 
*[[Anica Bošković]]
*[[Baro Bošković|Baro (Bartol) Bošković]]
*[[Branimir Bošnjak|Branimir (Branko) Bošnjak]]
*[[Luka Botić]]
*[[Božena Brajdić Kruz]]
*Nikola Braut(ić)
*[[Tituš Brezovački]]
*[[Drago Britvić]]
*[[Pero Budak]]
*[[Gašpar Bujas]]
*[[Ivan Bunić Vučić]]
*[[Marko Buničić]]
*[[Franta Burian]]

== C ==
*[[August Cesarec]]
*[[Dobriša Cesarić]]
*[[Ante Cettineo]]
*[[Dalibor Cvitan]]

== Č ==

*[[Branko Čegec]]
*[[Ivan Česmički]]
*[[Zvane Ivan Črnja]]
*[[Marija Čudina]]

==D==
*[[Radoslav Dabo]] (1936-2023)
*[[Arsen Dedić]]
*[[Olinko Delorko]]
*[[Dimitrija Demeter]] 
*[[Vladan Desnica]]
*[[Vladimir Devidé]]
*[[Velimir Deželić stariji]]
*[[Srećko Diana]]
*[[Roko Dobra]]
*[[Milan Dobrovoljac]]
*[[Dragutin Domjanić]]
*[[Ulderiko Donadini]]
*[[Ivan Dončević]]
*[[Ivan Dončić]] ?
*[[Vid Došen]]
*[[Danijel Dragojević]]
*[[Marin Držić]]

== Đ ==
*[[Ivančica Đerić]]
*[[Ignjat Đurđević]]

== F ==

*[[Marija Fabek]]
*[[Miroslav Feldman]] 
*[[Jakša Fiamengo]] (1946-2018)
*[[Vilim Filipašić]]
*[[Goran Filipi]]
*[[Ernest Fišer]]
*[[Jure Franičević - Pločar]]
*[[Marin Franičević]]
*[[Ivo Frol]]

== G ==
*[[Mate Ganza]]
*[[Drago Gervais]]
*[[Drago Glamuzina]]
*[[Baldo Glavić]] (zbiralec ljudskih pesmi)
*[[Zvonimir Golob]] (1927-97)
*[[Ivan Golub]] (1930-2018)
*[[Zlatko Gorjan]]
*[[Vlado Gotovac]]
*[[Filip Grabovac]]
*[[Vinko Grubišić]] (1943)
*[[Petar Gudelj]]
*[[Ivan Gundulić]]

== H ==
*[[Gustav Harambašić|Gustav (August) Harambašić]]
*[[Dunja Hebrang]]
*[[Petar Hektorović]]
*[[Monika Herceg]]
*[[Ivan Horvat Hlebinski]]
*[[Ivo Horvat]] (1903-1994)
*[[Dubravko Horvatić]]
*[[Jovan Hranilović]]

== I ==

*[[Jurica Iskra|Jur(ic)a Iskra]] (1972-2024)
*[[Dubravko Ivančan]]
*[[Drago Ivanišević]]
*[[Ivan Ivanišević]]
*[[Antun Ivanošić]]
*[[Mate Ivićević]]
*[[Radovan Ivšić]] 

== J ==

*[[Stjepan Jakševac]]
*[[Ante Jakšić]]
*[[Dragojla Jarnević]] (1812-1875)
*[[Jordan Jelić]]
*[[Živko Jeličić]]
*[[Vladimir Jelovšek]] 
*[[Predrag Jirsak]]
*[[Rikard Jorgovanić]]

== K ==
*[[David Kabalin]]
*[[Andrija Kačić Miošić]]
*[[Julije Kalićević]] (Dubrovnik)
*[[Petar Kanavelić]]
*[[Pajo Kanižaj]]
*[[Grgur Karlovčan]]
*[[Jure Kaštelan]]
*[[Rikard Katalinić Jeretov]]
*[[Dražen Katunarić]]
*[[Jerolim Kavanjin]] 
*[[Pasko Antun Kazali]]
*[[Antun Kaznačić]]
*[[Željko Knežević]]
*[[Pero Kojaković]]
*[[Tin Kolumbić]]
*[[Zoran Kompanjet]]
*[[Fran Koncelak]]
*[[Radivoj Koparec]]
*[[Lucijan Ante Kordić|Lucijan (Ante) Kordić]]
*[[Veselko Koroman]]
*[[Sida Košutić]]
*[[Miroslav Kovačević - Senjanin]]
*[[Tomislav Kovačević]]
*[[Ivan Goran Kovačić]] 
*[[Vladimir Vlado Kovačić|Vladimir (Vlado) Kovačić]]
*[[Josip Kozarac]] 
*[[Ivo Kozarčanin]]
*[[Erna Krajač]] 
*[[Nikola Kraljić]]
*[[Silvije Strahimir Kranjčević]] 
*Antun Krivonos(ov)ić
*[[Kamilo Križanić]]
*[[Gustav Krklec]]
*[[Miroslav Krleža]]
*[[Milan Krmpotić]] (2 različna)
*[[Vesna M. Krmpotić]]
*[[Branko Kućan]]
*[[Mateša Antun Kuhačević]]
*[[Ivan Kukuljević Sakcinski]]
*[[Ferdo Stražimir Kulundžić]]
*[[Marija Kumičić]]
*[[Rajmund Kunić]]
*[[Rajmund Kupareo]]
*[[Vladislav Kušan]]
*[[Mladen Kušec]]
*[[Ivan Kutnjak]]

== L ==
*[[Frano Lalić]]
*[[Ivo Lendić]]
*[[Pere Ljubić]]
*[[Duško Lončar]]
*[[Hanibal Lucić]]
*[[Predrag Lucić]]
*[[István Lukács]], tudi Stjepan Lukač

== M ==
*[[Miroslav Slavko Mađer]]
*[[Slavko Mađer]]
*[[Zvonimir Majdak]]
*[[Vjekoslav Majer]]
*[[Jakov Majnarić]]
*[[Miroslav Majnarić]]
*[[Juraj Maljevec|Juraj Maljevac]] (''Gregur Kapucin'')
*[[Alojz Majetić]]
*[[Milan Marjanović]]?
*[[Mirko Marjanović]]
*[[Tonko Maroević]]
*[[Marko Marulić]]  
*[[Đuro Matijašević]] (Mattei)  
*[[Suzana Matić]]
*[[Marijan Matković]]
*[[Boris Maruna]]
*[[Antun Gustav Matoš]]
*[[Ivan Mažuranić]]  
*[[Šiško Menčetić|Šiško (Šišmundo) Menčetić]]  
*[[Lovro Mihačević]]
*[[Slavko Mihalić]] 
*[[Romeo Mihaljević]]
*[[Antun Mihanović]]
*[[Ive Mihovilović]]
*[[Stijepo Mijović Kočan]]
*[[Nikola Milićević]]
*[[Zvonko Milković]]
*[[Andrija Kačić Miošić]]
*[[Antun Milovan]] (1954-)
*[[Kemal Mujičić]]

== N ==

*[[Daniel Načinović]]
*[[Vladimir Nazor]]
*[[Mihovil Nikolić]]

== O ==
*[[Izvor Oreb]]
*[[Drago Orlić]]

== P ==

*[[Luko Paljetak]] 
*[[Vesna Parun]] 
*[[Nikola Pavić]]
*[[Mihovil Pavlek Miškina|Mihovil Pavlek - Miškina]]
*[[Vladimir Pavlović]] 
*[[Marija Peakić-Mikuljan|Marija Peakić - Mikuljan]]
*[[Robert Perišić]] (1969)
*[[Dino Pešut]]
*[[Božidar Petrač]]
*[[Čedo Prica Plitvički]]
*[[Marko Pogačar]]
*[[Janko Polić Kamov]]
*[[Nikola Polić]]
*[[Petar Preradović]]
*[[Josip Pupačić]]

== R ==
*[[Ladislav Radek]]
*[[Milan Rakovac]]
*[[Dinko Ranjina]]
*[[Junije Resti]]
*[[Joja Ricov]]
*[[Pavao Ritter Vitezović]]
*[[Lucija Rudan]]
*[[Ferdo Rusan]]
*[[Stijepo Rusić]]

== S ==
*[[Željko Sabol]]
*[[Đuro Seder]] ?
*[[Novak Simić]]
*[[Ivan Slamnig]]
*[[Milivoj Slaviček]]
*[[Ivan Franatica Sorkočević]]
*[[Ante Stamać]]
*[[Augustin Stipčević]]
*[[Đuro Sudeta]]

== Š ==
*[[Silvija Šesto]]
*[[Antun Branko Šimić]]
*[[Juraj Šižgorić]]
*[[Branko Strahimir Škarica]]
*[[Andriana Škunca]]
*[[Damir Šodan]] (1964 -)
*[[Oto Šolc]]
*[[Antun Šoljan]]
*[[Nikola Šop]]
*[[Krsto Špoljar]]
*[[Drago Štambuk]]
*[[Zdenko Štambuk]]
*[[Pavao Štoos]]

== T ==
*[[Dragutin Tadijanović]] 
*[[Ljudevit Tomšič]]
*[[Ante Tresić Pavičić]]

== U ==
*[[Tugomil Ujčić]]
*[[Tin Ujević]]

== V ==
*[[Mavro Vetranović]]
*[[Radomir Venturin]]
*[[Vladimir Vidrić]]
*[[Grigor Vitez]]
*[[Pavao Ritter Vitezović]]
*[[Irena Vrkljan]]
*[[Šime Vučetić]]
*[[Stojan Vučićević]]
*[[Stjepan Vukušić]]
*([[Anđelko Vuletić]])

== Z ==

*[[Tomislav Zajec]] 
*[[Igor Zidić]]
*[[Tomislav Zuppa]]

== Ž ==
*[[Anka Žagar]]
*[[Ladislav Žimbrek]]

== Glej tudi ==
* [[seznam hrvaških pisateljev]]
*[[seznam hrvaških dramatikov]]

{{seznami narodov po poklicu|pesnikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki|*]]</text>
      <sha1>qj7y23o4dgmq5qxxv6mwlkpm90ttm2c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Engelbert Rodošek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>38152</id>
    <revision>
      <id>6677254</id>
      <parentid>5470164</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T04:27:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677254</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1487" sha1="bm081qwench872nrgdeu5uct2xr0ihy" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Engelbert Rodošek''' (tudi '''Berti''' oz. '''Berty'''), [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], [[dirigent]], [[aranžer]] in [[producent]], * [[11. julij]] [[1943]], [[Gradec]], [[Avstrija]], † [[14. avgust]] [[2017]], [[Zürich]], [[Švica]].

Glasbo je študiral na ''Visoki šoli za glasbo v Gradcu''. Živel in deloval je v [[Zürich]]u ([[Švica]]). Je »oče« festivala [[Vesela jesen]] in [[Melodije morja in sonca|Melodij morja in sonca]]. Njegov opus šteje okoli 400 glasbenih del. V Mariboru je vodil ansambel Bertija Rodoška, v Ljubljani pa je bil član [[Mladi levi|Mladih levov]] in Črnih vran.

Med njegova najuspešnejša dela sodijo: Štajer'c, Prlek, Nazdravimo prijateljstvu, Obrtniki, Tople julijske noči, Vsak po svoje naj si poje, Bolfenk, Črke lažejo, Polka, valček, Rock &amp; Roll, Mamici...

Največ glasbenih del je napisal za [[Alfi Nipič|Alfija Nipiča]], [[Oto Pestner|Ota Pestnerja]], New swing quartet, Henčka, Jožeta Koblerja, ...

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih skladateljev]]
*[[seznam slovenskih dirigentov]]
*[[seznam slovenskih aranžerjev]]
*[[seznam slovenskih producentov]]

{{Škrbina o glasbeniku}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Rodošek, Engelbert}}
[[Kategorija:Slovenski aranžerji]]
[[Kategorija:Slovenski dirigenti]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
[[Kategorija:Člani skupine Mladi levi]]
[[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]]
[[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]]</text>
      <sha1>bm081qwench872nrgdeu5uct2xr0ihy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izrek štirih barv</title>
    <ns>0</ns>
    <id>40775</id>
    <revision>
      <id>6677296</id>
      <parentid>5960207</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:17:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>250px</comment>
      <origin>6677296</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3885" sha1="ha60xvldn3yb9pqo7v9q6rialmpckyi" xml:space="preserve">[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|right|250px|Zemljevid slovenskih občin (2011) pobarvan s štirimi barvami]]
[[Slika:Obcine Slovenija 2011 Zrece Oplotnica SlKonjice SlBistrica.svg|thumb|right|250px|Tri barve ne zadoščajo!]]

'''Izrèk štírih bárv''' [[izjava|izjavlja]], da se lahko vsako [[ravnina|ravnino]] razdeljeno na področja, kot je na primer politični [[zemljevid]] držav, grofij, ali karkoli že, pobarva z največ [[4 (število)|štirimi]] [[barva]]mi tako da nobeno izmed sosednjih področij ni pobarvano z isto barvo. Dve področji sta ''sosednji'', če njuna meja ni le [[točka (geometrija)|točka]]. Vsako področje se mora stikati z drugim, kar pomeni, da nima [[eksklava|eksklav]] kot jih imata npr. Michigan in Azerbajdžan.

Očitno je, da tri barve niso dovolj. Tudi ni težko [[matematični dokaz|pokazati]], da je pri barvanju [[izrek petih barv|dovolj pet barv]].

Izrek štirih barvah je bil prvi veliki [[izrek]], ki so ga (leta [[1976 v znanosti|1976]]) dokazali s pomočjo [[računalnik]]a. Njegovega dokaza vsi matematiki ne sprejemajo, saj ga človek ne more preveriti na roko. Navsezadnje je treba verjeti v pravilnost prevajalnika in [[strojna oprema|strojne opreme]], ki sta izvršila program za dokaz.

Dokazu so očitali tudi da ni ličen, ali če se zapiše z besedami iz tistega časa: »dober matematični dokaz je kakor pesem - to pa je telefonski imenik!«

== Zgodovina izreka ==

Domnevo, ki predstavlja problem [[barvanje grafa|barvanja]], je prvi predlagal 23. oktobra [[1852 v znanosti|1852]] mladi južnoafriški matematik [[Francis Guthrie]].&lt;ref name=&quot;mackenzie_2004&quot;&gt;{{sktxt|MacKenzie|2004|pp=103}}.&lt;/ref&gt;{{rp|103}}&lt;ref&gt;{{sktxt|Wilson|2000|pp=18}}.&lt;/ref&gt;{{rp|18}}&lt;ref name=&quot;cayley_1879&quot;&gt;{{sktxt|Cayley|1879}}.&lt;/ref&gt; Pri barvanju [[Anglija|angleških]] [[tradicionalne grofije Anglije|grofij]] je zapazil, da so za to potrebne le štiri barve. Guthriejev brat Frederick je bil študent [[Augustus De Morgan|Augustusa De Morgana]] na [[Univerzitetni kolidž v Londonu|Univerzitetnem kolidžu v Londonu]] (UCL). Francis je poizvedoval o problemu pri bratu, ta pa ga je podal De Morganu. Guthrie je leta 1850 diplomiral na UCL, kasneje pa je poučeval matematiko na Južnoafriški univerzi v [[Kaapstad]]tu.

Problem se je prvič pojavil v delu [[Arthur Cayley|Arthurja Cayleyja]] ''O barvanju zemljevidov'' (''On the colourings of maps''), ki ga je izdala [[Kraljeva geografska družba]] leta 1879.&lt;ref name=&quot;cayley_1879&quot; /&gt;

Pred končnim dokazom se je pojavilo več neuspešnih poskusov. Enega od dokazov je podal leta 1879 [[Alfred Bray Kempe]]. Njegov dokaz so sprejeli. Drug dokaz je podal leta 1890 škotski fizik in matematik [[Peter Guthrie Tait]]. Leta 1890 je [[Percy John Heawood]] dokazal problem barvanja zemljevidov za pet barv in pokazal, da je Kempeov dokaz nepravilen. Leto kasneje 1891 je [[Julius Peter Christian Petersen|Julius Petersen]] pokazal še na nepravilnost Taitovega dokaza.

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{citat|last1= Cayley|first1= Arthur|authorlink1= Arthur Cayley|title= On the colourings of maps|journal= [[Proceedings of the Royal Geographical Society]]|date= 1879|volume= 1|issue= 4|pages= 259–261|doi= 10.2307/1799998|jstor= 1799998|publisher= Blackwell}}
* {{citat|last1= MacKenzie|first1= Donald A.|title= Mechanizing Proof: Computing, Risk, and Trust|date= 2004|publisher= MIT Press|isbn= 0-262-13393-8|url= http://books.google.si/books/about/Mechanizing_proof.html?id=QiMS8t4V_0cC&amp;redir_esc=y}}
* {{citat|last1= Wilson|first1= Robin James|authorlink1= Robin James Wilson|title= Four Colors Suffice|date= 2002|location= London|publisher= Penguin Books|isbn= 0-691-11533-8|page= 18}}
{{refend}}

{{math-stub}}

[[Kategorija:Topološka teorija grafov]]
[[Kategorija:Matematični izreki]]
[[Kategorija:1852 v znanosti]]
[[Kategorija:1976 v znanosti]]</text>
      <sha1>ha60xvldn3yb9pqo7v9q6rialmpckyi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam nemških politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>50085</id>
    <revision>
      <id>6677339</id>
      <parentid>6675259</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:17:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6677339</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="50522" sha1="4ubcvy5pwlmutawruo0ror9yo3au9iq" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' 

{{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Alexander Abusch]] (1902–1982)
*[[Anton Ackermann]] (1905–1973)
*[[Else Ackermann]] (1933–2019)
*[[Konrad Adam]] (1942–)
*[[Bernhard Adelung]] (1876–1943)
*[[Konrad Adenauer]] (1876–1967)
*Wilhelm &quot;Willi&quot; Agatz (1904–1957)
*[[Christoph Ahlhaus]] (1969–)
*[[Lothar Ahrendt]] (1936–)
*[[Hermann Ahrens]] (1902–1975)
*[[Ilse Aigner]] (1964–)
*[[Hubert Aiwanger]] (1971–)
*[[Jan van Aken]] (1961–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) 
*[[Lisa Albrecht]] (1896–1958)
*[[Heinrich Albertz]] (1915–1993)
*[[Torsten Albig]] (1963–)
*[[Ernst Albrecht]] (1930–2014)
*[[Hans Albrecht]] (1919–2008)
*[[Dieter Althaus]] (1958–)
*[[Johannes Althusius]] (1563–1638)
*[[Peter Altmaier]] (1958–)
*[[Peter Altmeier]] (1899–1977)
*[[Alexander Alvaro]] (1975–)
*[[Tarek Al-Wazir]] (1971–)
*[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969)
*[[Max Amann]] (1891–1957)
*[[Cristine Andersson]] (1968–)
*[[Fritz Anneke]] (1818–1872)
*[[Erich Apel]] (1917–1965)
*[[Hans Apel]] (1932–2011)
*[[Holger Apfel]] (1970–)
*[[Rudolf Appelt]] (1900–55)
*[[Walter Arendt]] (1925–2005)
*[[Rudi Arndt]] (1927–2004)
*[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868)
*[[Karl Arnold]] (1901–1958) 
*[[Erhard Auer]] (1874–1945) 
*[[Ignaz Auer]] (1846–1907) 
*[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866)
*[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969)
*[[Rudolf Augstein]] (1923–2002)
*[[Eberhard Aurich]] (1946–)
*[[Ernst Aust]] (1923–1985)
*[[René Aust]] (1987–)
*[[Hermann Axen]] (1916–1992)
*[[Artur Axmann]] (1913–1996)

== B ==

*[[August Bach]] (1897–1966)
*[[Kurt Bachmann]] (1909–1997)
*[[Lutz Bachmann]] (1973–)
*[[Herbert Backe]] (1896–1947)
*[[Till Backhaus]] (1959–)
*[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929)
*[[Annalena Baerbock]] (1980–)
*[[Egon Bahr]] (1922–2015)
*[[Rudolf Bahro]] (1935–1997)
*[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874)
*[[Siegfried Balke]] (1902–1984)
*[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899)
*[[Felix Banaszak]] (1989)
*[[Martin Bangemann]] (1934–2022)
*[[Dorothee Bär]] (1978–)
*[[Oliver Bär]] (1977–)
*[[Angelika Barbe]] (1951–)
*Walter Bargatzky (1910–1998)
*[[Katarina Barley]] (1968–)
*[[Uwe Barschel]] (1944–1987)
*[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971)
*[[Emil Barth]] (1879–1941)
*[[Willi Barth]] (1899–1968)
*[[Walter Bartram]] (1893–1971)
*[[Dietmar Bartsch]] (1958–)
*[[Rainer Barzel]] (1924–2006)
*[[Bärbel Bas]] (1968–)
*[[Gert Bastian]] (1923–1992)
*[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944)
*[[Gustav Bauer]] (1870–1944)
*[[Erwin Baum]] (1868–1950)
*[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025)
*[[Bernd Baumann]] (1958–)
*[[Edith Baumann]] (1909–1973)
*[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954)
*[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997)
*[[Josef Baumhoff]] (1887–1962)
*[[Margarete Bause]] (1959–)
*[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934)
*[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913)
*[[Johannes R. Becher]] (1891–1958)
*[[Gunnar Beck]] (1966–)
*[[Kurt Beck]] (1949–)
*[[Marieluise Beck]] (1952–)
*[[Volker Beck]] (1960–)
*[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933)
*[[Clemens Becker]] (1869–1961)
*[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886)
*[[Günther Beckstein]] (1943–)
*[[Angelika Beer]] (1957–)
*[[Nicola Beer]] (1970–)
*[[Walter Behrendt]] (1914–1997)
*[[Friedrich Behrens]] (1909–1980)
*[[Markus Beisicht]] (1963–)
*[[Johannes Bell]] (1868–1949)
*[[Karin Bencze]] (1952–)
*[[Ernst Benda]] (1925–2009)
*[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989)
*[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–)
*[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902)
*[[Hans Bentzien]] (1927–2015)
*[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) 
*[[Wolfgang Berghofer]] (1943–)
*[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008)
*[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–)
*[[Christoph Bergner]] (1948–)
*[[Eduard Bernstein]] (1850–1932)
*[[Werner Best]] (1903–1989)
*[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921)
*[[Ole von Beust]] (1955–)
*[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–)
*[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021)
*[[Heinz Bierbaum]] (1946–)
*[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994)
*[[Lothar Bisky]] (1941–2013)
*[[Otto von Bismarck]] (1815–1898)
*[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975)
*[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006)
*[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949)
*[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904)
*[[Theodor Blank]] (1905–1972)
*[[Werner von Blomberg]] (1878–1946)
*[[Wilhelm Blos]] (1849–1927)
*[[Franz Blücher]] (1896–1959)
*[[Norbert Blüm]] (1935–2020)
*[[Robert Blum]] (1807–1848)
*[[Markus Blume]] (1975–)
*[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881)
*[[Hans Böckler]] (1875–1951)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Lorenz Bock]] (1883–1948)
*[[Peter Boehringer]] (1969–)
*[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907)
*[[Friedrich Bohl]] (1945–)
*[[Bärbel Bohley]] (1945–2010)
*[[Johann Böhm]] (1937–2018)
*[[Tatjana Böhm]] &amp; Ina Merkel
*[[Hans–Joachim Böhme]] (1931–1995)
*[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999)
*[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025)
*[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) 
*[[Jens Böhrnsen]] (1949–)
*[[Eugen Bolz]] (1881–1945)
*[[Lothar Bolz]] (1903–1986)
*[[Martin Bormann]] (1900–1945)
*[[Stephan Born]] (1824–1898)
*[[Holger Börner]] (1931–2006)
*[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732)
*[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997)
*[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017)
*[[Martin Böttger]] (1947–)
*[[Volker Bouffier]] (1951–)
*[[Philipp Bouhler]] (1899–1945)
*[[Andreas Bovenschulte]] (1965–)
*[[Fritz Bracht]] (1899–1945)
*[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850)
*[[Heinrich Brandler]] (1881–1967)
*[[Herman Brandt]] (1922–2018)
*[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'')
*[[Franziska Brantner]] (1979–)
*[[Max Brauer]] (1887–1973)
*[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–)
*[[Karl Braun–Wiesbaden]] (1822–1893)
*[[Otto Braun]] (1872–1955)
*[[Carola von Braun]] (1942–)
*[[Heinrich Brauns]] (1868–1939)
*[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997)
*[[Otto von Bray–Steinburg]] (1807–1899)
*[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944)
*[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968)
*[[Otto Brenner]] (1907–1972)
*[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964)
*[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931)
*[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959)
*[[Ralph Brinkhaus]] (1968–)
*[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928)
*[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) 
*[[Wolfram Brück]] (1937–2016) 
*[[Rainer Brüderle]] (1945–)
*[[Heinrich Brüning]] (1885–1970)
*[[Florian von Brunn]] (1969–)
*[[Guido Brunner]] (1930–1997)
*[[Werner Bruschke]] (1898–1995)
*[[Gerd Bucerius]] (1906–1995)
*[[Ewald Bucher]] (1914–1991)
*[[Christine Buchholz]] (1971–)
*[[Otto Buchwitz]] (1879–1964)
*[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945)
*[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022)
*[[Udo Bullmann]] (1956–)
*[[Edelgard Bulmahn]] (1951–)
*[[Andreas von Bülow]] (1937–)
*[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929)
*[[Hans Bunge]] (1919–1990)
*[[Joseph Bürckel]] (1895–1944)
*[[Kurt Bürger]] (1894–1951)
*[[Marco Buschmann]] (1977–)
*[[Friedhelm Busse]] (1929–2008)
*[[Reinhard Bütikofer]] (1953–)

== C ==
*[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890)
*[[Leo von Caprivi]] (1831–1899)
*[[Karl Carstens]] (1914–1992)
*[[Peter Harry Carstensen]] (1947–)
*[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–) 
*[[Roman Chwalek]] (1898–1974) 
*[[Tino Chrupalla]] (1975–)
*[[Roland Claus]] (1954–)
*[[Wolfgang Clement]] (1940–2020)
*[[Daniel Cohn–Bendit]] (1945–; francosko–nemški)
*[[Ulrich Commerçon]] (1968–)
*[[Erich Correns]] (1896–1981)
*[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832)
*[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926)
*[[Arthur Crispien]] (1875–1946)
*[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933)
*[[Julius Curtius]] (1877–1948)
*[[Herbert Czaja]] (1914–1997)

== D ==

*[[Franz Dahlem]] (1892–1981)
*Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974)
*[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969)
*[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860)
*[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009)
*[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942)
*Wilhelm &amp; Hans Daniels
*[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953)
*[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–)
*[[Kurt Daluege]] (1897–1946)
*[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987)
*Wilhelm in Hans (1934-) Daniels
*[[Ernst Däumig]] (1868–1922)
*[[Eduard David]] (1863–1930)
*[[Günter Deckert]] (1940–2022)
*[[Thomas Dehler]] (1897–1967)
*[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963)
*[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964)
*[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921)
*[[Fabio De Masi]] (1980–)
*[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) 
*[[Georg Dertinger]] (1902–1968)
*[[Friedrich Dickel]] (1913–1993)
*[[Willi Dickhut]] (1904–1992) 
*[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969)
*[[Peter Diedrich]] (1938–2015)
*[[Georg Diederichs]] (1900–1983)
*[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–)
*[[Bruno Diekmann]] (1897–1982)
*[[Eberhard Diepgen]] (1941–)
*[[Arnold Diestel]] (1857–1924)
*[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) 
*[[Hermann Dietrich]] (1879–1954)
*[[Sepp Dietrich]] (1892–1966)
*[[Birgit Diezel]] (1958–) 
*[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942)
*[[Artur Dinter]] (1876–1948)
*[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Klaus von Dohnányi]] (1928–)
*[[Werner Dollinger]] (1918–2008)
*[[Karl Dönitz]] (1891–1980)
*[[Fritz Dorls]] (1910–1995)
*[[Hubert Dorn]] (1956–)
*[[Alexander Dobrindt]] (1970–)
*[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970)
*[[Alfred Dregger]] (1920–2002)
*[[Werner Dreibus]] (1947–) 
*[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) 
*[[Anton Drexler]] (1884–1942)
*[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978)
*[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–)
*[[Josef Duchač]] (1938–)
*[[Hermann Duncker]] (1874–1960)
*[[Käte Duncker]] (1871–1953)
*[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970)
*[[Christian Dürr]] (1977–)
*[[Rudi Dutschke]] (1940–1979)
*[[Freimut Duve]] (1936–2020)

== E ==
*[[Hugo Eberlein]] (1887–1941)
*[[Werner Eberlein]] (1919–2002)
*[[Hans–Wilhelm Ebeling]] (1934–2021)
*[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]])
*[[Friedrich &quot;Fritz&quot; Ebert Jr.]] (1894–1979)
*[[Stefan Eck]] (1956–)
*[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]])
*[[Sebastian Edathy]] (1969–)
*[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) 
*[[Hans Ehard]] (1887–1980)
*[[Hermann Ehlers]] (1904–1954)
*[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009)
*[[Horst Ehmke]] (1927–2017)
*[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018)
*[[Hans Eichel]] (1941–)
*[[Willi Eichler]] (1896–1971)
*[[Gerhard Eisler]] (1897–1968)
*[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]])
*[[Fritz Emrich]] (1894–1947)
*[[Stefan Engel]] (1954–)
*[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943)
*[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008)
*[[Björn Engholm]] (1939–)
*[[Dagmar Enkelmann]] (1956–)
*[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947)
*[[Rainer Eppelmann]] (1943–)
*[[Erhard Eppler]] (1926–2019)
*[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]])
*[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]])
*[[Petra Erler]] (1958–)
*[[Karl Ernst]] (1904–1934)
*[[Klaus Ernst]] (1954–)
*[[Kornelia Ernst]] (1965–)
*[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]])
*[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]])
*[[Saskia Esken]] (1961–)
*[[Thomas Esser]] (1870–1948)
*[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912)
*[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]])
*[[Manfred Ewald]] (1926–2002)
*[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959)

== F ==
*[[Nancy Faeser]] (1970–)
*Yasmin Fahimi (1967–)
*[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971)
*[[Alfred Faust]] (1883–1961)
*[[Matthias Faust]] (1971–)
*[[Birgit Fechner]] (1965–)
*[[Max Fechner]] (1892–1973)
*[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998)
*[[Gabi Fechtner]] (1977–)
*[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]])
*[[Thomas Feist]] (1965–)
*[[Peter Feldmann]] (1958–)
*[[Werner Felfe]] (1928–1988)
*[[Enak Ferlemann]] (1963)
*[[Elke Ferner]] (1958–)
*[[Karl Fiehler]] (1895–1969)
*[[Hans Filbinger]] (1913–2007)
*[[Walter Fisch]] (1910–1966)
*[[Otto Fischbeck]] (1865–1939)
*[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–)
*[[Kurt Fischer]] (1900–1950)
*[[Oskar Fischer]] (1923–2020)
*[[Richard Fischer]] (1855–1926)
*[[Ruth Fischer]] (r. Elfride Eisler) (1895–1961)
*[[Margarete Fischer–Bosch]] (1888–1972)
*[[Manfred Flegel]] (1927–2018)
*[[Leo Flieg]] (1893–1939)
*[[Peter Florin]] (1921–2014)
*[[Wilhelm Florin]] (1894–1944)
*[[Katharina Focke]] (1922–2016)
*[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892)
*[[Albert Forster]] (1902–1952)
*[[Hans Frank]] (1900–1946)
*[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946)
*[[Egon Franke]] (1913–1995)
*[[Frank Franz]] (1978–)
*[[Thorsten Frei]] (1973–)
*[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]])
*[[Gerhard Frey]] (1933–2013)
*[[Wilhelm Frick]] (1877–1946)
*[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972)
*[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890)
*[[Hans–Peter Friedrich]] ([[1957]]–)
*[[Hans Friderichs]] (1931–2025) 
*[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947)
*[[Theodor Fritsch]] (1852–1933)
*[[Paul Fröhlich]] (1913–1970)
*[[August Frölich]] (1867–1964)
*[[Paul Frölich]] (1884–1953)
*[[Anke Fuchs]] (1937–2019)
*[[Ralf Fücks]] (1951–)
*[[Liselotte Funcke]] (1918–2012)
*[[Walther Funk]] (1890–1960)
*[[Hans Furler]] (1904–1975)

== G ==
*[[Fritz Gäbler]] (1897–1974)
*[[Sigmar Gabriel]] (1959–)
*[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880)
*[[Heinz Galinski]] (1912–1992)
*[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–)
*[[Alexander Gauland]] (1941–)
*[[Hermann Gautier]] (1920–2010)
*[[Thomas Gehring]] (1958–)
*[[Andreas Geisel]] (1966–)
*[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944)
*[[Heiner Geissler]] (1930–2017)
*[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016)
*[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]])
*[[Rudi Georgi]] (1927–2020)
*[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–)
*[[Bernhard Gericke]] (1908–1967)
*[[Hanna Gerig]] (r.''Degenhardt'') (1900–1991)
*[[Otto Gerig]] (1885–1944)
*[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935)
*[[Manfred Gerlach]] (1928–2011)
*[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986)
*[[Alexandra Geese]] (1968–)
*[[Otto Gessler]] (1875–1955)
*[[Klara Geywitz]] (1976–)
*[[Sven Giegold]] (1969–)
*[[Gerd Gies]] (1943–)
*[[Paul Giesler]] (1895–1945)
*[[Franziska Giffey]] (1978–)
*Hans Globke (1898–1973)
*[[Michael Glos]] (1944–)
*[[Günter Gloser]] (1950–)
*[[Peter Glotz]] (1939–2005)
*[[Alois Glück]] (1940–2024)
*[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895)
*[[Joseph Goebbels]] (1897–1945)
*[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945)
*[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990)
*[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬)
*[[Alfred Gomolka]] (1942–2020)
*[[Alfons Goppel]] (1905–1991)
*[[Thomas Goppel]] (1947–)
*[[Bernhard Göring]] (1897–1949)
*[[Hermann Göring]] (1893–1946)
*[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–)
*[[Joseph Görres]] (1776–1848)
*[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec)
*[[Gerald Götting]] (1923–2015)
*[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849)
*[[Horst Grabert]] (1927–2011)
*[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988)
*[[Georg Gradnauer]] (1866–1946)
*[[Angelika Graf]] (née Bachmann) (1947–)
*[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933)
*[[Arthur Greiser]] (1897–1946)
*[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist)
*[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]])
*[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]])
*[[Adolf Grimme]] (1889–1963)
*[[Hans von der Groeben]] (1907–2005)
*[[Wilhelm Groener]] (1867–1939)
*[[Josef Grohé]] (1902–1987) 
*[[Hermann Gröhe]] (1961–)
*[[Grete Groh–Kummerlöw]] (1909–1980)
*[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) 
*[[Ernst Grube]] (1890–1945)
*[[Herbert Gruhl]] (1921–1993)
*[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985)
*[[Martin Grüner]] (1929–2018)
*[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003)
*[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966)
*[[Daniel Günther]] (1973–)
*[[Franz Gürtner]] (1881–1941)
*[[Hubertus Guske]] (1930–)
*[[Karl–Theodor zu Guttenberg]] (1971–)
*[[Martin Gutzeit]] (1952–)
*[[Richard Gyptner]] (1901–1972)
*[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–)
*[[Klaus Gysi]] (1912–1999)

== H ==
*[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]])
*[[Dieter Haack]] (1934–)
*[[Robert Habeck]] (1969–)
*[[Herbert Häber]] (1930–2020)
*[[Hanns Haberer]] (1890–1967)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) 
*[[Christine Haderthauer]] (1962–)
*Karl Haehser (1928–2012)
*[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995)
*[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–)
*[[Kurt Hager]] (1912–1998)
*[[André Hahn]] (1963–)
*[[Diederich Hahn]] (1859–1918)
*[[Walter Hallstein]] (1901–1982)
*[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) 
*[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016)
*[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992)
*[[Thomas Händel]] (1953–)
*[[Franz Handlos]] (1939–2013)
*[[Albert Hänel]] (1833–1918)
*[[Karl Hanke]] (1903–1945)
*[[Tobias Hans]] (1978–)
*[[Klaus Hänsch]] (1938–)
*[[Rebecca Harms]] (1956–)
*[[Karl Harrer]] (1890–1926)
*[[Günter Hartmann]] (1930–)
*[[Christoph Hartmann]] (1972–)
*[[Sebastian Hartmann]] (1977–)
*[[Christian Hartenhauer]] (1948–)
*[[Reiner Haseloff]] (1954–)
*[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997)
*[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–)
*[[Volker Hauff]] (1940–)
*[[Wolfgang Haus]] (1927–2018)
*Karl Hausenschild
*[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]])
*[[August Haussleiter]] (1905–1989)
*[[Helmut Haussmann]] (1943–)
*[[Julius Haussmann]] (1816–1889)
*[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989)
*[[Robert Havemann]] (1910–1992)
*[[Bruno Heck]] (1917–1989)
*[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936)
*[[Hubertus Heil]] (1972–)
*[[Georg Heim]] (1865–1938)
*[[Wolfgang Heine]] (1861–1944)
*[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]])
*[[Rudolf Heinze]] (1865–1928)
*[[Heinrich Held]] (1868–1938)
*[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933)
*[[Karl Helfferich]] (1872–1924)
*[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991)
*[[Hans–Olaf Henkel]] (1940–)
*[[Frank Henkel]] (1963–)
*[[Susanne Hennig–Wellsow]] (1977–)
*[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec)
*[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]])
*[[Wolfgang Herger]] (1935–)
*[[Oskar Hergt]] (1869–1967)
*[[Christian Herrgott]] (1984–)
*[[Andreas Hermes]] (1878–1964)
*[[Joachim Herrmann]] (1928–1992)
*[[Ulrike Herrmann]] (1964–)
*[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966)
*[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]])
*[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017)
*[[Rudolf Hess]] (1894–1987)
*[[Franz Heubl]] (1924–2001)
*[[Hans–Joachim Heusinger]] (1925–2019)
*[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]])
*[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942)
*[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014)
*[[Johannes von Hieber]] (1862–1951)
*[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941)
*[[Heinrich Himmler]] (1900–1945)
*[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]])
*[[Paul von Hintze]] (1864–1941)
*[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020)
*[[Paul Hirsch]] (1868–1940)
*[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941)
*[[Adolf Hitler]] (1889–1945)
*[[Hermann Höcherl]] (1912–1989)
*[[Björn Höcke]] (1972–)
*[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980)
*[[Franz Hofer]] (1902–1975)
*[[Hans–Joachim Hoffmann]] (1929–1994)
*[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985)
*[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930)
*[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) 
*[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018)
*[[Artur Hofmann]] (1907–1987)
*Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–)
*[[Eva Högl]] (1969–)
*[[Wilhelm Högner]] (1887–1980)
*[[Adolf zu Hohenlohe–Ingelfingen]] (1797–1873)
*[[Princ Chlodwig Hohenlohe–Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]])
*[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen]] (1811–1885)
*[[Andreas Hollstein]] (1963–)
*[[Heinrich Homann]] (1911–1994)
*[[Bodo Hombach]] (1952–)
*[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]])
*[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016)
*[[Hermann Höpker–Aschoff]] (1883–1954)
*[[Reinhard Höppner]] (1948–2014)
*[[Michael Horlacher]] (1888–1957)
*[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–)
*[[Erhard Hübener]] (1881–1958)
*[[Antje Huber]] (1924–2015)
*[[Erwin Huber]] (1946–)
*[[Stefanie Hubig]] (1968–)
*[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951)
*[[Otto Hugo]] (1878–1942)
*[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]])
*[[Melanie Huml]] (1975–)
*[[Hermann Hummel]] (1876–1952)
*[[Alois Hundhammer]] (1900–1974)
*[[Andrej Hunko]] (1963–)
*[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993)

== I ==

*[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]])

== J ==

*[[Johann Jacoby]] (1805–1877)
*[[Traugott von Jagow]] (1865–1941)
*[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Dieter Janecek]] (1976–)
*[[Oliver Janich]] (1969–)
*Walter Janka (1914–1994)
*[[Jean Jansen]] (1825–1849)
*[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990)
*[[Karl Jarres]] (1874–1951)
*[[Heinrich Jasper]] (1875–1945)
*[[Anton Jaumann]] (1927–1994)
*[[Hans Jendretzky]] (1897–1992)
*[[Philipp Jenninger]] (1932–2018)
*Wilfried Jilge
*Curt Joël (1865–1945)
*[[Leo Jogiches]] (1867–1919)
*[[Rudolf Jordan]] (1902–1988)
*[[Marie Juchacz]] (née Gohlke) (1879–1956)
*[[Franz Josef Jung]] (1949–)
*[[Ulrich Junghanns]] (1956–)
*[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964)
*[[Wolfgang Junker]] (1929–1990)
*[[Bettina Jürgensen]] (1954–)

== K ==
*[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]])
*[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]])
*[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979)
*[[Jakob Kaiser]] (1888–1961)
*[[Eka von Kalben]] (1964–)
*[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) 
*[[Michaela Kaniber]] (1977–) 
*[[Manfred Kanther]] (1939–) 
*[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922)
*[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945)
*[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]])
*[[Anja Karliczek]] (1971–)
*[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985)
*[[Hermann Kastner]] (1886–1957)
*[[Susanne Kastner]] (1946–)
*[[Iwan Katz]] (1889–1956)
*[[Rudolf Katz]] (1895–1961)
*[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996)
*[[Volker Kauder]] (1949–)
*[[Karl Kaufmann]] (1900–1965)
*[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–)
*[[Friedrich Kellner]] (1885–1970)
*[[Michael Kellner]] (1977–)
*[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]])
*[[Thomas Kemmerich]] (1965–)
*[[Volker Kempf]] (1968–)
*[[Georg Kenzler]] (1884–1959)
*[[Hans Kerrl]] (1887–1941)
*[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–)
*[[Hakkı Keskin]] (1943–)
*[[Heinz Kessler]] (1920–2017)
*[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877)
*[[Roderich Kiesewetter]] (1963–)
*[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]])
*[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944)
*[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882)
*[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019)
*[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]])
*[[Katja Kipping]] (1978–)
*[[Günther Kleiber]] (1931–2013)
*Herbert Klemm (1903–po 1961)
*[[Egon Klepsch]] (1930–2010) 
*[[Reinhard Klimmt]] (1942–) 
*[[Lars Klingbeil]] (1978–)
*[[Julia Klöckner]] (1972–)
*[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–)
*[[Werner Klumpp]] (1928–2021)
*Heinz Kluncker
*[[Heidi Knake-Werner]]
*[[Johann Knief]] (1880–1919)
*[[Eugen von Knilling]] (1856–1927)
*[[Patrik Köbele]] (1962–)
*[[Christian Koch]] (1878–1955)
*[[Hans Koch]] (1893–1945)
*[[Karl–Heinz Koch]] (1924–2007)
*[[Roland Koch]] (1958–)
*[[Waldemar Koch]] (1880–1963)
*[[Erich Koch–Weser]] (1875–1944)
*[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963)
*[[Eugen Kogon]] (1903–1987)
*[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017)
*[[Erich Köhler]] (1892–1958)
*[[Heinrich Köhler]] (1878–1949)
*[[Horst Köhler]] ([[1943]]–)
*[[Walter Köhler]] (1897–1989)
*[[Natascha Kohnen]] (1967–)
*[[Bernd Kölmel]] (1958–)
*[[Hermann Kopf]] (1901–1991)
*[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961)
*[[Walter Köppe]] (1891–1970)
*[[Petra Köpping]] (1958–)
*[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) 
*[[Hans Koschnick]] (1929–2016)
*[[Adolf Köster]] (1883–1930)
*[[Erhard Krack]] (1931–2000)
*[[Hannelore Kraft]] (1961–)
*[[Christiane Krajewski]] (1949–)
*[[Annabell Krämer]] (1971–)
*[[Annegret Kramp–Karrenbauer]] (1962–)
*[[Günther Krause]] (1953–)
*[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]])
*[[Winfried Kretschmann]] (1948–)
*[[Michael Kretschmer]] (1975–)
*[[Kevin Krieger]] (1991–)
*[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012)
*[[Werner Krolikowski]] (1928–2016)
*[[Heinrich Krone]] (1895–1989)
*[[Volker Kröning]] (1945–)
*[[Hans Krüger]] (1902–1971)
*[[Thomas Krüger]] (1959–)
*[[Wilhelm Kube]] (1887–1943)
*[[Alfred Kubel]] (1909–1999)
*[[Wolfgang Kubicki]] (1952–)
*[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997)
*[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948)
*[[Bruno Kühn]] (1901–1944)
*[[Heinz Kühn]] (1912–1992)
*[[Michael Kühnen]] (1955–1991)
*[[Kevin Kühnert]] (1989–)
*[[Jörg Kukies]] (1968–)
*[[Wilhelm Külz]] (1875–1948)
*[[Renate Künast]] (1955–)
*[[Walter Kunze]] (1898–1977)
*[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018)
*[[Thomas Kutschaty]] (1968–)

== L ==
*[[Oskar Lafontaine]] (1943–)
*[[Manfred Lahnstein]] (1937–)
*[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–)
*[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009)
*[[Werner Lamberz]] (1929–1978)
*[[Christine Lambrecht]] (1965–)
*[[Norbert Lammert]] (1948–) 
*[[Gustav Landauer]] (1870–1919) 
*[[Otto Landsberg]] (1869–1957)
*[[Ricarda Lang]] (1994–)
*[[Helene Lange]] (1848–1930) 
*[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013)
*[[Richard Langeheine]] (1900–1995)
*[[Antonie Langendorf]] (1894–1969)
*[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]])
*[[Armin Laschet]] (1961–)
*[[Eduard Lasker]] (1829–1884)
*[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864)
*[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010)
*[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980)
*[[Karl Lauterbach]] (1963–)
*[[Georg Leber]] (1920–2012)
*[[Georg Ledebour]] (1850–1947)
*[[Klaus Lederer]] (1974–)
*[[Carl Legien]] (1861–1920)
*[[Theodor Leipart]] (1867–1947)
*[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016)
*[[Eveline Lemke]] (1964–)
*[[Helmut Lemke]] (1907–1990)
*[[Steffi Lemke]] (1968–)
*[[Ernst Lemmer]] (1898–1970)
*[[Vera Lengsfeld]] (1952–)
*Solveig Leo (1943–)
*[[Willy Leow]] (1887–1937)
*[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944)
*[[Bruno Leuschner]] (1910–1965)
*[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944)
*[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959)
*[[Richard Leutheusser]] (1867–1945)
*[[Paul Levi]] (1883–1930)
*[[Max Levien]] (1885–1937)
*[[Eugen Leviné]] (1883–1919)
*[[Robert Ley]] (1890–1945)
*[[Ursula von der Leyen]] (1958–)
*[[Christine Lieberknecht]] (1958–)
*[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]])
*[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948)
*[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900)
*[[Olaf Lies]] (1967–)     
*[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968)   
*[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945)
*[[Christian Lindner]] (1979–)
*[[Carsten Linnemann]] (1977–)
*[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–)
*[[Michael Georg Link]] (1963–)
*[[Julius Lippert]] (1895–1956)
*[[Richard Lipinski]] (1867–1936)
*[[Paul Löbe]] (1875–1967)
*[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955)
*[[Hans Loch]] (1898–1960)
*Eugen Loderer
*[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) 
*[[Hinrich Lohse]] (1896–1964)
*[[Katrin Lompscher]]
*[[Peter Lorenz]] (1922–1987)
*[[Gesine Lötzsch]] (1961–)
*[[Walter Lübcke]] (1953–2019)
*[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954)
*[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]])
*[[Paul Lücke]] (1914–1976)
*[[Bernd Lucke]] (1962–)
*[[Hermann Lüdemann]] &lt;small&gt;(&lt;/small&gt;1880–1959)
*[[Erich Ludendorff]] (1865–1937)
*[[Else Lüders]] (1872–1948)
*[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966)
*[[Saskia Ludwig]] (1968–)
*[[Christa Luft]] (1938–)
*[[Anna Lührmann]] (1983–)
*[[Heinrich Lummer]] (1932–2019)
*[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]])
*[[Johann von Lutz]] (1826–1890)

== M ==
*[[Heiko Maas]] (1966–)
*[[Thomas Mahlberg]] (1965–)
*[[Hans Mahle]] (1911–1999)
*[[Horst Mahler]] (1936–2025)
*[[Hans Maier]] (1931–)
*[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971)
*[[Werner Maihofer]] (1918–2009)
*[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) 
*[[Thomas de Maizière]] (1954–)
*[[Günther Maleuda]] (1931–2012)
*[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953)
*[[Ursula Männle]] (1944–)
*[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882)
*[[Stefan Mappus]] (1966–)
*[[Oskar Maretzky]] (1881–1945)
*[[Helmuth Markov]] (1952–)
*[[Karl Maron]] (1903–1975)
*[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912)
*[[Wilhelm &quot;Willy&quot; E.K. Marschler]] (1893–1952)
*[[Franz Marx]] (1903–1985)
*[[Peter Marx]] (1956–2022)
*[[Werner Marx]] (1924–1985)
*[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]])
*[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941)
*[[Hermann Mattern]] (1893–1971)
*[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–)
*[[Hans Matthöfer]] (1925–2009)
*[[Kurt Mattick]] (1908–1986)
*Emil Maurice (1897–1972)
*[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872)
*[[Max von Baden]] (1867–1929)
*[[Benedikt Mayer]] (1953–)
*[[David McAllister]] –&quot;Mac&quot; (1971–)
*[[Markus Meckel]] (1952–)
*[[Ernst Mecklenburg]] (1927–)
*[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]])
*[[Richard Meier]] (1878–1933)
*[[Erich Mende]] (1916–1998)
*[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (= fiktiven lik!!)
*[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980)
*[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) 
*[[Angela Merkel]] ([[1954]]–)
*[[Paul Merker]] (1894–1969)
*[[Friedrich Merz]] (1955–)
*[[Jörg Meuthen]] (1961–)
*[[Karl Mewis]] (1907–1987)
*[[Ernst Meyer]] (1887–1930)
*[[Flemming Meyer]] (1951–)
*[[Laurenz Meyer]] (1948–)
*[[Franz Meyers]] (1908–2002)
*[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]])
*[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002)
*[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–)
*[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]])
*[[Matthias Miersch]] (1968–)
*[[Herbert Mies]] (1929–2017)
*[[Irene Mihalic]] (1976–)
*[[Georg Milbradt]] (1945–)
*[[Johannes von Miquel]] (1828–1901)
*[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002)
*[[Günter Mittag]] (1926–1994)
*[[Amira Mohamed Ali]] (1980–)
*[[Fritz Mohr]] (1924–2008)
*[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003)
*[[Alex Möller]] (1903–1985)
*[[Walter Momper]] (1945–)
*[[Theodor Mommsen]] (1817–1903)
*[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023)
*[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849)
*[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]])
*[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–)
*[[Peter Moreth]] (1941–2014)
*[[Jürgen Morlock]] (1945–)
*[[Johann Most]] (1846–1906)
*[[Erich Mückenberger]] (1910–1998)
*[[Hermann Muhs]] (1894–1962)
*[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829)
*[[Dieter Müller]] (1941–)
*[[Erwin Müller]] (1906–1968)
*[[Fritz Müller]] (1920–2001)
*[[Gebhard Müller]] (1900–1990)
*[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–)
*[[Heinrich Müller]] (1900–1945)
*[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]])
*[[Josef Müller]] (1898–1979)
*[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990)
*[[Michael Müller]] (1964–)
*[[Peter Aloysius Müller]] (1955–)
*[[Richard Müller]] (1880–1943)
*[[Werner Müller]] (1946–2019)
*[[Franz Müntefering]] (1940–)
*[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–)
*[[Arnold Munter]] (1912–2001)
*[[Willi Münzenberg]] (1889–1940)
*[[Wilhelm Murr]] (1888–1945)
*[[Martin Mussgnug]] (1936–1997)
*[[Michael Muster]] (1946–)
*[[Martin Mutschmann]] (1879–1947)
*[[Rolf Mützenich]] (1959–)

== N ==

*[[Andrea Nahles]] (1970–)
*[[Friedrich Naumann]] (1860–1919)
*[[Konrad Naumann]] (1928–1992)
*[[Werner Naumann]] (1909–1982) 
*[[Arthur Nebe]] (1894–1945)
*[[Sebastian Nerz]] (1983–)
*[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024)
*[[Alfred Neumann|Alfred &quot;Ali&quot; Neumann]] (1909–2001)
*[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956)
*[[Hans Neureuter]] (1901–1953)
*[[Paul Nevermann]] (1902–1979)
*[[Hubert Ney]] (1892–1984)
*[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–)
*[[Dirk Niebel]] (1963–)
*[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019)
*[[Ernst Niekisch]] (1889–1967)
*Martin Niemöller (1892–1984)
*[[Dietmar Nietan]] (1964–)
*[[Günter Nooke]] (1959–)
*[[Albert Norden]] (1904–1982)
*[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]])
*[[Omid Nouripour]] (1975–)
*[[Otto Nuschke]] (1883–1957)

== O ==
*Heinrich Oberreuter 
*[[Alfred Oelssner]] (1879–1962)
*[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - &quot;Fred Larew&quot;
*[[Peter von Oertzen]] (1925–2008)
*[[Günther Oettinger]] (1953–)
*[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962)
*[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]])
*[[Willi van Ooyen]] (1947–)
*[[Thomas Oppermann]] (1954–2020)
*[[Rainer Ortleb]] (1944–)
*[[Ulrich Osche]] (1911–1975)
*([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938)
*[[Albert Osswald]] (1919–1996)
*[[Otto Ostrowski]] (1883–1963)
*[[Eduard Oswald]] (1947–)
*[[Theodor Overbeck]] (1818–1880)
*Tefik Özcan
*[[Cem Özdemir]] (1965–)
*[[Mahmut Özdemir]] (1987–)
*[[Aydan Özoğuz]] (1967–)

== P ==

*Hans Paasche (1881–1920)
*[[Waldemar Pabst]] (1880–1970)
*[[Ingrid Pankraz]] (1948–)
*[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]])
*[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]])
*[[Udo Pastörs]] (1952–)
*[[Petra Pau]] (1963–)
*[[Rudolf Paul]] (1893–1978)
*[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942)
*[[Jutta Paulus]] (1967–)
*[[Lisa Paus]] (1968–)
*[[Friedrich von Payer]] (1847–1931)
*[[Georg Pazderski]] (1951–)
*[[Sören Pellmann]] (1977–)
*[[Simone Peter]] (1965–)
*[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933)
*[[Frauke Petry]] (1975–)
*[[Ludwig Pfau]] (1821–1894)
*[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]])
*[[Anton Pfeifer]] (1937–)
*[[Joachim Pfeiffer]] (1967–)
*[[Tobias Pflüger]] (1965–)
*[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901)
*[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866)
*[[Sarah Philipp]] (1983–)
*[[Arthur Pieck]] (1899–1970)
*[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck)
*[[Gisela Piltz]] (1964–)
*[[Andreas Pinkwart]] (1960–)
*[[Alois Pisnik]] (1911–2004)
*[[Boris Pistorius]] (1960–)
*[[Matthias Platzeck]] (1953–)
*[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922)
*[[Ronald Pofalla]] (1959–)
*[[Gerhard Pohl]] (1937–2012)
*[[Ottilie Pohl]] (1867–1943)
*[[Gerd Poppe]] (1941–)
*[[Ulrike Poppe]] (1953–)
*[[Arthur von Posadowsky–Wehner]] (1845–1932)
*[[Diether Posser]] (1922–2010)
*[[Achim Post]] (1959–)
*[[Hans–Gert Pöttering]] (1945–)
*[[Hugo Preuß]] (1860–1925)
*[[Maria Probst]] (1902–1967)
*[[Florian Pronold]] (1972–)

== Q ==
*[[Bernhard Quandt]] (1903–1999)
*[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]])

== R ==
*[[Karl Raab]] (1906–1992)
*[[Gustav Radbruch]] (1878–1949)
*[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912)
*[[Bodo Ramelow]] (1956–)
*[[Peter Ramsauer]] (1954–)
*[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]])
*[[Eduard Rau]] (1868–1953)
*[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]])
*[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]])
*[[Wolfgang Rauchfuß]] (1931–2005)
*[[Hermann Rauschning]] (1887–1982)
*[[Karl Ravens]] (1927–2017)
*[[Anke Rehlinger]] (1976–)
*[[Katherina Reiche]] (1973–)
*[[Maik Reichel]] (1971–)
*[[Hans Reichelt]] (1925–2025)
*[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975)
*[[Heidi Reichinek]] (1988–)
*[[Max Reimann]] (1898–1977)
*[[Egon Reinert]] (1908–1959)
*[[Peter Reinhold]] (1887–1955)
*[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) 
*[[Henriette Reker]] (1956–)
*[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997)
*[[Adam Remmele]] (1877–1951)
*[[Hermann Remmele]] (1880–1939)
*[[Annemarie Renger]] (née Wildung) (1919–2008)
*[[Martin Renner]] (1954–)
*[[Viktor Renner]] (1899–1969)
*[[Maria Rentmeister]] (1905–1996)
*[[Friedhelm Repnik]] (1949–)
*[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025)
*[[Erich Reschke]] (1902–1980)
*[[Boris Rhein]] (1972–) 
*[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946)
*[[Ernst Reuter]] (1889–1953)
*[[Günter Rexrodt]] (1941–2004)
*[[Eugen Richter]] (1838–1906)
*[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]])
*[[Heinz Riesenhuber]] (1935–)
*[[Walter Riester]] (1943–)
*[[Bernd Riexinger]] (1955–)
*[[Harald Ringstorff]] (1939–2020)
*[[Roberto Rink]] (1959–)
*[[Manuela Ripa]] (1976–)
*[[Friedrich Rische]] (1914–2007)
*[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980)
*[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979)
*[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907)
*[[Helmut Rohde]] (1925–2016)
*[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930)
*[[Ernst Röhm]] (1887–1934)
*[[Walter Romberg]] (1928–2014)
*[[Manfred Rommel]] (1928–2013)
*[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007)
*[[Alfred Rosch]] (1899–1945)
*[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946)
*[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943)
*[[Rudolf Ross]] (1872–1951)
*[[Philipp Rösler]] (Nguyễn Tân Đinh) (1973–)
*[[Gunda Röstel]] (1962–)
*[[Claudia Roth]] (1955–)
*[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945)
*[[Michael Helmut Roth]] (1970–)
*[[Petra Roth]] (1944–)
*[[Wolfgang Roth]] (1941–2021)
*[[Karl von Rotteck]] (1775–1840)
*[[Norbert Röttgen]] (1965–)
*[[Hans-Ulrich Rudel]]?
*[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001)
*[[Arnold Ruge]] (1803–1880)
*[[Volker Rühe]] (1942–)
*Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949)
*[[Otto Rühle]] (1874–1943)
*[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–)
*[[Ortwin Runde]] (1944–)
*[[Bernhard Rust]] (1883–1945)
*[[Jürgen Rüttgers]] (1951–)

== S ==

*[[Krista Sager]] (1953–)
*[[Heinrich Sahm]] (1877–1939)
*[[Fritz Sauckel]] (1894–1946)
*[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966)
*[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875)
*[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015)
*[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970)
*[[Fritz Schäffer]] (1888–1967)
*[[Hermann Schäfer]] (1892–1966)
*[[Thorsten Schäfer–Gümbel]] (1969–)
*[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015)
*[[Karl Schapper]] (1812–1870)
*[[Ulrike Scharf]] (1967–)
*[[Rudolf Scharping]] (1947–)
*Julius Schaub (1898–1967)
*[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023)
*[[Annette Schavan]] (1955–)
*[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979)
*[[Helmut Scheel]] (1895–1967)
*[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016)
*[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]])
*[[Andreas Scheuer]] (1974–)
*[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946)
*[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) 
*[[Eugen Schiffer]] (1860–1954)
*[[Gerhard Schill]] (1925–2000)
*[[Karl Schiller]] (1911–1994)
*[[Otto Schily]] ([[1932]]–)
*[[Baldur von Schirach]] (1907–1974)
*[[Karl Schirdewan]] (1907–1998)
*[[Martin Schirdewan]] (1975–)
*[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992)
*[[Peter Schlack]] (1875–1857)
*[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970)
*[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]])
*[[Rolf Schlierer]] (1955–)
*[[Herbert Schmalstieg]] (1943–)
*[[Carlo Schmid]] (1896–1979)
*[[Charlotte Schmid]] (1977–)
*[[Christian Schmidt]] (1957–)
*[[Elli Schmidt]] (1908–1980) 
*[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) 
*[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978)
*[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–)
*[[Ulla Schmidt]] (1949–)
*[[Wolfgang Schmidt]] (1970–)
*[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–)
*[[Jürgen Schmieder]] (1952–)
*[[Renate Schmidtsdorff–Aicher]]
*[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–)
*[[Kurt Schmitt]] (1886–1950)
*[[Kurt Schmücker]] (1919–1996)
*Christian Schneider?
*[[Herbert Schneider]] (1915–1995)
*[[Ludwig Schneider]] (1898–1978)
*[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016)
*[[Ernst Scholz]] (1874–1932)
*[[Ernst Scholz]] (1913–1986)
*[[Olaf Scholz]] (1958–)
*[[Paul Scholz]] (1902–1995)
*[[Rupert Scholz]] (1937–)
*[[Gertrud Scholtz–Klink]]&gt;Maria Stuckebrock (1902–1999)
*[[Tilo Schöne]]
*[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019)
*[[Franz Schönhuber]] (1923–2005)
*[[Waltraud Schoppe]] (r. Sobanek) (1942–)
*[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024)
*[[Karl Schrader]] (1834–1913)
*[[Walther Schreiber]] (1884–1958)
*[[Julius Schreck]] (1898–1936)
*[[Michaele Schreyer]] (1951–)
*[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001)
*[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]])
*[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–)
*[[Karl Schröder]] (1884–1950)
*[[Louise Schroeder]] (1887–1957)
*[[Hermann Schubert]] (1886–1938)
*[[Katina Schubert]] (1961–)
*[[Hans Schuberth]] (1897–1976)
*[[Gerd Schuchardt]] (1942–)
*[[Helga Schuchardt]] (1939–)
*[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973)
*Dieter Schulte (1940–2022)
*[[Fritz Schulte]] -&quot;Schweizer&quot; (1890–1943)
*[[Martin Schulz]] (1955–)
*[[Peter Schulz]] (1930–2013)
*[[Werner Schulz]] (1950–)
*[[Katharina Schulze]] (1985–)
*[[Rudolph Schulze]] (1918–1996)
*[[Sven Schulze]] (1979–)
*[[Svenja Schulze]] (1968–)
*[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883)
*[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020)
*[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]])
*[[Horst Schumann]] (1924–1993)
*[[Gerhard Schürer]] (1921–2010)
*[[Klaus Schütz]] (1926–2012)
*[[Waldemar Schütz]] (1913–1999)
*[[Andreas Schwab]] (1973–)
*[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022)
*[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947)
*[[Henning Schwarz]] (1928–1993)
*[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–)
*[[Alice Schwarzer]] (1942–)
*[[Alexander Schweitzer]] (1973–)
*[[Ines Schwerdtner]] (1989–) 
*[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977)
*[[Edwin Schwertner]] (1932–2016)
*[[Manuela Schwesig]] (1974–)
*[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003)
*[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]])
*[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–)
*[[Martin Segitz]] (1853–1927)
*[[Frank Seiboth]] (1912–1994)
*[[Kurt Seibt]] (1908–2002)
*[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990)
*[[Berndt Seite]] (1940–)
*[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–)
*[[Fritz Selbmann]] (1899–1975)
*[[Franz Seldte]] (1882–1947) 
*[[Erwin Sellering]] (1949–)
*[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž)
*[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]])
*[[Max Seydewitz]] (1892–1987)
*[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec)
*[[Ludwig Siebert]] (1874–1942)
*[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski)
*[[Kurt Sieveking]] (1897–1986)
*[[Heide Simonis]] (1943–)
*[[Walter Simons]] (1861–1937)
*[[Eduard von Simson]] (1810–1899)
*[[Horst Sindermann]] (1915–1990)
*[[Paul Singer]] (1844–1911)
*[[Gustav Sobottka]] (1886–1953)
*[[Markus Söder]] (1967–)
*[[Hartmut Soell]] (1939–2023)
*[[Wilhelm Solf]] (1862–1936)
*[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–)
*[[Martin Sonneborn]] (1965–)
*Michael Sommer (1952–2025)
*[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909)
*[[Jens Spahn]] (1980–)
*[[Lothar Späth]] (1937–2016)
*[[Albert Speer]] (1905–1981)
*[[Carl Spiecker]] (1888–1961)
*[[Anne Spiegel]] (1980–) 
*[[Anke Spoorendonk]] (1947–)
*[[Baldur Springmann]] (1912–2003)
*[[Oskar Stäbel]] (1901–1977)
*[[Walter Stain]] (1916–2001)
*[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022)
*[[Joachim Starbatty]] (1940–) 
*[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–)
*[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–)
*[[Ludwig Steeg]] (1894–1945)
*[[Jochen Steffen]] (1922–1987)
*[[Thomas Steffen]] (1961–)
*[[Adam Stegerwald]] (1874–1945)
*[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–)
*[[Ralf Stegner]] (1959–)
*[[Heinz Stehr]] (1946–)
*[[Erika Steinbach]] (1943–)
*[[Luitpold Steidle]] (1898–1984)
*[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]])
*[[Peer Steinbrück]] (1947–)
*[[Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein]] (&quot;baron Stein&quot;) (1757–1831)
*[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969)
*[[Karl Steinhoff]] (1892–1981)
*[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–)
*[[Walther Stennes]] (1895–1983)
*[[Thomas Sternberg]] (1952–) 
*[[Ludwig Stiegler]] (1944–)
*[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011)
*[[Andreas Stoch]] (1969–)
*[[Adolf Stoecker]] (1835–1909)
*[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–)
*[[Manfred Stolpe]] (1936–2019)
*[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001)
*[[Christoph Stölzl]] (1944–)
*[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]])
*[[Beatrix von Storch]] (1971–)
*[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–)
*[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]])
*[[Johano Strasser]] (1939–)
*[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]])
*[[Wolfgang Straßmann]] (1821–1885)
*[[Franz Josef Strauss|Franz Josef Strauß]] ([[1915]]–[[1988]])
*[[Max Streibl]] (1932–1998)
*[[Julius Streicher]] (1885–1946)
*[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]])
*[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944)
*[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022)
*[[Thomas Strobl]] (1960–)
*[[Michael Stübgen]] (1959–)
*[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]])
*[[Richard Stücklen]] (1916–2002)
*[[Emil Stürtz]] (1892–1945)
*[[Franz Suchan]] (1911–1971)
*[[Katja Suding]] (1975–)
*[[Otto Suhr]] (1894–1957)
*[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)        
*[[Rita Süssmuth]] (1937–2026)

== T ==
*[[Gerold Tandler]] (1936–)
*[[Peter Tauber]] (1974–)
*[[Horst Teltschik]] (1940–)
*Wilhelm Tempel
*[[Wolfgang Templin]] (1948–)
*[[Josef Terboven]] (1898–1945)
*[[Erwin Teufel]] (1939–)
*[[Fritz Teufel]] (1943–2010)
*[[Adolf von Thadden]] (1921–1996)
*[[August Thalheimer]] (1884–1948)
*[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]])
*[[Ilse Thiele]] (1920–2010)
*[[Friedrich Thielen]] (1916–1993)
*[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]])
*[[Hermann von Thile]] (1812–1889)
*[[Wolfgang Thierse]] (1943–)
*[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–)
*[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015)
*[[Stanislaw Tillich]] (1959–)
*[[Harry Tisch]] (1927–1995)
*[[Fritz Todt]] (1891–1942)
*[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998)
*[[Ernst Toller]] (1893–1939)
*[[Klaus Töpfer]] (1938–2024)
*[[Ernst Torgler]] (1893–1963)
*[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985)
*[[Albert Traeger]] (1830–1912)
*[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896)
*[[Jürgen Trittin]] (1954–)
*[[Axel Troost]] (1954–) 
*[[Gustav Trunk]] (1871–1936)
*[[Peter Tschentscher]] (1966–)
*[[Kurt Turba]] (1929–2007)
*[[Hubert Türk]] (1925–2011)
* [[Oskar Türk]] (1893–1978)

== U ==
*[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002)
*[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht)
*[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004)
*[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]])
*[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886)

== V ==

*[[Jacob Venedey]] (1805–1871)
*[[Günter Verheugen]] (1944–)
*[[Paul Verner]] (1911–1986)
*[[Waldemar Verner]] (1914–1982)
*[[Wenzel Verner]] (1887–1938)
*[[Walter Vesper]] (1897–1978)
*Heinz-Oskar Vetter
*[[Heinz Vietze]] (1947–)
*[[Bernhard Vogel]] (1932–)
*[[Hans Vogel]] (1881–1945)
*[[Hans–Jochen Vogel]] (1926–2020)
*[[Johannes Vogel]] (1982–)
*[[Werner Vogel]] (1907–1992)
*[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018)
*[[Karsten Voigt]] (1941–)
*[[Mario Voigt]] (1977–)
*[[Udo Voigt]] (1952–)
*[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) 
*[[Georg Vollmar]] (1850–1922)
*[[Antje Vollmer]] (1943–)
*[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012)
*[[Henning Voscherau]] (1941–2016)

== W ==
*[[Ernst Wabra]] (1907–1970)
*[[Johann Wadephul]] (1963–)
*[[Sahra Wagenknecht]] (1969–)
*[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946)
*[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–)
*[[Georg Waitz]] (1813–1886)
*[[Walter Wallmann]] (1932–2013)
*[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]])
*[[Norbert Walter–Borjans]] (1952–)
*[[Paul Wandel]] (1905–1995)
*[[Johanna Wanka]] (1951–)
*[[Herbert Warnke]] (1902–1975)
*[[Florian Weber]] (1964–)
*[[Manfred Weber]] (1972–)
*[[Christel Wegner]] (1947–)
*[[Kai Wegner]] (1972–)    
*[[Greta Wehner]] (1924–2017)
*[[Herbert Wehner]] (1906–1990)
*[[Herbert Weichmann]] (1896–1983)
*[[Alice Weidel]] (1979–)
*[[Stephan Weil]] (1958–)
*[[Wolfram Weimer]] (1964–)
*[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871)
*[[Herbert Weiz]] (1924–2023)
*[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015)
*[[Otto Wels]] (1873–1939)
*[[Heinrich Welsch]] (1888–1976)
*[[Thomas Welz]] (1957–)
*[[Rainer Wend]] (1954–)
*[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981)
*[[Arthur Werner]] (1877–1967)
*[[Guido Westerwelle]] (1961–2016)
*[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA)
*[[Willi Weyer]] (1917–)
*[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–)
*[[Otto Wiemer]] (1868–1931)
*[[Otto Wiesheu]] (1944–)
*[[Susanne Wiest]] (1967–)
*[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885)
*[[Karsten Wildberger]] (1969–)
*[[Dorothee Wilms]] (1929–)
*[[Mathias Wilms]] (1893–1978)
*[[Heinrich Windelen]] (1921–2015)
*[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891)
*[[Ursula Winkelsett]] (1962–)
*[[Heinz Winkler]] (1910–1958)
*[[Theodor Winter]] (1902–1944)
*[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958)
*[[Otto Winzer]] (1902–1975)
*([[Rudolf Virchow]])
*[[Joseph Wirth]] (1879–1956)
*[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005)
*[[Rudolf Wissell]] (1869–1962)
*[[Volker Wissing]] (1970–)
*[[Janine Wissler]] (1981–)
*[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974)
*Leo Wohleb (1888–1955)
*[[Dietmar Woidke]] (1961–)
*[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023)
*[[Hanna Wolf]] (née Haschka) (1908–1999)
*[[Ingo Wolf]] (1955–)
*Karl Wolff (1900–1984)
*[[Markus Wolf]] (1923–2006)
*Wilhelm Wolff – &quot;Lupus&quot; (1809–1864)
*[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967)
*[[Manfred Wörner]] (1934–1994)
*[[Klaus Wowereit]] (1953–)
*[[Franz–Josef Wuermeling]]
*Ernst Wulf (1921–1979)
*[[Christian Wulff]] (1959–)
*[[Reinhold Wulle]] (1882–1950)
*[[Kurt Wünsche]] (1929–2023)
*[[Hendrik Wüst]] (1975–)
*[[Oswald Wutzke]] (1936–)

== Y ==

* [[Andrea Ypsilanti]] (1957–)

== Z ==
*[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958)
*[[Eugen Zander]] (1902–1971)
*[[Erich Zeigner]] (1886–1949)
*[[Werner Zeyer]] (1929–2000)
*[[Dagmar Ziegler]] (1960–)
*[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–)
*[[Luise Zietz]] (1865–1922)
*[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]])
*[[Ernst Ziehm]] (1867–1962)
*[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–)
*[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940)
*[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012)
*[[Hans Zimmermann]] (1906–1984)
*[[Fatih Zingal]] (1979–)
*[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]])
*[[Brigitte Zypries]] (1953–)

== Glej tudi ==
* [[seznam predsednikov Nemčije]]
* [[seznam kanclerjev Nemčije]]
* [[seznam nemških diplomatov]]

{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

[[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]]
[[Kategorija:Nemški politiki|*]]</text>
      <sha1>4ubcvy5pwlmutawruo0ror9yo3au9iq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manevrska struktura narodne zaščite</title>
    <ns>0</ns>
    <id>59566</id>
    <revision>
      <id>6677084</id>
      <parentid>6577901</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:00:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29783-48</username>
        <id>260078</id>
      </contributor>
      <comment>/* */</comment>
      <origin>6677084</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7273" sha1="3wc4syq3ssyqimnwlnauqhuhegwtuf0" xml:space="preserve">'''Manevrska struktura narodne zaščite''' ([[kratica]] ''MSNZ'') je bila [[Slovenija|slovenska]] [[vojaštvo|vojaška]] [[organizacija]], katere osnovni namen oblikovanja je bil varstvo ukrepov [[osamosvojitev Slovenije|nastajajoče slovenske države]].

== Zgodovina ==
{{main|Osamosvojitev Slovenije}}

15. maja 1990 je komandant [[Republiški štab Teritorialne obrambe Republike Slovenije|Republiškega štaba]] [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] (TO RS) generalpodpolkovnik [[Ivan Hočevar (general)|Ivan Hočevar]] izdal ukaz (katerega je podpisal njegov načelnik [[Drago Ožbolt‎]]) o premestitvi orožja TO RS iz lastnih skladišč v skladišča pod nadzorom [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA); dejanskega premeščanja orožja je bilo pravzaprav malo, saj je slovenska TO več kot 70% svojega orožja že hranila v vojašnicah JLA.&lt;ref&gt;Janša, Janez. 1992. Premiki. Ljubljana: MK.&lt;/ref&gt; Ukaz je bil izdan dva dni pred prisego [[DEMOS|Demosove]] vlade, ki se je prizadevala za osamosvojitev Slovenije&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/dan-pomemben-za-samostojno-slovenijo/203064 RTVSLO.si - Dan, pomemben za samostojno Slovenijo]&lt;/ref&gt;.

Zaradi nezaupanja v namene JLA in nadzora vojaške obveščevalne službe nad TO so nekateri sodelavci sekretariatov za ljudsko obrambo in notranje zadeve začeli ustanavljati sprva neformalno obrambno mrežo, ki jo je vlada na predlog sekretarjev za notranje zadeve in ljudsko obrambo legalizirala kot Manevrsko strukturo Narodne zaščite (MSNZ). Ta je vseeno ostala skrivna. MSNZ je v obdobju po prevzemu oblasti s strani Demosa predstavljala silo pod nadzorom nove oblasti. Za načelnika MSNZ je bil imenovan rezervni stotnik [[Anton Krkovič|Tone Krkovič]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Inštitut za novejšo zgodovino. 2005. Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, str. 1329. Ljubljana: Cankarjeva založba.&lt;/ref&gt; Namen MSNZ je bil doseči določeno pripravljenost v obdobju po ukazu o premeščanju orožja TO pod nadzor JLA ter v obdobju, ko je Slovenija sprejemala ustavne amandmaje, s katerimi je pristojnost nad imenovanjem kadrov v TO in razoroževanjem ter poveljevanjem nad TO prenesla na Predsedstvo RS.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Slapar, Janez. 2011. Intervju z Janezom Slaparjem. SP Dela, 4. junij.&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Sestanek vodilnih pripadnikov MSNZ septembra 1990.jpg|thumb|Sestanek vodilnih pripadnikov MSNZ, septembra 1990]]
Od junija do oktobra 1990 je bilo prizadevanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo usmerjeno v pridobitev nadzora tudi nad TO. Vanjo si je prizadeval vključiti večje število rezervnih častnikov slovenske narodnosti, s katerimi naj bi nadomestilo skupino poklicnih častnikov. Ker ni sodeloval z republiškimi organi, je Predsedstvo RS odstavilo poveljnika TO Slovenije, generalmajorja Ivana Hočevarja in imenovalo rezervnega majorja Janeza Slaparja. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ni sprejel Hočevarjeve odstavitve, tako je bil Republiški štab TO nekaj časa celo dvojen, vendar je bil Hočevarjev štab le formalen, brez vsakega vpliva na enote TO. Z ustavnim amandmajem, sprejetim 28. septembra 1990, je Slovenija tudi formalno prevzela vse pristojnosti nad TO. Novi štab TO je postopno spremenil njeno organizacijsko strukturo, v začetku oktobra 1990 pa je bila v TO vključena tudi mreža MSNZ.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; MSNZ naj bi tako delovala približno polpeti mesec. Generalmajor Janez Slapar glede začetkov MSNZ poda drugačno videnje: »Oblikovanje MSNZ se je začelo pozno poleti in tisti, ki pravijo, da se je začelo 17. maja, močno pretiravajo. Gorenjska se je v projekt vključila avgusta 1990.«&lt;ref&gt;Slapar, Janez. 2011. Imeli so veliko hrabrosti in veliko srce. Nedeljski Dnevnik, 3. julij.&lt;/ref&gt; Mreža MSNZ je bila 3. oktobra 1990 ukinjena z ukazom sekretarja za notranje zadeve, Igorja Bavčarja.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

MSNZ je bila naložena vrsta nalog. Pričela se je pripravljati za (morebitni) neposredni spopad z JLA s pripravo usklajenega delovanja, izdelavo vojnih načrtov, zbiranja obveščevalnih informacij, organizacijo osamosvojilnih sil, vzpostavitve tajnih skladišč orožja in vojaške opreme,...&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vojaskimuzej.si/razstava/razstava.aspx?item=2&amp;page=4 |title=Vojaskimuzej.si - DIREKTIVA O UPORABI MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE |accessdate=2011-05-28 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304215911/http://www.vojaskimuzej.si/razstava/razstava.aspx?item=2&amp;page=4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Nekateri pripadniki MSNZ pa so bili tako ali drugače vpleteni tudi v trgovanje z orožjem v imenu države in tudi za svoj interes. Trgovina z orožjem je v nemajhni meri potekala zunaj vseh institucionalnih okvirov RS, zunaj tržne logike in zunaj moralnih načel. Orožje so pošiljali na Hrvaško že pred referendumom o samostojnosti decembra 1990. Čeprav je orožje TO maja 1990 zasegla JLA in je Slovenija potrebovala vsako puško, je bilo v začetku septembra 1990 iz Kočevske Reke na Hrvaško odpeljano: 2 protiletalska topa (kalibra 20 mm) s tisoč naboji, 4 težki mitraljezi (kalibra 12,7 mm) s 14.000 naboji, 200 protitankovskih min in 41.000 različnih nabojev. Pred osamosvojitvijo je pripadnikom TO najbolj primanjkovalo protiletalskega orožja, kljub temu ga je načelnik MSNZ Krkovič že pred spopadom in plebiscitom v Sloveniji brez posledic izvažal na Hrvaško.&lt;ref&gt;Šurc, Matej in Blaž Zgaga. 2011. V imenu države: Odprodaja. Ljubljana: Založba Sanje.&lt;/ref&gt;

Leta 2000 je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Milan Kučan]] odlikovan pripadnike MSNZ s [[častni znak svobode Republike Slovenije|zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije]] »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije v času, ki je bil usoden za slovensko prihodnost«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=UP-RS.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 200 |accessdate=2011-05-28 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

== Odlikovanja ==
Za pripadnike MSNZ so bila ustanovljena naslednja odlikovanja:
* [[Priznanje Manevrske strukture narodne zaščite]]&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200582&amp;stevilka=3599 Uradni-list.si - Pravilnik o priznanju Manevrska struktura narodne zaščite]&lt;/ref&gt;:
:* [[Red Manevrske strukture narodne zaščite]]
:* [[Medalja Manevrske strukture narodne zaščite]]
* [[Spominski znak 15. obletnica manevrske strukture narodne zaščite]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
* [[Park Manevrske strukture narodne zaščite]] ([[Občina Kočevje]])
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{unit-stub}}
[[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1990]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Manevrska struktura narodne zaščite|*]]</text>
      <sha1>3wc4syq3ssyqimnwlnauqhuhegwtuf0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677085</id>
      <parentid>6677084</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:08:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29783-48|~2026-29783-48]] ([[User talk:~2026-29783-48|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]]</comment>
      <origin>6577901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7281" sha1="sph0vgac6vxax5842oo94y4lwwb02ri" xml:space="preserve">'''Manevrska struktura narodne zaščite''' ([[kratica]] ''MSNZ'') je bila [[Slovenija|slovenska]] [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]], katere osnovni namen oblikovanja je bil varstvo ukrepov [[osamosvojitev Slovenije|nastajajoče slovenske države]].

== Zgodovina ==
{{main|Osamosvojitev Slovenije}}

15. maja 1990 je komandant [[Republiški štab Teritorialne obrambe Republike Slovenije|Republiškega štaba]] [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe Republike Slovenije]] (TO RS) generalpodpolkovnik [[Ivan Hočevar (general)|Ivan Hočevar]] izdal ukaz (katerega je podpisal njegov načelnik [[Drago Ožbolt‎]]) o premestitvi orožja TO RS iz lastnih skladišč v skladišča pod nadzorom [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA); dejanskega premeščanja orožja je bilo pravzaprav malo, saj je slovenska TO več kot 70% svojega orožja že hranila v vojašnicah JLA.&lt;ref&gt;Janša, Janez. 1992. Premiki. Ljubljana: MK.&lt;/ref&gt; Ukaz je bil izdan dva dni pred prisego [[DEMOS|Demosove]] vlade, ki se je prizadevala za osamosvojitev Slovenije&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/slovenija/dan-pomemben-za-samostojno-slovenijo/203064 RTVSLO.si - Dan, pomemben za samostojno Slovenijo]&lt;/ref&gt;.

Zaradi nezaupanja v namene JLA in nadzora vojaške obveščevalne službe nad TO so nekateri sodelavci sekretariatov za ljudsko obrambo in notranje zadeve začeli ustanavljati sprva neformalno obrambno mrežo, ki jo je vlada na predlog sekretarjev za notranje zadeve in ljudsko obrambo legalizirala kot Manevrsko strukturo Narodne zaščite (MSNZ). Ta je vseeno ostala skrivna. MSNZ je v obdobju po prevzemu oblasti s strani Demosa predstavljala silo pod nadzorom nove oblasti. Za načelnika MSNZ je bil imenovan rezervni stotnik [[Anton Krkovič|Tone Krkovič]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;Inštitut za novejšo zgodovino. 2005. Slovenska novejša zgodovina 1848-1992, str. 1329. Ljubljana: Cankarjeva založba.&lt;/ref&gt; Namen MSNZ je bil doseči določeno pripravljenost v obdobju po ukazu o premeščanju orožja TO pod nadzor JLA ter v obdobju, ko je Slovenija sprejemala ustavne amandmaje, s katerimi je pristojnost nad imenovanjem kadrov v TO in razoroževanjem ter poveljevanjem nad TO prenesla na Predsedstvo RS.&lt;ref name=&quot;#2&quot;&gt;Slapar, Janez. 2011. Intervju z Janezom Slaparjem. SP Dela, 4. junij.&lt;/ref&gt; 

[[Slika:Sestanek vodilnih pripadnikov MSNZ septembra 1990.jpg|thumb|Sestanek vodilnih pripadnikov MSNZ, septembra 1990]]
Od junija do oktobra 1990 je bilo prizadevanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo usmerjeno v pridobitev nadzora tudi nad TO. Vanjo si je prizadeval vključiti večje število rezervnih častnikov slovenske narodnosti, s katerimi naj bi nadomestilo skupino poklicnih častnikov. Ker ni sodeloval z republiškimi organi, je Predsedstvo RS odstavilo poveljnika TO Slovenije, generalmajorja Ivana Hočevarja in imenovalo rezervnega majorja Janeza Slaparja. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo ni sprejel Hočevarjeve odstavitve, tako je bil Republiški štab TO nekaj časa celo dvojen, vendar je bil Hočevarjev štab le formalen, brez vsakega vpliva na enote TO. Z ustavnim amandmajem, sprejetim 28. septembra 1990, je Slovenija tudi formalno prevzela vse pristojnosti nad TO. Novi štab TO je postopno spremenil njeno organizacijsko strukturo, v začetku oktobra 1990 pa je bila v TO vključena tudi mreža MSNZ.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; MSNZ naj bi tako delovala približno polpeti mesec. Generalmajor Janez Slapar glede začetkov MSNZ poda drugačno videnje: »Oblikovanje MSNZ se je začelo pozno poleti in tisti, ki pravijo, da se je začelo 17. maja, močno pretiravajo. Gorenjska se je v projekt vključila avgusta 1990.«&lt;ref&gt;Slapar, Janez. 2011. Imeli so veliko hrabrosti in veliko srce. Nedeljski Dnevnik, 3. julij.&lt;/ref&gt; Mreža MSNZ je bila 3. oktobra 1990 ukinjena z ukazom sekretarja za notranje zadeve, Igorja Bavčarja.&lt;ref name=&quot;#2&quot;/&gt;

MSNZ je bila naložena vrsta nalog. Pričela se je pripravljati za (morebitni) neposredni spopad z JLA s pripravo usklajenega delovanja, izdelavo vojnih načrtov, zbiranja obveščevalnih informacij, organizacijo osamosvojilnih sil, vzpostavitve tajnih skladišč orožja in vojaške opreme,...&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vojaskimuzej.si/razstava/razstava.aspx?item=2&amp;page=4 |title=Vojaskimuzej.si - DIREKTIVA O UPORABI MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE |accessdate=2011-05-28 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304215911/http://www.vojaskimuzej.si/razstava/razstava.aspx?item=2&amp;page=4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Nekateri pripadniki MSNZ pa so bili tako ali drugače vpleteni tudi v trgovanje z orožjem v imenu države in tudi za svoj interes. Trgovina z orožjem je v nemajhni meri potekala zunaj vseh institucionalnih okvirov RS, zunaj tržne logike in zunaj moralnih načel. Orožje so pošiljali na Hrvaško že pred referendumom o samostojnosti decembra 1990. Čeprav je orožje TO maja 1990 zasegla JLA in je Slovenija potrebovala vsako puško, je bilo v začetku septembra 1990 iz Kočevske Reke na Hrvaško odpeljano: 2 protiletalska topa (kalibra 20 mm) s tisoč naboji, 4 težki mitraljezi (kalibra 12,7 mm) s 14.000 naboji, 200 protitankovskih min in 41.000 različnih nabojev. Pred osamosvojitvijo je pripadnikom TO najbolj primanjkovalo protiletalskega orožja, kljub temu ga je načelnik MSNZ Krkovič že pred spopadom in plebiscitom v Sloveniji brez posledic izvažal na Hrvaško.&lt;ref&gt;Šurc, Matej in Blaž Zgaga. 2011. V imenu države: Odprodaja. Ljubljana: Založba Sanje.&lt;/ref&gt;

Leta 2000 je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Milan Kučan]] odlikovan pripadnike MSNZ s [[častni znak svobode Republike Slovenije|zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije]] »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije v času, ki je bil usoden za slovensko prihodnost«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=UP-RS.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 200 |accessdate=2011-05-28 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

== Odlikovanja ==
Za pripadnike MSNZ so bila ustanovljena naslednja odlikovanja:
* [[Priznanje Manevrske strukture narodne zaščite]]&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200582&amp;stevilka=3599 Uradni-list.si - Pravilnik o priznanju Manevrska struktura narodne zaščite]&lt;/ref&gt;:
:* [[Red Manevrske strukture narodne zaščite]]
:* [[Medalja Manevrske strukture narodne zaščite]]
* [[Spominski znak 15. obletnica manevrske strukture narodne zaščite]]

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
* [[Park Manevrske strukture narodne zaščite]] ([[Občina Kočevje]])
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{unit-stub}}
[[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1990]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Manevrska struktura narodne zaščite|*]]</text>
      <sha1>sph0vgac6vxax5842oo94y4lwwb02ri</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč</title>
    <ns>4</ns>
    <id>60249</id>
    <revision>
      <id>6677336</id>
      <parentid>6674405</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:12:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Icodense</username>
        <id>137570</id>
      </contributor>
      <comment>Reporting [[Special:Contributions/~2026-28846-21|~2026-28846-21]] ([[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]] v3.1b)</comment>
      <origin>6677336</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28658" sha1="0zvpjdzd27xrtl15196ygixqhdiyjso" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Razdelki trga}}
{{bližnjica|WP:ADPOM|WP:PZAP|WP:PAP}}
{{Wikipedija:Administratorji/Glava}}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right&quot;
! colspan=&quot;3&quot; | Prošnje za administratorsko pomoč
|-
! valign=&quot;top&quot; | [[Slika:Filing cabinet icon.svg|50px|Arhivi]]
| '''Arhivi'''&lt;br/&gt;
[[Wikipedija:Prošnje za administratorsko pomoč/Arhiv|Vsi arhivi]]
|}

Tu lahko uporabniki zaprosijo za pomoč s strani [[Wikipedija:Administratorji|administratorja]] oz. [[Wikipedija:Birokrati|birokrata]].

Na dnu strani odprite novo poglavje z naslovno vrstico &lt;nowiki&gt;== (smiseln naslov) ==&lt;/nowiki&gt;. Opišite problem in po možnosti navedite tudi rešitev oz. rešitve problema. V primeru, če je prošnja nujna, je bolje, da se obrnete na trenutno aktivnega administratorja oz. birokrata (preglejte [[Posebno:Recentchanges|zadnje spremembe]]).

Upoštevajte vrstni red: novejše prošnje spadajo na dno strani. &lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Prošnje_za_administratorsko_pomoč&amp;action=edit&amp;section=new Nov razdelek]'''.

== User:45.135.132.91 ==
{{User|45.135.132.91}} LTA? &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 22:45, 16. december 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Ternera|Ternera]]: Hi, sorry for not getting an answer, I have missed this report, but I have already dealt with the IP on December 16th, and I confirm it's [[WP:LTA/HOY|a LTA]]. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:59, 9. januar 2025 (CET)

== User:2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403 ==
{{User|2001:1470:F42D:CC:B84E:CA48:2B34:4403}} Vandalism. Create spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 14:15, 9. januar 2025 (CET)

:Page deleted, since IP is school adress, I'm not going to block as it's already afternoon and school is over. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:58, 9. januar 2025 (CET)

== User:46.122.99.118 ==
{{User|46.122.99.118}} Vandalism. Creating spam page. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 17:57, 9. januar 2025 (CET)

:Just some fooling around. Doesn't seem to need a response. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:10, 9. januar 2025 (CET)

== Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? ==

Ali je poleg klika na to povezavo potrebno še kaj, da se osnutek ohrani in nadalje uredi? [[Posebno:Prispevki/92.37.19.8|92.37.19.8]] 23:40, 11. januar 2025 (CET)

:Zgoraj desno bi moral videti moder gumb &quot;Shrani spremembe&quot;. S klikom na ta gumb boš shranil (in ob prvem urejanju strani) stran tudi objavil. Bo šlo? Če ne, povej. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:53, 11. januar 2025 (CET)
:Mislim, da kolega ni najbolje razumel za kaj se gre. Predvidevam, da govorimo o strani [[Osnutek:Komponentko.si]], ki je bila ravnokar nominirana za brisanje? Če je temu tako, potem ja, potrebno je nekaj urejanj, da stran ne bo ponovno nominirana. V osnutek sem dodal predlogo {{tlc|osnutek}}, preko katere lahko osnutek objavite za v pregled (samo sledite navodilom). Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 00:08, 12. januar 2025 (CET)


[[Kategorija:Prošnje za administratorsko pomoč|*]]
[[Kategorija:Upravljanje Wikipedije|Prošnje za administratorsko pomoč]]

== User:93.103.71.187 ==
{{User|93.103.71.187}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 09:28, 19. januar 2025 (CET)

:Not vandalism. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 09:30, 19. januar 2025 (CET)

== User:85.10.30.193 ==
{{User|85.10.30.193}} LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Ternera|Ternera]] ([[Uporabniški pogovor:Ternera|pogovor]]) 17:03, 23. januar 2025 (CET)

== Glas upokojencev ==
Odstranili smo članek Konflikti v stranki, ker navaja neresnične podatke in močno zavajujoče in zelo škodujejo ugledu stranke. Vse lahko obrazložimo v vodstvu stranke. {{nepodpisani|Slovenija moja dežela|13:12, 3. februar 2025}}

:Odgovor na [[Wikipedija:Forum za pomoč]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:17, 3. februar 2025 (CET)

== User:150百萬 中国环球电视网西班牙语频道 ==
{{User|150百萬 中国环球电视网西班牙语频道}} Long term abuse. Cross-wiki abuse (Sorry for writing in English). &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:SCP-2000|SCP-2000]] ([[Uporabniški pogovor:SCP-2000|pogovor]]) 04:27, 4. februar 2025 (CET)

:Done. Many thanks, [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:31, 4. februar 2025 (CET)

== User:176.76.226.29 ==
{{User|176.76.226.29}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Aqurs1|Aqurs1]] ([[Uporabniški pogovor:Aqurs1|pogovor]]) 16:33, 13. marec 2025 (CET)

:Done by {{noping|Blueginger2}}. Thanks and BR, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:39, 13. marec 2025 (CET)

== User:2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32 ==
{{User|2001:1470:F542:CC:7994:13AF:CCAF:9E32}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 12:45, 9. april 2025 (CEST)

:{{urejeno}} - school IP range blocked. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:48, 9. april 2025 (CEST)

== Primorje ==

Bi lahko kdo vrnil [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Osnutek:Primorje_(podjetje)&amp;action=edit&amp;redlink=1 tale osnutek], saj ga imam namen popraviti do te mere, da bo primeren za vključitev v glavni imenski prostor. Podjetje je imelo pomembno vlogo pri razvoju gradbeništva v Sloveniji in kot tako zadostuje merilom za vključitev. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:41, 7. maj 2025 (CEST)
: Storjeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:06, 7. maj 2025 (CEST)

== User:176.76.224.189 ==
{{User|176.76.224.189}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 12:30, 22. maj 2025 (CEST)

:Reverted, seems to have lost interest. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:14, 22. maj 2025 (CEST)

== User:178.172.53.150 ==
{{User|178.172.53.150}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ASid|ASid]] ([[Uporabniški pogovor:ASid|pogovor]]) 09:31, 28. maj 2025 (CEST)

== Kolega2357-Bot ==

Prosim enega od birokratov, če uporabniku odvzamejo bot pravice. Tako bot račun kot njegov upravnik sta bila zaklenjena in se smatrata za dolgotrajnega vandala z globalno izključitvijo. Hvala in LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:18, 28. maj 2025 (CEST)

:{{opravljeno}}; za ozadje glej [[:meta:Requests for comment/Global ban for Velimir Ivanovic]] (tudi uporabniški račun za bota je [[:meta:Special:CentralAuth/Kolega2357-Bot|globalno zaklenjen]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. maj 2025 (CEST)

== [[Pekrski dogodki]] in [[Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)]] ==

Potreboval bi kakšno dodatno mnenje glede zgornjih dveh zadev. Pri prvi se gre za kršenje avtorskih pravic, več na [[Uporabniški pogovor:Raprep#Problemi z avtorskimi pravicami v članku Pekrski dogodki]] kjer sem tudi dodal primer. Glede na uporabniško ime predvidevam, da avtor knjige Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije kopira besedilo in ga z malo parafriziranja poskuša objaviti na Wikipediji, zato sem mu tudi pojasnil postopek. Uporabnik se z mano ne strinja in začela se je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pekrski_dogodki&amp;action=history urejevalska vojna]. Ker ne bi rad komu naredil krivico in ga blokiral, prosim za kakšen komentar.

Osnutek je prav tako delo istega uporabnika, zavrnjen je bil s strani A09, ker se bere kot esej in bralcu od prve povedi vsiljuje določeno mnenje pisca. Čisto možno je, da gre tudi pri osnutku za kršitev avtorskih pravic, ampak tega še nisem šel natančno preverjat.  — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:20, 11. junij 2025 (CEST)
: Obstajajo predloge za takšne članke: {{tlx|Več sklicev}} in {{tlx|Podoben-eseju}}. Predloga Podoben-eseju se uporabi kadar članek vsebuje osebne ali čustvene komentarje urednika o obravnavani temi. Uporabi se lahko, kadar članek sicer ni očitno izraženo mnenje, a je kljub temu je ton pisanja pretirano obsojajoč, kritičen ali neobjektiven. To velja za oba omenjena članka. Bi pa zamenjala ime članka o carinskih vojnah na bolj nevtralen &quot;Politični in pravni okvir carinske vojne v Sloveniji (1991)&quot; ali &quot;Carinski spor v Sloveniji leta 1991: pravni in politični vidik&quot;. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:22, 13. junij 2025 (CEST)

== User:93.143.149.120 ==
{{User|93.143.149.120}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:MathXplore|MathXplore]] ([[Uporabniški pogovor:MathXplore|pogovor]]) 01:12, 20. junij 2025 (CEST)

:{{done}}, sorry for a late response (didn't have RC tab at my disposal). Thanks again! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 01:50, 20. junij 2025 (CEST)

== User:2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B ==
{{User|2001:1470:FFFD:211:3DD8:6FFB:B0E9:CE9B}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 13:08, 1. julij 2025 (CEST)

== User:Termometro Politico AL24News ==
{{User|Termometro Politico AL24News}} LTA - HoY/Piermark &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Như Gây Mê|Như Gây Mê]] ([[Uporabniški pogovor:Như Gây Mê|pogovor]]) 13:03, 10. julij 2025 (CEST)

:{{opravljeno|Account banned}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:08, 10. julij 2025 (CEST)

== User:2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510 ==
{{User|2A02:2F08:280A:A100:3EB5:D220:9B33:9510}} Vandalism. looks like LTA &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:&amp;#126;delta|&amp;#126;delta]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;delta|pogovor]]) 05:21, 16. avgust 2025 (CEST)
:{{ni opravljeno}} Zastarelo.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:03, 18. avgust 2025 (CEST)

== User:~2025-57262-1 ==
{{User|~2025-57262-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:58, 10. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:26, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-61119-6 ==
{{User|~2025-61119-6}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Langusto|Langusto]] ([[Uporabniški pogovor:Langusto|pogovor]]) 13:05, 15. september 2025 (CEST)

:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:27, 15. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27061-06 ==
{{User|~2025-27061-06}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:12, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:16, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27051-70 ==
{{User|~2025-27051-70}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:14, 29. september 2025 (CEST)

:{{done}} School vandalism, blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:15, 29. september 2025 (CEST)

== User:~2025-27325-48 ==
{{User|~2025-27325-48}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:25, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27276-20 ==
{{User|~2025-27276-20}} Vandalism. Please check the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:37, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:56, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:~2025-27317-01 ==
{{User|~2025-27317-01}} Vandalism. See above &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:38, 1. oktober 2025 (CEST)

:{{done}} Blocked the IP. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:55, 1. oktober 2025 (CEST)

== User:Burek123451 ==
{{User|Burek123451}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 16:03, 30. oktober 2025 (CET)

== User:~2025-31135-38 ==
{{User|~2025-31135-38}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 13:01, 4. november 2025 (CET)

== User:~2025-31394-61 ==
{{User|~2025-31394-61}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 20:04, 5. november 2025 (CET)

== User:~2025-31346-17 ==
{{User|~2025-31346-17}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Affe2011|Affe2011]] ([[Uporabniški pogovor:Affe2011|pogovor]]) 12:57, 6. november 2025 (CET)

== User:~2025-32392-75 ==
{{User|~2025-32392-75}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 14:57, 9. november 2025 (CET)

:Stopped after two edits, no action required for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 15:37, 9. november 2025 (CET)

== User:~2025-61428-8 ==
{{User|~2025-61428-8}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 17:14, 19. november 2025 (CET)

== User:Vjekoslav Max Surčin ==
{{User|Vjekoslav Max Surčin}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Tanbiruzzaman|Tanbiruzzaman]] ([[Uporabniški pogovor:Tanbiruzzaman|pogovor]]) 18:56, 30. november 2025 (CET)

== User:~2025-42497-08 ==
{{User|~2025-42497-08}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 16:23, 22. december 2025 (CET)

:{{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:34, 22. december 2025 (CET)

== User:Inspektor Surčin 0638329995 ==
{{User|User}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 21:33, 24. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]]: Glocked, OSed, revdelled, ... purged :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:05, 24. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:A09|A09]] thank you 🙏--[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 22:09, 24. december 2025 (CET)

== User:~2026-18532-5 ==
{{User|~2026-18532-5}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Paloi Sciurala|Paloi Sciurala]] ([[Uporabniški pogovor:Paloi Sciurala|pogovor]]) 21:46, 9. januar 2026 (CET)

:Stopped after fourth edit, ok for now. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:07, 9. januar 2026 (CET)

== User:Degasyoubg ==
{{User|Degasyoubg}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 17:23, 10. januar 2026 (CET)

:Banished to the naughty's chambers. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:25, 10. januar 2026 (CET)

== User:Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa ==
{{User|Amazon.it Radio B.B.S.I Alexa}} Vandalism. Cross-wiki vandalism. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:ShuQizhe|ShuQizhe]] ([[Uporabniški pogovor:ShuQizhe|pogovor]]) 08:04, 25. januar 2026 (CET)
:Already banned globally. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:32, 25. januar 2026 (CET)
::*Zaklenjen. Je razlika :P (čeprav zgornji uporabnik, Piermark/House of Yahwe je tudi globalno izključen). Zaklepi v nasprotju z globalnimi izključitvami ne narekujejo razveljavljanja in brisanja njihovih prispevkov.
::'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:29, 25. januar 2026 (CET)

== User:~2026-58016-1 ==
{{User|~2026-58016-1}} Vandalism. Using multiple TAs, so please block the IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Lp0 on fire|Lp0 on fire]] ([[Uporabniški pogovor:Lp0 on fire|pogovor]]) 10:26, 27. januar 2026 (CET)

== User:~2026-46611-9 ==
{{User|~2026-46611-9}} Vandalism. Unexplained content removal &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:48, 27. januar 2026 (CET)

== N.K. v Wikipodatkih ==

A bi kdo znal pojasniti zgodovino v Wikipodatkih: https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q112265440&amp;action=history? Ne vem, če ima kateri naš pomembnež toliko tujejezičnih strani in hkrati toliko izbrisanih strani. Kratko pojasnilo prosim. Oseba (ali nekdo v njenem imenu) namreč nadleguje z maili tudi CEE Hub. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:26, 2. februar 2026 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]: Govorim iz prve roke. Vse brisane strani so bile strojno prevedene izredno olepšane &quot;biografije&quot;, prišlo pa je do uporabe velikega števila tako začasnih računov kot lutk (glej [[:Kategorija:Domnevne marionete uporabnika Getseman25]]). Nedvomno je šlo za organizirano kampanjo, o točni vpletenosti pa ne bi na javnem sumil. Vse račune se je zaklenilo zaradi crosswiki zlorab in v kolikor se ti emaili lahko povežejo z uporabniškimi računi predlagam prošnjo za zaklep na [[:m:SRG]]. Bo to dovolj? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:39, 2. februar 2026 (CET)
:: Hvala A09. Želela sem le kratek povzetek, ker sem se poskusila prebiti čez vse info tudi na :en pogovornih straneh. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:53, 2. februar 2026 (CET)
:::Mnja, tam sem odnehal, ker določene osebe nočejo klikat linkov na druge projekte, četudi gre za težave z več deset projekti. V kolikor sem pravilno prebral pogovorno stran enwiki ni nič drugega kot užaljeni PR zahtevki za nevtralno™ verzijo članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:56, 2. februar 2026 (CET)
:Uf, ja tole se že vleče od 2022. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 20:14, 2. februar 2026 (CET)
::Pošteno povedano dvomim, da je račun iz 2022 povezan z zgoraj omenjenimi lutkami. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:15, 2. februar 2026 (CET)

== User:~2026-95609-1 ==
{{User|~2026-95609-1}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Der-Wir-Ing|Der-Wir-Ing]] ([[Uporabniški pogovor:Der-Wir-Ing|pogovor]]) 12:18, 12. februar 2026 (CET)

:School IP range, likely stale already. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:01, 12. februar 2026 (CET)

== User:~2026-12031-23 ==
{{User|~2026-12031-23}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 12:29, 23. februar 2026 (CET)

== Preimenovanje strani ==

Prosim za pomoč pri preimenovanju strani. Pri urejanju strani sem želela poenotiti naslov strani &quot;Jugovzhodna Slovenija&quot; z naslovi ostalih regij, ker preostale vse vsebujejo v naslovu &quot;statistična regija&quot;. Preimenovanje sem uredila s preusmeritvijo, potem pa ugotovila, da sem pozabila spremeniti veliko začetnico. Pravilno je: Statistična regija jugovzhodna Slovenija. Sama tega zdaj ne morem več urediti. Najlepša hvala! https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija {{nepodpisani|Podatkisozakon}}
: {{opravljeno}}, sem popravil na pravi naslov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:01, 11. marec 2026 (CET)

== User:~2026-15569-74 ==
{{User|~2026-15569-74}} Vandalism. Making death threats at random admins. &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[User:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#c56030;background:inherit;&quot;&gt;lp0&amp;nbsp;on&amp;nbsp;fire&lt;/span&gt;]]&amp;nbsp;[[User talk:lp0 on fire|&lt;span style=&quot;color:#64cea0;background:inherit&quot;&gt;()&lt;/span&gt;]] 00:18, 12. marec 2026 (CET)

== User:~2026-22461-23 ==
{{User|~2026-22461-23}} Long-term abuse &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Quinlan83|Quinlan83]] ([[Uporabniški pogovor:Quinlan83|pogovor]]) 10:51, 12. april 2026 (CEST)

== User:~2026-22670-82 ==
{{User|~2026-22670-82}} Vandalism. See also other temporary accounts &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 10:11, 13. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24378-69 ==
{{User|~2026-24378-69}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 13:28, 21. april 2026 (CEST)

:{{done}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 21. april 2026 (CEST)

== User:~2026-24602-46 ==
{{User|~2026-24602-46}} Vandalism. Please also check and block IP &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:NDG|NDG]] ([[Uporabniški pogovor:NDG|pogovor]]) 08:54, 22. april 2026 (CEST)
:{{urejeno}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:08, 22. april 2026 (CEST)

== User:ЋЕЛА И КОПИЛАН ==
{{User|ЋЕЛА И КОПИЛАН}} Vandalism. Long-term abuse. Block evasion &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:09, 11. maj 2026 (CEST)

:Already blocked half hour ago. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:23, 11. maj 2026 (CEST)

== User:~2026-28846-21 ==
{{User|~2026-28846-21}} Vandalism &lt;small&gt;[[:m:Special:MyLanguage/User:TenWhile6/XReport|XReport]]&lt;/small&gt; --[[Uporabnik:Icodense|Icodense]] ([[Uporabniški pogovor:Icodense|pogovor]]) 12:12, 18. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>0zvpjdzd27xrtl15196ygixqhdiyjso</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Begunje na Gorenjskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>61851</id>
    <revision>
      <id>6676991</id>
      <parentid>6644383</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T12:03:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp Znamenitosti; - slika (dokler ni razdelka Zgodovina)</comment>
      <origin>6676991</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3948" sha1="bqgd4vi91k430sf9be5qd0skhld0brk" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Begunje pri Cerknici}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 22 |lats = 34.94 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 12 |longs = 4.34 |longEW = E
|najdisi=Begunje+na+Gorenjskem
|geopedia=#L410_F10126517_T13_b4_x438920_y137230_s13
|slika=Begunje.JPG
|povrsina=18,59
|prebivalstvo=992
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=577,6
|postna=4275
|posta=Begunje na Gorenjskem
|obcina=Radovljica
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Begunje na Gorenjskem - Vas
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt = 29580
 | občina = Radovljica
}}
}}

'''Begunje na Gorenjskem''' ([[Nemščina|nemško]]: ''Vigaun''&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146.&lt;/ref&gt;) so [[vas]] v [[občina Radovljica|Občini Radovljica]] z okoli 1.000 prebivalci na nadmorski višini 586 m pod [[Begunjščica|Begunjščico]] (2063 m).

== Znamenitosti ==

* [[Cerkev sv. Urha, Begunje na Gorenjskem|Cerkev sv. Urha]]
* [[Cerkev sv. Petra, Poljče|Cerkev sv. Petra]] na hribu Svetega Petra nad Begunjami
* [[Grad Kamen]] (EŠD 207), ki so ga [[Ortenburžani]] zgradili v 12. stoletju, je ohranjen v ruševinah
* [[Grad Kacenštajn]] (EŠD 8), rojstni kraj bratov [[Franc Kacijanar|Franca Kacijanarja]], ljubljanskega škofa, in [[Ivan Kacijanar|Ivana]], generala in politika. Med 2. svetovno vojno so bili v gradu [[gestapo]]vski zapori (EŠD 7). Danes je del poslopja preurejen v [[muzej talcev]], v drugem delu pa domuje [[Psihiatrična bolnišnica Begunje]].
* [[Grobišče talcev, Begunje na Gorenjskem|Grobišče talcev]] (EŠD 9370) v parku gradu Kacenštajn (EŠD 4630) s kipoma talke (EŠD 9211) in zapornika (EŠD 27903) kiparja  [[Boris Kalin|Borisa Kalina]] ter cerkvenim zvonom, ki je oznanil partizansko osvoboditev Begunj 4. maja 1945 (EŠD 27906).
* [[Grobišče talcev v dolini Drage]] (EŠD 125). 
* [[Elan]], tovarna športne opreme, znana predvsem po smučeh
* [[Ansambel bratov Avsenik]], ki sta ga ustanovila Slavko in Vilko Avsenik, rojena v Begunjah, kjer ima družina tudi družinsko Gostilno Pri Jožovcu, v njenem sklopu pa se nahaja tudi Muzej Avsenik, posvečen ansamblu.
* [[Ansambel Saša Avsenika]], ki nadaljuje družinsko narodnozabavno glasbeno tradicijo

== Znane osebnosti ==

* [[Roman Albreht]] (1921–2006), pravnik, poslanec Zvezne skupščine SFRJ in univerzitetni profesor
* [[Slavko Avsenik]] (1929–2015), harmonikar in skladatelj
* [[Anton Bonaventura Jeglič]] (1850–1937), ljubljanski škof
* [[Franc Kacijanar]] (1488–1544), ljubljanski škof
* [[Ivan Kacijanar]] (1491–1539), kranjski general in deželni glavar
* [[Stane Krašovec]] (1905–1991), ekonomist, univerzitetni profesor in član SAZU
* [[Vilko Ovsenik]] (1928–2017), klarinetist, skladatelj in aranžer
* [[Jakob Prešern]] (1888–1975), pravnik, pisatelj, potopisec in fotograf

== Sklici ==

{{Sklici}}

== Viri ==

* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}

==Glej tudi==

* [[Župnija Begunje na Gorenjskem]]

==Zunanje povezave==

{{Zbirka|Category:Begunje na Gorenjskem}}
* [http://www.begunje.si Begunje na Gorenjskem]
* [http://www.burger.si/Begunje/Begunje_Skica.htm Virtualna Slovenija - Begunje na Gorenjskem]
* [http://www.pb-begunje.si/Osnova/index.php Psihiatrična bolnišnica Begunje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070515100133/http://www.pb-begunje.si/Osnova/index.php |date=2007-05-15 }}

== Glej tudi ==

* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Radovljica}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Begunje na Gorenjskem| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Radovljica]]</text>
      <sha1>bqgd4vi91k430sf9be5qd0skhld0brk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam latvijskih politikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>67367</id>
    <revision>
      <id>6677307</id>
      <parentid>6674116</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:05:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* S */</comment>
      <origin>6677307</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8544" sha1="5m19xkrvgtbe41byeua75x1hbe8oo26" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Latvijci|latvijskih]] (letonskih) [[politik]]ov.'''

{{seznami poklicev za narode|Latvijcev|Latvija|latvijskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*[[Solvita Āboltiņa]]
*[[Aivars Aksenoks]]
*[[Arturs Alberings]]
*[[Rūdolfs Jānis Alksnis]]
*([[Viktor Alksnis]])
*[[Juris Alunāns]] (filolog, pisatelj)
*[[Andris Ameriks]]
*[[Alfrēds Andersons]]
*[[Jānis Andersons]]  
*[[Georgs Andrejevs]] 
*[[Jānis Ankravs]] 
*[[Jānis Annuss]] 
*[[Edgars Apinis]] 
*[[Andris Ārgalis]] 
*George Armitstead (''Džordžs Armitsteds'') 
*[[Arvils Ašeradens]] 
*[[Uldis Augulis]] 

== B ==
*[[Jānis Balodis]]
*Mārtiņš Bariss
*[[Oļegs Batarevskis]]
*[[Ēriks Baumanis]]
*[[Hermann Johann Heinrich Behrends]]
*[[Bernhards Bērents]]
*[[Pēteris Berģis]]
*[[Raimonds Bergmanis]]
*[[Arveds Bergs]]
*[[Aivars Berķis]]
*[[Eduards Berklavs]] 
*[[Teodors Bergtāls]] 
*[[Andris Bērziņš]]
*[[Gaidis Bērziņš]]
*[[Indulis Bērziņš]]
*[[Jānis Bērziņš-Ziemelis]] (Jan Karlovič Berzin/Jānis Bērziņš; pr. i.  Pēteris Ķuzis)
*Raimonds Bitenieks  
*[[Valdis Birkavs]]
*[[Jānis Birks]]
*[[Viktors Birze]]
*[[Alfrēds Birznieks]]
*[[Erasts Bite]]
*[[Ernests Blanks]]
*[[Ādolfs Bļodnieks]]
*[[Gundars Bojārs]]
*[[Juris Bojars]]
*[[Mārtiņš Bondars]]
*[[Jānis Bordāns]]
*[[Baiba Braže]]
*[[Vilnis-Edvīns Bresis]]
*[[Vladimirs Bukovskis]]
*Willhelm Robert von Bulmerink
*[[Mikolas Burokevičius]]
*[[Oļegs Burovs]]

== C ==
*[[Gustavs Celmiņš]]
*[[Hugo Celmiņš]]

== Č ==

* [[Jānis Čakste]]
* [[Konstantīns Čakste]]
* [[Mintauts Čakste]]
* [[Alfrēds Čepānis]]
* [[Ziedonis Čevers]]

== D ==

*[[Jūlijs Daniševskis|Jūlij(s) Daniševski(s)]] - Hermanis
*[[Oskars Jēkabs Dankers]]
*[[Gundars Daudze]]
*[[Arnolds Deglavs]]
* [[Anatols Dinbergs]]  
*[[Jānis Dinevičs]]
*[[Baldvins Disterlo]] (''Balduin Düsterlohe'')
*Ernests Dišlers
*[[Kārlis Dišlers]]
*[[Ansis Dobelis]]
*[[Juris Dobelis]]
*[[Sergejs Dolgopolovs|Sergej(s) Dolgopolov(s)]]
* [[Valdis Dombrovskis]] 
*[[Vjačeslavs Dombrovskis|Vjačeslav(s) Dombrovski(s)]]
* [[Otto Heinrich Drechler]]
* Ina Druviete
* [[Mečislavs Dubra]]
* [[Jānis Dūklavs]]
* [[Roberts Dukurs]]
* [[Antons Dzenis]]
*[[Raivis Dzintars]]

== E ==

* [[Gatis Eglītis]]
* [[Roberts Eihe|Robert(s) Ejhe]] (Ēķis)
* Kristaps Eklons 
* [[Indulis Emsis]]
* [[Rūdolfs Endrups]]

== F ==

* [[Vladimirs Frolovs|Vladimir(s) Frolov(s)]]
* [[Vaira Vīķe-Freiberga]]
* [[Andrejs Frīdenbergs]]

== G == 
*[[Maris Gailis]] 
*[[Markuss Gailītis]] 
*[[Dainis Ģēģeris|Dainis Ģēģer(i)s]] 
*[[Kaspars Gerhards]]
*[[Miķelis Gobiņš]]
*[[Aldis Gobzems]]
*[[Ivars Godmanis]]
*[[Jānis Goldmanis]]
*[[Marija Golubeva]]
*[[Anatolijs Gorbunovs|Anatolij(s) Gorbunov(s)]]
*Linards Grantiņš
*[[Iveta Grigule]]
*[[Jēkabs Grots]]
*[[Aleksandrs Gubens]] 
*[[Vilis Gulbis]]

== H ==

* [[Aleksandrs Haritonovskis]]
* [[Teodors Hermanovskis]]

== I ==

* [[Ilze Indriksone]]
* [[Dainis Īvāns]]

== J ==

* [[Eriks Jekabsons]]
* [[Ilze Juhansone]]
* [[Antons Juhņevičs|Anton(s) Juhņevič(s)]]
* [[Pēteris Juraševskis|Pēter(is) Juraševski(s)]]
* [[Roberts Jurdžs]]
*[[Jānis Jurkāns]]

== K ==
*[[Jānis Kalacis]] 
*[[Meletijs Kaļistratovs]]
*[[Arnis Kalniņš]]
*[[Artu(r)ss Kaimiņš|Arturs(s) Kaimiņš]]
*[[Sandra Kalniete]]
*[[Brūno Kalniņš]]
*[[Pauls Kalniņš]]
*[[Jānis Kalnbērziņš]]
*[[Sandra Kalniete]]
*[[Aigars Kalvītis]]
*[[Artis Kampars]]
*[[Voldemārs Kaņepīts]]
*[[Ausma Kantāne-Ziedone]]
*[[Francis Kemps]]
*[[Ludvigs Vilhelms Kerkoviuss]]
*[[Arturs Krišjānis Kariņš|(Arturs) Krišjānis Kariņš]]
*[[Pauls Keusslers]]

*[[Ivars Ķezbers]]
*[[Jānis Kinna]]
*[[Augusts Kirchenšteins]]
*[[Vilnis Ķirsis]]
*[[Aleksandrs Kiršteins]]
*[[Gustavs Klaustiņš]]
*[[Vilgelm Knorin|Vilhelm(s) Knorin(š)]]
*[[Rihards Kozlovskis]]
*[[Andrejs Krastiņš]]
*[[Guntars Krasts]]   
*[[Armands Krauze]]
*[[Ilga Kreituse]] (''Ilga Grava'', ''Ilga Gore'')
*[[Ādams Krieviņš]]
*[[Kārlis Krievs]]
*[[Ģirts Valdis Kristovskis]]  
*[[Vilis Krištopans]]
*[[Jānis Kruminš]] (1894-1938)

*[[Vilis Krūmiņš]]
*[[Māris Kučinskis]] 
*[[Ādolfs Kuršinskis]]
*[[Alberts Kviesis]]

== L ==

*[[Mārtiņš Lācis]] [Martin Lacis]
*[[Vilis Lācis]] [Jānis Vilhelms Lāce]
*[[Eduards Laimiņš]]
*[[Antons Laizāns]]
*[[Pāvils Laizāns]]
*[[Kārlis Landers]] [Karl Lander]
*[[Ingrīda Latimira]] (''Ūdre'')
*[[Valdis Lauskis]]
*[[Augusts Lēbers]]
*[[Vilhelms Lecis]]
*[[Pēteris Leitāns]]
*[[Aivars Lembergs]]
*[[Jānis Lepse]]
*[[Egils Levits]]
*[[Imants Lieģis]]
*[[Tālis Linkaits]]
*[[Klāvs Lorencs]]

== M ==

*[[Pēteris Mago]] [Pjotr Ivanovič Maggo]
*[[Edwin Magnus|Edwin (Edvins) Magnus(s)]]
*[[Vladimirs Makarovs]]
*[[Zigfrids Meierovics]] (''Zigfrīds Anna Meierovics'')
*[[Dace Melbārde]]
*[[Fricis Menders]] 
*[[Daiga Mieriņa]] (née ''Cekule'')
*[[Pauls Mincs]]
*[[Miroslav Mitrofanov|Miroslav(s) Mitrofanov(s)]]
*[[Nils Muižnieks]]
*[[Ināra Mūrniece]]
*[[Linda Mūrniece]]

== N ==

*[[Broņislavs Nagujevskis]]
*[[Ralfs Nemiro]]
*[[Andrievs Niedra]]

== O ==

* [[Roberts Osis]]
* [[Frīdrihs Ozoliņš]]
* [[Kārlis Ozoliņš]]
* [[Osvalds Ozoliņš]]

== P ==
*[[Juris Pabērzs]] (Jurs Pabēržs)
*[[Artis Pabriks]]
*[[Jānis Pakalns]]
*[[Raimunds Pauls]]
*[[Jānis Pauļuks]]
*[[Kārlis Pauļuks]]
*[[Daniels Pavļuts]]
*[[Jānis Peive|Jā]]&lt;nowiki/&gt;[[Jānis Peive|nis Peive]] [Pejve]
*[[Arvīds Pelše|Arvīd(s) Pelše]]
*[[Aleksandrs Pētersons]]
*[[Jānis Peters]]
*[[Jēkabs Peterss]] [Jakov Peters]
*[[Ramona Petraviča]]
*[[Ansis Petrevics]]
*[[Jurijs Petropavlovskis|Jurij(s) Petropavlovski(s)]]
*[[Andris Piebalgs]]
*[[Rihards Pīks]]
*Adolph Konstantin Jakob Baron Pilar von Pilchau-Audern 
*[[Uldis Pīlēns]] 
*[[Berta Pīpiņa]] (née Ziemele) 
*[[Jānis Pliekšāns]] 
*[[Jakovs Pliners|Jakov(s) Pliner(s)]]
*[[Andrejs Požarnovs]]
*[[Mārtiņš Prīmanis]]
*[[Aigars Prusis]]
*[[Juris Pūce]]
*[[Boris Pugo|Boris(s) Pugo]]
*[[Māris Purgailis]]
*[[Kārlis Puriņš]]
*[[Voldemārs Pusulls]]
*[[Roberts Putnis]]

== R ==

*[[Jāzeps Rancāns]]  
*[[Jānis Reirs]]
*[[Dana Reizniece-Ozola]]
*[[Einars Repše]]
*[[Māris Riekstiņš]]
*[[Edgars Rinkēvičs]]
*[[Ernests Rolavs]]
*[[Aivis Ronis]]
*[[Jāzeps Roskošs]]
*[[Aleksejs Rosļikovs]]
*Eduards Viktors fon Rozenbergs
*[[Fricis Rozins]]
*[[Jurijs Rubenis]]  
*[[Vitālijs Rubenis]] (''Vitalij Ruben'')
*[[Alfrēds Rubiks]]   
*[[Ansis Rudevics]] 
* [[Jānis Rudzutaks|Jān(is) Rudzutak(s)]]
*[[Augusts Rumpēters]]

== S ==

*[[Voldemārs Salnais]]
*Lothar Schoeler
*[[Mareks Segliņš]]
*[[Ludvigs Sēja]]
*[[Uldis Sesks]]
*[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer)''
*[[Evika Siliņa]]
*[[Andrejs Sīmanis]]
*[[Jānis Skudre]]
*[[Marģers Skujenieks]]
*[[Atis Slakteris]]
*[[Egons Slēde]]
*[[Ivars Smilga|Ivar(s) Smilga]]
*[[Edvards Smiltēns]]
* [[Arnolds Spekke]]
* [[Arturs Sproģis]]
* [[Andris Spruds]].
* [[Žanis Spure]]
* [[Mārtiņš Staķis]]
* [[Pēteris Stērste]]
* [[Laimdota Straujuma]]
* [[Jānis Straume]]
* [[Pēteris Strautmanis]]    
*[[Juta Strīķe]]
* [[Peteris Stučka]]
*[[Inguna Sudraba]]

== Š ==

* [[Pauls Šīmanis]] (''Paul Schiemann'')
* [[Andris Šķēle]]
*[[Ainārs Šlesers]]
*[[Valdis Šteins]]
*[[Aaron Štejnberg]] (אהרן שטײנבערג‏‎)
*[[Isaak Štejnberg]] (идиш ‏יצחק נחמן שטײנבערג‏‎)
*[[Aigars Štokenbergs]]
*[[Ilga Šuplinska]]

== T ==

*[[Edgars Tavars]]
*[[Andris Teikmanis]]
*[[Verners Tepfers]] 
*[[Aivars Timofejevs]]
*[[Francis Trasuns]]
*[[Ādams Turkupols]]

== U ==
*[[Ingrīda Ūdre]] (''Latimira'')
*[[Teodors Ūdris]]
*[[Guntis Ulmanis]]
*[[Kārlis Ulmanis|Kārlis (Augusts Vilhelms) Ulmanis]]
*[[Jānis Urbanovičs]]
*[[Nils Ušakovs]]

== V ==

* [[Jānis Vagris]]
* [[Viktors Valainis]]
* [[Kristaps Valters]] 
*[[Miķelis Valters]]
* [[Raimonds Vējonis]]  
*[[Vinets Veldre]] 
*[[Kornēlijs Veidnieks]] 
*Manfred von Vegesack
*[[Frīdrihs Vesmanis]] 
* [[Vaira Vīķe-Freiberga]]
*[[Ilze Viņķele]]
*[[Juris Viņķelis]]
*[[Jānis Vitenbergs]]
*[[Jānis Vītoliņš]]
* [[Augusts Voss]]
* [[Jānis Vucāns]]

== W ==

* Hugo Wittrock

== Z ==

*[[Leonīd(s) Zakovski(s)]] [Henriks Štubis]
*[[Jānis Zālītis]]
*[[Voldemārs Zāmuēls]]
* [[Kārlis Zariņš]]
* [[Valdis Zatlers]] 
* [[Gustavs Zemgals]]
* [[Gunārs Ziemelis]]
* [[Fricis Zilbers]]
*[[Roberts Zīle]]

== Ž ==

* [[Tatjana Ždanoka]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}

{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Latvijcev|Politiki]]
[[Kategorija:Latvijski politiki|*]]</text>
      <sha1>5m19xkrvgtbe41byeua75x1hbe8oo26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andske države</title>
    <ns>0</ns>
    <id>69151</id>
    <revision>
      <id>6677120</id>
      <parentid>6233417</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:27:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677120</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3487" sha1="a52mr82gq68vz36hc2g4k6r1lpjvvoz" xml:space="preserve">[[Slika:Andean States1.PNG|sličica|250px|Oranžna: Andske države v ožjem pomenu. Modra: druge države z andskim deležem.]]
'''Andske države''' ({{jezik-es|Estados Andinos}}) je skupina držav v zahodni [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], ki jih povezuje gorovje [[Andi]].

Izraz ''andske države'' se včasih uporablja za označevanje vseh sedmih držav, skozi katere tečejo Andi, regij s skupno kulturo, ki se je v glavnem razširila v času [[Inkovski imperij|Inkovskega imperija]] (na primer jezik [[Kečuanščina|kečua]] in andska kuhinja), ali pa se lahko uporablja v geopolitičnem smislu za označevanje držav v regiji, ki so članice trgovinske skupine Andske skupnosti in imajo lokalno (v nasprotju z južnim stožcem) kulturno usmerjenost.

Andi se raztezajo skozi zahodni del Južne Amerike v naslednjih sedmih&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://slideplayer.com/slide/8961729/ |title=Geography of Latin America |accessdate=2023-01-29 |archive-date=2023-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129120628/https://slideplayer.com/slide/8961729/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; državah (razporejenih od severa proti jugu):
* {{zastava|Venezuela}} (del karibske Južne Amerike, ki se v geopolitiki ne šteje za andsko državo)
* {{zastava|Kolumbija}} (tudi del karibske Južne Amerike)
* {{zastava|Ekvador}}
* {{zastava|Peru}}
* {{zastava|Bolivija}}
* {{zastava|Čile}} (del južnega stožca, ki se v geopolitiki na splošno ne šteje za andsko državo)
* {{zastava|Argentina}} (del južnega stožca, ki se v geopolitiki pogosto ne šteje za andsko državo)

Ko so razvrščene kot ''andske države'', je poudarek na gorskih regijah teh držav.

Bolivija, Kolumbija, Ekvador in Peru so del Andske skupnosti (trgovinska skupina) in vsaka država vsebuje amazonski deževni gozd in amazonsko domorodno prebivalstvo ter Andsko gorovje.

== Andske države kot kulturno območje ==
Kultura andskih držav, zlasti tistih v osrednjih andskih državah (Bolivija, Peru in Ekvador, pa tudi severni Čile, severozahodna Argentina in skrajni jug Kolumbije), ima izrazite etnične, jezikovne in kulturne elemente, kot je uporaba kečuanščine ali jezik ajmara kot tudi gradnja iz opeke, sušene na soncu. Eden od razlogov za to je Inkovski imperij, ki se je na tem območju razširil približno med letoma 800 in 1500, in njihova kulturna mešanica (mestici) z iberskimi vplivi. To je privedlo do tega, da se izraz ''andske države'' zdaj uporablja tudi kot izraz za kulturno območje.

Andska glasba ima podobnosti v harmoniji in ritmu, pa tudi v uporabljenih glasbilih. Prevladujejo slogi, ki so mešanice predkolumbovske dediščine (zlasti uporaba pihal, kot so [[flavta]] in [[trstenke]], ''quena'' in ''sicus'', pa tudi prizvočna harmonija) in španskih vplivov (strunska glasbila, kot so [[kitara]], ''charango'' itd. in diatonika).

== Politično-ekonomski prostor ==
Izraz ''andske države'' se redkeje uporablja tudi kot sinonim za države [[Andska skupnost|Andske skupnosti]] (Peru, Bolivija, Ekvador, Kolumbija). Po drugi strani je Argentina članica [[Mercosur]]ja, Venezuela pa je bila članica do njegove prekinitve leta 2016. Čile je povezan z obema zavezništvoma prek pridružitvenih sporazumov – ne da bi bil članica. Nedavno je ''Alianza del Pacífico'' stopila v ospredje, pri čemer si Čile, Peru in Kolumbija skupaj z Mehiko prizadevajo za gospodarsko povezovanje.

== Sklici ==
{{Sklici}}

[[Kategorija:Regije Amerike]]
[[Kategorija:Andske države| ]]</text>
      <sha1>a52mr82gq68vz36hc2g4k6r1lpjvvoz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šempeter v Savinjski dolini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>72031</id>
    <revision>
      <id>6677018</id>
      <parentid>6672379</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:26:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+povezava</comment>
      <origin>6677018</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9931" sha1="ha2s98p1q6s85tpg14pqmv4q2rvqpq7" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Šempeter}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Šempeter v Savinjski dolini
|zgodovinsko ime=Sveti Peter v Savinjski dolini (do 1952)
|slika=Sempeter-nekropola1.JPG
|latd=46|latm=15 |lats=22.26 |latNS=N
|longd=15|longm=7 |longs=4.47|longEW=E
|regija=Savinjska regija
|pokrajina=Štajerska
|obcina=Žalec
|povrsina=4,06
|nadmorska=271
|prebivalstvo=2001
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3311
|posta=Šempeter v Savinjski dolini
|najdisi=Šempeter+v+Savinjski+dolini
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Šempeter v Savinjski dolini - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt = 27101
 | občina = Žalec
}}
}}

'''Šempeter v Savinjski dolini''' (do leta 1952 ''Sveti Peter v Savinjski dolini'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je strnjeno [[naselje]] v [[Občina Žalec|Občini Žalec]] v osrčju [[Savinjska dolina|Savinjske doline]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Peter|svetem Petru]], prvem papežu. Do leta 1952 se je imenovalo »Sveti Peter v Savinjski dolini«, na osnovi povojnega ''[[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]]'' iz leta 1948 pa je bilo preimenovano v »Šempeter v Savinjski dolini«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
Šteje okoli 2000 prebivalcev. Je urbanizirano naselje in ima strojno ter kemično industrijo manjšega obsega. Skozi kraj teče reka [[Savinja]], ki je v začetku našega štetja tekla tik pod naseljem kasneje pa je tok prestavila skoraj 2 km stran. Savinjska vasica je povezana z regionalno cesto [[Celje]]–[[Ljubljana]]. Tu je že v starih rimskih časih potekala pomembna rimska cesta med [[Emona|Emono]] in Celeio. Danes čez krajevno skupnost poteka železniška povezava med rudarskim in industrijskim središčem [[Velenje]]m in največjim mestom v Savinjski dolini – Celjem. Verjetno je najpomembnejša prometna povezava [[Avtocesta A1|avtocesta]], ki povezuje severozahodno in jugozahodno Slovenijo.

== Zgodovina ==
[[Slika:Smpter-SvPeterCerkev.JPG|thumb|left|Cerkev svetega Petra]]
Že v bronasti dobi je skozi dolino vodila [[jantarjeva pot]] iz Baltika v [[Italija|Italijo]]. Pozneje je skozi Šempeter vodila rimska cesta, katere ostanki so na vzhodni strani vasi vidni še danes. Tam je ohranjena rimska cesta, ob kateri so obnovljeni tlorisi grobnic in manjših grobov. V središču Šempetra je arheološki park Rimska nekropola, v katerem so vidne najlepše rimske grobnice v Sloveniji. Rimljani so imeli navado pokopavati mrtve ob cestah zunaj utrjenih mest. Grobnice v Šempetru predstavljajo ostanke celjske mestne elite. Grobišče so naključno odkrili 1952 pri kopanju gramoza. Del grobišča je okoli leta 166 n. št. spodkopala Savinja in nato s peskom prekrila grobnice in nagrobnike. Prva izkopavanja so potekala v letih 1952–1956.

Dokončana pa so bila v letih 1964–67. Po končanih izkopavanjih so našteli čez 600 arheološko pomembnih predmetov in preko 100 grobnic družin, katerih člani so v bližnjem Celju opravljali pomembne službe. Najbolj impresivne so grobnice izklesane iz pohorskega marmorja. Največja grobnica, je grobnica družine Spektacijev in meri v višino 8,25 m.

Cerkev svetega Petra so v 2. polovici 18. stoletja preuredili v [[Barok|baročnem slogu]]. Dragocen je predvsem kip [[Devica Marija|Device Marije]] z začetka 14. stoletja. V cerkvi so [[Broll]]ove [[Freska|freske]].

V preteklosti, so v razvoju prometa pomembno vlogo odigrali tudi [[furman]]i. S to dejavnostjo so se ukvarjali predvsem kmetje. Šempeter je služil kot nekakšno počivališče saj so pri [[gostišče|gostiščih]] in pri poštnem objektu prepregali konje ter se okrepčali za nadaljnje potovanje. Poslopje stare pošte je še ohranjeno.

Kot povsod drugod, se je tudi v Šempetru ustanovila [[šola]]. Začetki pouka segajo v konec 18. stoletja, ko je [[Marija Terezija]] uvedla reforme. Najstarejše šolsko poslopje so zgradili leta 1818. Šola je stala severno od cerkve ob glavni cesti in je bila enonadstropna. Takrat ni bilo veliko šoloobveznih otrok, tako da je bilo to dovolj. Pozimi je bilo v učilnici zelo vlažno. Kmalu so šolo razširili še za eno učilnico, saj se je število otrok večalo. Pouk se je začenjal ob 9.00 in trajal do 12.00, nato se je nadaljeval popoldne od 13.00 do 16.00 Ena šolska ura je trajala kar 60 min.

Začetki lokalne samouprave v Šempetru segajo v sredino 19. stoletja, ko prvič postane samostojna upravna enota kot občina, s takratnim imenom Sveti Peter ob Savinji. Vključevala je naslednje kraje: [[Dobrteša vas]], [[Sv. Peter|Sveti Peter]], [[Spodnje Roje]], [[Zgornje Roje]], [[Podlog]], [[Zalog, Šempeter|Zalog]], [[Spodnje Grušovlje]] in [[Zgornje Grušovlje]]. Leta 1941 je bila občina Sveti Peter ukinjena, saj jo je nemški okupator priključil [[Občina Žalec|občini Žalec]].

== Šempeter danes ==
Današnji Šempeter je samostojna krajevna skupnost, ki jo tvorijo naslednje vasi: Južno, v smeri reke Savinje ležijo Zgornje in Spodnje Roje, na severu pa so še naselja [[Podlog]], Zgornje in Spodnje Grušovlje, Zalog, [[Kale]] in [[Grče]]. Danes v je v Šempetru več podjetij, med katerimi je največji SIP, AERO in več manjših podjetij. Dobro živijo tudi znani gostinski lokali, kot je Salsa in Nekropolis. Danes ob Šempetru potekajo pomembne prometne povezave. Čez krajevno skupnost poteka železniška povezava med rudarskim in industrijskim središčem Velenjem in največjim mestom v Celjski kotlini (Savinjski dolina je kulturni pojem vzhodno od Žalca proti Zgornji Savinjski dolini, ki je dolina nad Celjsko kotlino) – Celjem. Verjetno najpomembnejša prometna povezava je [[avtocesta]], ki povezuje severovzhodno in jugozahodno Slovenijo.

== Župnijski urad Sveti Peter v Savinjski dolini ==
Šempeter je samostojna [[Župnija|fara]] s cerkvijo svetega Petra. [[Župnija Šempeter (Škofija Celje)|Župnija]] je najverjetneje nastala že pred letom 1256. Od leta 1783 je župnija samostojna.

Cerkev je romanska. V obdobju [[gotika|gotike]] so ji prizidali zvonik, v drugi polovici 18. stoletja pa so jo barokizirali in ji prizidali roženvensko kapelo. V cerkvi je kip Marije, ki izhaja iz prve polovice 14. stoletja. Cerkev so dodatno pozidali še leta 1767 in leta 1880, ko sta bili prizidani dve kapeli. Cerkev so dokončali leta 1913, ko je bila narejena zadnja sprememba. Takrat so namreč dozidali zakristija in podaljšali prezbiterij.

== Turistične znamenitosti ==
{{Več slik
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | image1    = Sempeter-nekropola2.JPG
 | width1    = 150
 | alt1      = Rimska nekropola
 | caption1  = Nekropola
 | image2    = Sempeter-rimskaCesta.JPG
 | width2    = 150
 | alt2      = Rimska nekropola
 | caption2  = Rimska cesta
}}
=== Jama Pekel ===
{{glavni|Pekel (Savinjska dolina)}}
Jama Pekel leži pet kilometrov iz Šempetra. Sodi med [[kraška jama|kraške jame]]. Stara je več kot 3 milijone let. Je ena izmed največjih kraških jam na štajerskem, urejena za turiste. Kanček domišljije nad vhodom v jamo razkrije podobo [[hudič]]a. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Zato so se ljudje v preteklosti jame bali in ji nadeli ime jama Pekel. Jamo je izdobel [[potok]] [[Ponikvica]], ki pred jamo ponikne, in iz nje pa priteče kot [[Peklenščica (Žalec)|Peklenščica]]. Jama je dolga 1159 metrov. V njej lahko najdemo različne živalske in rastlinske vrste. Tako v jami živijo [[pajki]], [[polži|polžki]], [[raki]]. Od rastlin pa lahko najdemo [[alge]], [[mahovi|mahove]], [[lišaji|lišaje]].

=== Rimska nekropola ===
{{glavni|Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini}}

Rimska nekropola spada med najpomembnejše arheološke spomenike v [[Slovenija|Sloveniji]]. Leži v središču Šempetra in je lepo urejena in dostopna. Rimska nekropola je grobišče [[stari Rimljani|starih Rimljanov]]. Rimsko nekropolo so odkrili po naključju leta 1952. Dokončno so jo odkopali leta 1956 in leta 1960 je bil park odprt. Odkopanih je bilo več kot 100 grobov; le-ti so bogato okrašeni z [[Relief (umetnost)|reliefi]].

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Viri == 
* Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Šempeter}}
* [http://www.kam.si/mesta/sempeter_v_savinjski_dolini.html Šempeter v Savinjski dolini]
* [http://www.kam.si/zanimivosti/rimska_nekropola.html Rimska nekropola]
* [http://www.sempeter.si Krajevna skupnost Šempeter v Savinjski dolini]

{{MC/Ljubljana-Celje}}
{{Žalec}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Šempeter v Savinjski dolini| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Žalec]]
[[Kategorija:Naselja ob Savinji]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ha2s98p1q6s85tpg14pqmv4q2rvqpq7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Borut Šuklje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78835</id>
    <revision>
      <id>6677283</id>
      <parentid>6561651</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:03:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677283</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2840" sha1="n2oefbhmmhz3ai1x1a95xtrgev0rf59" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
‎'''Borut Šuklje''' [bórut šukljè], [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[diplomat]], [[politik]] in [[publicist]] * [[24. junij]] [[1958]], [[Ljubljana]], &amp;dagger; [[19. junij]] [[2022]].

Leta 1984 je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] iz [[filozofija|filozofije]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]].

Do leta 1990 je poučeval filozofijo in [[sociologija|sociologiji]] na več [[Ljubljana|ljubljanskih]] [[srednja šola|srednjih šolah]], tistega leta pa je bil izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor Slovenije]] na listi [[Socialistična stranka Slovenija|Socialistične stranke Slovenije]]. Med letoma 1990 in 1992 je bil [[programski direktor]] [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenije]], v letih 1992−1994 direktor [[Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje|vladnega urada za informiranje]], v letih 1994−1996 [[minister za kulturo Republike Slovenije]], v letih 1996−1999 [[generalni sekretar Vlade Republike Slovenije]], v letih 1999−2001 [[minister za notranje zadeve Republike Slovenije]] in leta 2001 [[veleposlanik]] v [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezni republiki Jugoslaviji]].

Leta 2004 je zbolel za rakom, ki ga je začasno premagal.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kako sem premagal raka|url=https://revijazarja.si/clanek/zgodbe/55ed562b05242/kako-sem-premagal-raka|website=Revija Zarja|accessdate=2020-12-10|language=sl|date=6. september 2011|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

Pozneje je deloval kot mednarodni svetovalec za področje [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]] in zahodnega [[Balkan]]a. Bil je član [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].

== Sklici == 
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih novinarjev]]
* [[seznam slovenskih poslancev]]
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam slovenskih diplomatov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.borutsuklje.com/ borutsuklje.com] - blog
* [https://web.archive.org/web/20050301123117/http://www.uvi.si/clinton/slo/cl01_208.html Borut Šuklje, prof. filozofije in svetovne književnosti]. uvi.si &lt;small&gt;(na web.archive.org)&lt;/small&gt;

{{-}}
{{2VladaSLO}}
{{4VladaSLO}}
{{3DZRS}}
{{MzKRS}}
{{MzNZRS}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Šuklje, Borut}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uradniki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Srbiji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Generalni sekretarji Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>n2oefbhmmhz3ai1x1a95xtrgev0rf59</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79166</id>
    <revision>
      <id>6677306</id>
      <parentid>6614214</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:01:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677306</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30658" sha1="go7z72xrkotzdv3l9hu9uc3zx6vuz3n" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name = Bari
| official_name = Comune di Bari
| native_name =
| image_skyline = Collage Bari.jpg
| imagesize = 250px
| image_alt =
| image_caption = Zgoraj levo:Grad Swabian; zgoraj desno:Pane e Pomodoro ponoči; spodaj levo:Ferrarese Square; spodaj desno:univerza Bari in pogled na Punta Perotti
| image_flag = Flag of Bari.svg
| image_shield = Bari-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 41 |latm = 07 |lats = 31 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 52 |longs = 0 |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Apulija]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto Bari|Bari]] (BA)
| frazioni =
| mayor_party = 
| mayor = 
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 116,17 
| population_footnotes =&lt;ref&gt;'City' population (i.e. that of the ''[[comune]]'' or municipality) from [https://demo.istat.it/popres/index.php?anno=2019&amp;lingua=ita], Istituto Nazionale di Statistica (ISTAT).&lt;/ref&gt;
| population_total = 316.444
| population_as_of = 30. november 2021
| population_metro = 1.317.196
| population_demonym = Baresi
| elevation_footnotes =
| elevation_m = 5
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[Sveti Nikolaj|Sveti Miklavž]]
| day = 8. maj
| postal_code = 70121-70132
| area_code = 080
| website = www.comune.bari.it
| footnotes =
}}
'''Bari''' (bareško ''Bare''; {{jezik-la|Barium}}; {{jezik-grc|Βάριον|Bárion}}) je glavno mesto [[metropolitansko mesto Bari |metropolitanskega mesta Bari]] in [[italijanske dežele|dežele]] [[Apulija|Apulije]] ob [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] v južni [[Italija|Italiji]]. Je drugo najpomembnejše gospodarsko središče celinske južne Italije za [[Neapelj|Neapljem]]. Je pristaniško in univerzitetno mesto, pa tudi mesto [[Nikolaj iz Mire|svetega Nikolaja]]. Samo mesto ima okoli 316.000 prebivalcev, meri več kot 116 kvadratnih kilometrov, medtem ko širše mestno območje šteje 750.000, [[metropolitansko območje]] Barija pa 1,3 milijona ljudi.

Bari je sestavljen iz štirih različnih mestnih predelov. Na severu je tesno zgrajeno staro mestno jedro na polotoku med dvema sodobnima pristaniščema, z [[Bazilika sv. Nikolaja, Bari|baziliko svetega Nikolaja]], [[Stolnica v Bariju|stolnico San Sabina]] (1035–1171) in [[Castello Svevo, Bari|Švabskim gradom]], zgrajenim za [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]], ki je zdaj tudi okrožje nočnega življenja. Na jugu je četrt Murat (postavil jo je [[Joachim Murat]]), sodobno srce mesta, ki je postavljeno na pravokotno mrežo s sprehajališčem ob morju in večjim nakupovalnim okrožjem (via Sparano in via Argiro).

Moderne stanovanjske cone, ki obkrožajo središče Barija, so bile zgrajene v 1960-ih in 1970-ih in nadomestile stara predmestja, ki so se razvila ob cestah, ki so se razprostirale navzven od vrat v mestnem obzidju. Poleg tega so se zunanja predmestja v 1990-ih hitro razvila. Mesto ima prenovljeno letališče Karol Wojtyła, ki ima povezave z več evropskimi mesti.

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Nekateri najstarejši arheološki dokazi kažejo, da je bil Bari prvič naseljen v [[bronasta doba|bronasti dobi]], okoli leta 2000 pr. n. št. Mesto so verjetno ustanovili Grki. Mesto je imelo močan grški vpliv&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Bari-Italy|title = Bari &amp;#124; Italy}}&lt;/ref&gt; in ko je prešlo pod [[Rimska republika|rimsko]] oblast v 3. stoletju pr. n. št., je razvilo strateški pomen kot stičišče med obalno cesto in [[Via Traiana]] ter kot pristanišče za trgovino proti vzhodu; iz Barija je vodila odcepna cesta v ''Tarentum'' (sodobni [[Taranto]]). Njegovo pristanišče, omenjeno že leta 181 pr. n. št., je bilo verjetno glavno okrožje v starih časih, tako kot je danes, in je bilo središče ribištva. Prvi zgodovinski škof v Bariju je bil Gervazij, ki je bil zabeležen na koncilu v Sardici leta 347. Škofje so bili do 10. stoletja odvisni od carigrajskega patriarha.

=== Srednji vek ===
Po opustošenju v gotskih vojnah je bil pod [[Langobardi|langobardsko]] vladavino ustanovljen niz pisnih predpisov, ''Consuetudines Barenses'', ki so vplivali na podobne pisne ustave v drugih južnih mestih. Do prihoda [[Normani|Normanov]] so Bari še naprej upravljali Longobardi in Bizantinci, z občasnimi prekinitvami.

V tem obdobju in celo v srednjem veku je Bari služil kot eno glavnih skladišč sužnjev v Sredozemlju, in je zagotavljal osrednjo lokacijo za trgovino s slovanskimi sužnji. Sužnje so večinoma zajele [[Beneška republika|Benetke]] v Dalmaciji, [[Sveto rimsko cesarstvo]] iz današnje Prusije in Poljske ter [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] od drugod po Balkanu, na splošno pa so bili namenjeni v druge dele Bizantinskega cesarstva in (najpogosteje) v muslimanske države okoli Sredozemlja: [[Abasidski kalifat]], [[Omajadski kalifat]] v [[Kordovski kalifat|Kordobi]], [[Sicilski emirat]] in [[Fatimidski kalifat]] (ki se je opiral na Slovane, kupljene na trgu v Bariju za svoje legije sakalabskih [[mameluki|mamelukov]]).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = The Cartoon History of the Universe III – From the Rise of Arabia to the Renaissance (Volumes 14–19)| publisher = Doubleday| year = 2002| isbn = 0-393-32403-6}}&lt;/ref&gt;

Bari je bil 20 let središče Emirata Bari; mesto so leta 847 zavzeli njegovi prvi emirji Kalfun, ki so bili del najemniške garnizije, ki jo je tam postavil Radelhis I. iz Beneventa. &lt;ref name=Wickham62&gt;{{navedi knjigo |author=Chris Wickham |title=Early Medieval Italy: Central Power and Local Society 400–1000 |url=https://archive.org/details/earlymedievalita00wick |location=Totowa |publisher=Barnes and Noble |year=1981 |pages=[https://archive.org/details/earlymedievalita00wick/page/n79 62], 154 |isbn=978-0-389-20217-2}}&lt;/ref&gt; Mesto je bilo osvojeno in emirat ugasnil leta 871 po petletni kampanji cesarja [[Ludvik II. Italijanski|Ludvika II.]], ki mu je pomagala bizantinska flota.&lt;ref&gt;Setton-A History of the Crusades, volume = 1,  chapter = The Italian Cities and the Arabs before 1095, Hilmar C. Krueger, page=48&lt;/ref&gt; 

Chris Wickham navaja, da je Ludvik porabil pet let v kampanji, da je zasedel Bari, in to le na račun bizantinsko/slovanske pomorske blokade, za kar je Ludvik prisvojil zasluge za uspeh vsaj v frankovskih očeh, nato pa zaključi z ugotovitvijo, da je s tem, da je ostal v južni Italiji še dolgo po tem uspehu, dosegel skoraj nemogoče: zavezništvo Beneventancev, Salernčanov, Neapeljčanov in Společanov proti njemu; poznejši viri vključujejo tudi Sawadana. Leta 885 je Bari postal rezidenca lokalnega bizantinskega guvernerja (''catapan''). Neuspeli upor (1009–1011) langobardskih plemičev Melusa iz Barija in njegovega svaka Dattusa proti bizantinskemu guvernerju, čeprav je bil v bitki pri Kanah (1018) močno zadušen, je njihovim zaveznikom pustolovcem Normanom ponudil prvo oporišče v regiji. Leta 1025 se je Bari pod nadškofom Bizantijem pridružil rimskemu sedežu in dobil &quot;provincialni&quot; status.

Leta 1071 je Bari po triletnem obleganju zavzel [[Robert Guiscard]]. Bari je bil zajet 16. aprila 1071, ko je Robert Guiscard vstopil v mesto, kar je končalo več kot petstoletno bizantinsko prisotnost v južni Italiji.

Bazilika sv. Nikolaja je bila ustanovljena leta 1087 za sprejem relikvij tega svetnika, ki so bile na skrivaj pripeljane iz [[Mira, Likija|Mire]] v [[Likija|Likiji]], na bizantinskem ozemlju. Svetnik se je začel razvijati od svetega Nikolaja iz Mire v svetega Nikolaja iz Barija in pritegnil romarje, katerih spodbujanje in skrb sta postala osrednjega pomena za gospodarstvo Barija. Leta 1095 je [[Peter Puščavnik]] tam pridigal [[prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]].[4] Oktobra 1098 je [[papež Urban II.]], ki je baziliko posvetil leta 1089, sklical koncil v Bariju, eno od vrste sinod, sklicanih z namenom sprave Grkov in Latinov glede vprašanja o klavzuli ''filioque'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|veroizpovedi]], ki jo je [[Sveti Anzelm]] spretno branil, sedeč ob papeževi strani. Grki niso bili pripravljeni na latinski način razmišljanja in [[Velika shizma|veliki razkol]] je bil neizogiben.

Leta 1117 je v Bariju izbruhnila državljanska vojna z umorom nadškofa Risa. Nadzor nad Barijem je prevzel Grimoald Alferanites, domači Langobard in je bil izvoljen za gospodarja ob nasprotovanju Normanov. Do leta 1123 je okrepil vezi z Bizancem in Benetkami ter prevzel naslov ''gratia Dei et beati Nikolai barensis princeps''. Grimoald je v svojem mestu povečal kult svetega Nikolaja. Kasneje se je poklonil [[Rogerij II. Sicilski|Rogeriju II. Sicilskemu]], vendar se je uprl in bil leta 1132 poražen.

Bari je med letoma 1155 in 1158 zasedel [[Manuel I. Komnen]]. Leta 1246 je bil Bari opustošen in zravnan s tlemi; [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderik II.]], sveti rimski cesar in kralj Sicilije, je popravil trdnjavo Baris, vendar je bila pozneje večkrat uničena. Bari si je vsakič opomogel.
[[File:Murat2.jpg|thumb|upright|[[Joachim Murat]]]]

=== Zgodnja moderna doba ===
Izabela Aragonska, neapeljska princesa in vdova milanskega vojvode [[Gian Galeazzo Sforza|Giana Galeazza Sforze]], je razširila grad in ga med letoma 1499–1524 naredila za svojo rezidenco. Po smrti poljske kraljice Bone Sforze je bil Bari vključen v [[Neapeljsko kraljestvo]] in njegova zgodovina se je sklenila z lokalno, saj je [[malarija]] postala endemična v regiji. 

Bari je iz provincialne zaspanosti prebudil Napoleonov svak [[Joachim Murat]]. Kot napoleonski kralj Neaplja je Murat leta 1808 naročil gradnjo novega dela mesta, ki je bilo zasnovano na racionalističnem mrežnem načrtu, ki danes nosi njegovo ime kot Murattiano. Pod to spodbudo se je Bari razvil v najpomembnejše pristaniško mesto v regiji. 

[[Benito Mussolini|Mussolinijeva]] dediščina je vidna v impozantni arhitekturi ob obali.

=== Druga svetovna vojna ===
11. septembra 1943 je v povezavi s premirjem v Cassibileu Bari brez odpora zavzela [[1. zračnoprevozna divizija (Združeno kraljestvo)|britanska 1. letalska divizija]], nato pa so se oktobra in novembra 1943 v Bariju zbrale novozelandske enote iz 2. novozelandske divizije.

Balkansko letalstvo, ki je podpiralo [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanske partizane]], je imelo bazo v Bariju.

==== Katastrofa kemičnega vojskovanja leta 1943 ====
Zaradi tragičnega naključja, ki si ga v drugi svetovni vojni ni želela nobena od nasprotnih strani, je Bari pridobil neljubo priznanje, da je med vojno edino evropsko mesto, ki je doživelo učinke, kot je kemična vojna.

V noči na 2. december 1943 je 105 nemških bombnikov [[Junkers Ju 88]] napadlo pristanišče Bari, ki je bilo ključno oskrbovalno središče zavezniških sil, ki so se prebijale na italijanski polotok. V prenatrpanem pristanišču je bilo potopljenih več kot 20 zavezniških ladij, vključno z ameriško [[Liberty ladje|ladjo Liberty]] ''John Harvey'', ki je prevažala gorčični plin; poročali so tudi, da je bil gorčični plin naložen na obali, kjer je čakal na transport (kemično sredstvo je bilo namenjeno maščevanju, če bi nemške sile sprožile kemično vojno). Prisotnost plina je bila strogo tajna in ZDA niso obvestile britanskih vojaških oblasti v mestu o njegovem obstoju. To je povečalo število smrtnih žrtev, saj so britanski zdravniki – ki niso imeli pojma, da se soočajo z učinki gorčičnega plina – predpisali ustrezno zdravljenje tistim, ki so trpeli zaradi izpostavljenosti in potopitve, kar se je v mnogih primerih izkazalo za usodno. Ker se reševalci niso zavedali, da imajo opravka s plinom, je med reševalci nastalo veliko dodatnih žrtev zaradi stika z onesnaženo kožo in oblačili tistih, ki so bili bolj neposredno izpostavljeni plinu.

Po napadu je bilo pristanišče tri tedne zaprto za delovanje in se je vrnilo v polno zmogljivost šele februarja 1944.

Član medicinskega osebja ameriškega generala [[Dwight David Eisenhower|Dwighta D. Eisenhowerja]], Stewart F. Alexander, je bil po napadu poslan v Bari. Alexander se je usposabljal v vojaškem Edgewood Arsenalu v Marylandu &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mapquest.com/us/maryland/edgewood-arsenal-md-283594995|title=Edgewood Arsenal, MD - Edgewood Arsenal, Maryland Map &amp; Directions - MapQuest}}&lt;/ref&gt; in je bil seznanjen z nekaterimi učinki gorčičnega plina. Čeprav ni bil obveščen o tovoru, ki ga je prevažala ''John Harvey'' in je večina žrtev utrpela netipične simptome zaradi izpostavljenosti plinu, razredčenem v vodi in olju (v nasprotju z zrakom), je Alexander hitro ugotovil, da je prisoten gorčični plin. Čeprav v verigi poveljevanja ni mogel dobiti nobenega priznanja, je Alexander prepričal medicinsko osebje, da zdravi bolnike zaradi izpostavljenosti gorčičnemu plinu in tako rešil številna življenja. Ohranil je tudi veliko vzorcev tkiv obdukcijskih žrtev v Bariju. Po drugi svetovni vojni so ti vzorci povzročili razvoj zgodnje oblike kemoterapije na osnovi gorčice, Mustine.&lt;ref name=Infield1976&gt;{{navedi knjigo |title=Disaster at Bari |author=Glenn Infield |year=1976 |isbn=978-0-450-02659-1}}.&lt;/ref&gt; 

Po ukazu zavezniških voditeljev Franklina D. Roosevelta, Winstona Churchilla in Eisenhowerja so bili zapisi uničeni in vsa zadeva je bila dolga leta po vojni tajna. Ameriške evidence o napadu so bile razkrite leta 1959, vendar je epizoda ostala nejasna do leta 1967, ko je pisatelj Glenn B. Infield zgodbo razkril v svoji knjigi ''Disaster at Bari''.&lt;ref&gt; Glenn Infield (1976). Disaster at Bari. ISBN 978-0-450-02659-1..&lt;/ref&gt; Poleg tega obstaja precejšen spor glede natančnega števila smrtnih žrtev. V enem poročilu: »[S]devetinšestdeset smrti je bilo v celoti ali delno pripisanih gorčičnemu plinu, večinoma ameriških trgovskih mornarjev«. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.history.navy.mil/faqs/faq104-4.htm |title=US Naval Historical Center report |archive-url=https://web.archive.org/web/20080112101131/http://www.history.navy.mil/faqs/faq104-4.htm |archive-date=January 12, 2008}}&lt;/ref&gt; Drugi navajajo »več kot tisoč zavezniških vojakov in več kot tisoč italijanskih civilistov«.&lt;ref&gt;[https://www.amazon.com/gp/product/1889901210 Amazon book summary] of {{navedi knjigo |title=Nightmare in Bari: The World War II Liberty Ship Poison Gas Disaster and Coverup |url=https://archive.org/details/nightmareinbariw0000remi |year=2001 |author=Gerald Reminick |publisher=Glencannon Press |isbn=978-1-889-90121-3}}&lt;/ref&gt;

Del zmede in polemik izhaja iz dejstva, da je bil nemški napad, ki je dobil vzdevek ''The Little Pearl Harbor'' po japonskem zračnem napadu na ameriško pomorsko oporišče na Havajih, sam po sebi zelo uničujoč, razen učinkov plina. Pripisovanje vzrokov smrti plinu, za razliko od neposrednih učinkov nemškega napada, se je izkazalo za vse prej kot enostavno.

Afera je tema dveh knjig: ''Disaster at Bari'', avtorja Glenna B. Infielda, in ''Nightmare in Bari: The World War II Liberty Ship Poison Gas Disaster and Coverup'', avtorja Geralda Reminicka.

Leta 1988 je dr. Stewart Alexander s prizadevanji Nicka T. Sparka, ameriških senatorjev Dennisa DeConcinija in Billa Bradleyja prejel priznanje generalnega kirurga ameriške vojske za svoja dejanja med katastrofo v Bariju.&lt;ref&gt;{{navedi novice |newspaper=Mohave Daily Miner |location=Kingman, Arizona |date=May 20, 1988 |url=https://news.google.com/newspapers?nid=943&amp;dat=19880520&amp;id=-61PAAAAIBAJ&amp;sjid=eVMDAAAAIBAJ&amp;pg=3824,2173744 |title=Tucson Senior Helps Retired Doctor Receive Military Honor |page=B8 |via=Google News}}&lt;/ref&gt;

==== Eksplozija ''Charlesa Hendersona'' ====
Pristanišče Bari je ponovno prizadela katastrofa 9. aprila 1945, ko je Liberty ladja ''Charles Henderson'' eksplodirala v pristanišču, medtem ko je razkladala 2000 ton letalskih bomb (polovica te količine je bila raztovorjena, ko je prišlo do eksplozije). Ubitih je bilo tristo šestdeset ljudi, 1730 pa je bilo ranjenih. Pristanišče je spet prenehalo delovati, tokrat za mesec dni.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
File:Bari explosion view from Barracks crop sm.jpg|9. 4. 1945 – Pogled iz vojašnice. Fotografija WOJG Hubert Platt Henderson, ki je bil v Bariju nameščen kot direktor 773. godbe
File:Bari Explosion 1.jpg|9. april 1945 – fotografija WOJG Huberta Platta Hendersona, ki je bil v Bariju nameščen kot direktor 773. godbe
File:Italy 4 Bari Explosion front b.jpg|9. april 1945 – fotografija WOJG Huberta Platta Hendersona, ki je bil v Bariju nameščen kot direktor 773. godbe
&lt;/gallery&gt;

== Lega ==
Bari je največje mestno in [[metropolitansko območje]] na Jadranu. Leži v južni Italiji, na bolj severni zemljepisni širini kot Neapelj, južneje od Rima.

Bari ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]]: ''Csa'') z blagimi zimami in vročimi, suhimi poletji.

=== Administrativna delitev ===
[[File:Municipalities of Bari with numbers.svg|right|thumb|Municipi of Bari|250px]]
Bari je razdeljen na 5 občin (''Municipi''), ustanovljenih leta 2014.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.comune.bari.it/i-municipi | title=I Municipi di Bari | lang=it | accessdate=2022-03-06 | archive-date=2022-03-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220302141844/https://www.comune.bari.it/i-municipi | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Občina je razdeljena tudi na 17 uradnih sosesk (''quartieri'').&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.palapa.it/palapadnn/Quartieri/tabid/23/Default.aspx |publisher=Palapa.it |title=Quartieri |date=8 January 2008 |access-date=31 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130813042322/http://www.palapa.it/palapadnn/Quartieri/tabid/23/Default.aspx |archive-date=13 August 2013 |url-status=dead |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
! width=&quot;10%&quot; | Št.
! width=&quot;50%&quot; | Ime
! width=&quot;15%&quot; | Površina
! width=&quot;15%&quot; | Prebivalci
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | '''1'''
| Municipio 1
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:24,07}} km²
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:113.378}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | '''2'''
| Municipio 2
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:15,44}} km²
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:91.303}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | '''3'''
| Municipio 3
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:22,51}} km²
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:50.742}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | '''4'''
| Municipio 4
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:33,16}} km²
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:38.566}}
|-
| style=&quot;text-align:center&quot; | '''5'''
| Municipio 5
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:21,56}} km²
| style=&quot;text-align:right&quot; | {{formatnum:30.209}}
|}

== Arhitekturni poudarki ==
[[File:Bari teatro piccinni.jpg|thumb|''Teatro Piccinni'' v Bariju]]
[[File:The port of Bari, Italy (L. Massoptier).jpg|thumb|Staro pristanišče Bari]]
* Teatro Margherita.
* Teatro Piccinni.
* Orto Botanico dell'Università di Bari, botanični vrt.
* Santa Chiara, nekoč cerkev tevtonskih vitezov (kot Santa Maria degli Alemanni), danes pa je muzej. Obnovljena je bila leta 1539.
* Acquedotto Pugliese
* Srednjeveška cerkev San Marco dei Veneziani z rozeto na pročelju.
* Konservatorij v Bariju
* San Giorgio degli Armeni.
* Santa Teresa dei Maschi, glavna baročna cerkev v mestu (1690–1696).
* Plaža ''Pane e Pomodoro'' je glavna plaža v dosegu mesta. Njen ugled že nekaj let trpi zaradi očitne prisotnosti azbesta iz bližnjih industrijskih obratov.
* Bari ima dve morski pristanišči: staro in novo pristanišče, zgrajeno leta 1850.

=== Bazilika sv. Nikolaja ===
[[File:Bari Basilica San Nicola.jpg|thumb|Bazilika svetega Nikolaja]]
[[Bazilika svetega Nikolaja, Bari| Bazilika svetega Nikolaja]] je bila ustanovljena leta 1087 za sprejem relikvij tega svetnika, ki so jih prinesli iz [[Mira, Likija|Mire]] v Likiji in zdaj ležijo pod oltarjem v kripti, kjer so pokopani Topini, ki so dediščina starih tatov, spreobrnjenih v dobro vero. Cerkev je ena od štirih palatinskih cerkva v Apuliji (druge so stolnica v [[Acquaviva delle Fonti]] in v [[Altamura|Altamuri]] ter cerkev [[Monte Sant'Angelo]] sul Gargano).&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{EB1911|inline=1|wstitle=Bari (town)|display=Bari|volume=3|page=400}}&lt;!-- Material on p401 not used --&gt;&lt;/ref&gt;

=== Stolnica v Bariju ===
[[Stolnica v Bariju]], posvečena svetemu Sabinu iz Canose (San Sabino), je bila ustanovljena v bizantinskem slogu leta 1034, vendar je bila uničena v obleganju mesta leta 1156. Nova stavba je bila tako zgrajena med letoma 1170 in 1178, deloma po navdihu sv. Nikolaja. Od prvotne stavbe so danes v transeptu vidne le sledi tlaka.

Kot primer apulijske romanske arhitekture ima cerkev preprosto romansko fasado s tremi portali; v zgornjem delu je okno rozeta okrašena s pošastnimi in fantazijskimi figurami. Notranjost ima glavno in dve stranski ladji, ki ju deli šestnajst stebrov z arkadami. V kripti so relikvije svetega Sabina in ikona ''Madonna Odigitrija''.

Notranjost in fasada sta bili v 18. stoletju preurejeni v baročnem slogu, vendar so bili ti dodatki odstranjeni v obnovi v 1950-ih.

=== Gledališče Petruzzelli ===
Gledališče Petruzzelli, ustanovljeno leta 1903, je gostilo različne oblike zabave v živo ali &quot;Politeama&quot; iz 19. stoletja. Gledališče je bilo skoraj uničeno v požaru 27. oktobra 1991. Ponovno so ga odprli oktobra 2009, po 18 letih.

=== Švabski grad ===
{{glavni|Castello Svevo, Bari}}
[[File:Puglia Bari2.jpg|thumb| [[Castello Svevo, Bari|Švabski grad]]]]
[[File:Bari BW 2016-10-19 12-32-30.jpg|thumb| Švabski grad]]
[[File:BariDec042021 02.jpg|thumb| Pogled na staro mestno jedro z morja]]
[[File:Castle and Old Town of Bari - September 2017.jpg|thumb| Pogled na staro mestno jedro s Švabskega gradu]]
Grad Normansko-Hohenstaufenski, splošno znan kot '''Castello Svevo''' (Švabski grad), je okoli leta 1131 zgradil [[Rogerij II. Sicilski]]. Leta 1156 je bil uničen, obnovil ga je [[Friderik II. Hohenstaufen]]. Grad zdaj služi kot galerija za različne začasne razstave v mestu.

=== Pinacoteca Provinciale di Bari ===
Pinacoteca Provinciale di Bari (Pokrajinska galerija slik Barija) je najpomembnejša umetniška galerija v Apuliji. Prvič je bila ustanovljena leta 1928 in vsebuje številne slike od 15. stoletja do dni sodobne umetnosti.

=== Ruska cerkev ===
Ruska cerkev svetega Nikolaja v okrožju Carrassi v Bariju je bila zgrajena v začetku 20. stoletja za sprejem ruskih romarjev, ki so prišli v mesto obiskati cerkev svetega Nikolaja v starem mestu, kjer so relikvije svetnika.

Mestni svet in italijanska nacionalna vlada sta bila pred kratkim vpletena v kompromis s Putinovo vlado v Moskvi, ko sta zemljišče, na katerem stoji cerkev, zamenjala za, čeprav posredno, vojašnico blizu osrednje železniške postaje v Bariju.

=== Barivecchia ===
''Barivecchia'' ali Stari Bari je množica ulic in prehodov, ki sestavljajo del mesta severno od sodobnega območja Murat. ''Barivecchia'' je bila do pred kratkim za številne prebivalce Barija prepovedano območje zaradi visoke stopnje drobnega kriminala. Začel se je obsežni načrt prenove z novim kanalizacijskim sistemom, ki mu je sledil razvoj dveh glavnih trgov, Piazza Mercantile in Piazza Ferrarese.

== Demografija ==
Od leta 2019 je v Bariju živelo 316.491 ljudi (približno 1,6 milijona jih je živelo na širšem območju Barija v letu 2015), od tega je bilo 47,9 % moških in 52,1 % žensk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |website=Comuni-Italiani.it |title=Popolazione Bari 2001-2015 |language=it |url=http://www.comuni-italiani.it/072/006/statistiche/recenti.html |access-date=2018-03-13}}&lt;/ref&gt;  Povprečna starost prebivalcev Barija je 42 let. Trenutna rodnost v Bariju je 8,67 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 9,45 rojstev.

Od leta 2015 je bilo 3,8 % prebivalstva tujih rezidentov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |website=Comuni-Italiani.it |title=Cittadini Stranieri - Bari |language=it |trans-title=Foreigners - Bari |url=http://www.comuni-italiani.it/072/006/statistiche/stranieri.html |access-date=2018-03-13}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
=== Fiera del Levante ===
Fiera del Levante, ki poteka septembra na lokaciji Fiera na zahodni strani središča mesta Bari, se osredotoča na kmetijstvo in industrijo. Obstaja tudi &quot;Sejem narodov&quot;, ki prikazuje ročno izdelane in lokalno pridelane izdelke z vsega sveta.
=== Kuhinja ===
[[File:Orecchiette al Pomodoro.jpg|thumb|right|Jed ''orecchiette''.]]
Kuhinja v Bariju temelji na treh značilnih kmetijskih proizvodih, ki jih najdemo v okolici Apulije, in sicer pšenici, oljčnem olju in vinu. Domačo kulinariko bogati tudi pestra ponudba domačega sadja in zelenjave. Lokalna moka se uporablja pri izdelavi domačega kruha in testenin, med katerimi so predvsem znane testenine v obliki ušesa ''orecchiette'', ''recchietelle'' ali ''strascinate'', ''chiancarelle'' (orecchiette različnih velikosti) in ''cavatelli''.

Domače testo uporabljamo tudi za pečene ''calzone'', polnjene s čebulo, [[inčun]]i, [[kapre]], [[oliva|olivami]] itd.; ocvrti ''panzeroti'' z mocarelo in/ali ricotto forte; ''focaccia alla barese'' s [[paradižnik]]om, olivami in [[origano]]m; mali pikantni ''taralli'' in večji ''frisel'' in ''sgagliozze'', ocvrte rezine [[polenta|polente]]; vsi sestavljajo kulinarični repertoar prebivalcev Barija.

Kot prve jedi ali priloge pogosto postrežemo tudi zelenjavno mineštro, [[čičerika|čičeriko]], [[fižol]], radič, zeleno in [[Dišeči kromač|koromač]].

Mesne jedi in lokalni ragù pogosto vsebuje jagnjetino in svinjino.

''Pasta al forno'', pečene testenine, so v Bariju zelo priljubljene in so bile zgodovinsko nedeljska jed oziroma jed, ki so jo uporabljali na začetku posta, ko je bilo treba iz verskih razlogov uporabiti vse bogate sestavine, kot so jajca in svinjina. Recept je običajno sestavljen iz ''penne'' ali podobnih cevastih testenin, paradižnikove omake, majhnih govejih in svinjskih mesnih kroglic ter prepolovljenih trdo kuhanih jajc. Testenine nato prelijemo z [[mocarela|mocarelo]] ali podobnim sirom in jih nato spečemo v pečici, da ima jed svojo značilno hrustljavo teksturo.

Druga priljubljena jed iz testenin so ''špageti all'assassina''. Gre za rahlo hrustljavo jed iz špagetov, kuhana v železni ponvi s česnom, olivnim oljem, čilijem, paradižnikovo omako in paradižnikovo juho.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lacucinaitaliana.it/storie/piatti-tipici/spaghetti-assassina-piatto-barese/|title=Spaghetti all'assassina: Dove mangiarli a Bari e la ricetta per farli a casa|date=9 March 2021}}&lt;/ref&gt;

Sveže ribe in morske sadeže pogosto jedo surove. Hobotnice, morski ježki in školjke so zelo pogoste. Morda najbolj znana jed Barija je pašteta, pečena v pečici, ''riso e cozze'' (krompir z rižem in školjkami).

Bari in celotna apulijska regija imata vrsto vin, vključno s Primitivo, Castel del Monte in Muscatom, zlasti Moscato di Trani.

== Šport ==
V mestu je med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1947|1947]] in {{F1|1956}} potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Barija|Veliko nagrado Barija]].

==Pobratena mesta==
Bari je pobraten z:&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=I sedici gemellaggi di Bari|url=https://quotidianodibari.it/i-sedici-gemellaggi-di-bari/|website=quotidianodibari.it|publisher=Quotidiano di Bari|language=it|date=2017-07-11|access-date=2019-12-13}}&lt;/ref&gt;
{{div col|colwidth=15em}}
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}[[Banja Luka]], Bosna in Hercegovina
*{{ikonazastave|GEO}}[[Batumi]], Gruzija
*{{ikonazastave|Grčija}}[[Krf]], Grčija
*{{ikonazastave|Albanija}}[[Durrës]], Albanija
*{{ikonazastave|Kitajska}}[[Guangdžou]], Kitajska
*{{ikonazastave|Rusija}}[[Kostroma]], Rusija
*{{ikonazastave|Argentina}}[[Mar del Plata]], Argentina
*{{ikonazastave|Italija}}[[Monte Sant'Angelo]], Italija
*{{ikonazastave|Španija}}[[Palma de Mallorca]], Španija
*{{ikonazastave|Grčija}}[[Patras]], Grčija
*{{ikonazastave|Italija}}[[San Giovanni Rotondo]], Italija
*{{ikonazastave|Poljska}}[[Słupsk]], Poljska
*{{ikonazastave|Poljska}}[[Szczecin]], Poljska
&lt;!--rest - not twinning or twinning ended--&gt;
{{div col end}}

== V popularni kulturi ==
Romani ''Guido Guerrieri'' Gianrica Carofiglia so postavljeni v Bari, kjer je Guerrieri kazenski odvetnik in vključujejo številne opise mesta.

Bari je eden od primarnih prizorišč detektivskega romana ''The Black Mountain'' avtorja Rexa Stouta. To je točka vkrcanja likov v komunistično Jugoslavijo.

V filmu ''Mostovi okrožja Madison'' iz leta 1995 je italijanska gospodinja Francesca Johnson ([[Meryl Streep]]) omenjena, da je iz Barija in je odraščala v Neaplju.

Film Edoarda Pontija iz leta 2020 ''La vita davanti a sé'', v katerem igra [[Sophia Loren]], je postavljen v Bari.

== Rojeni v  Bariju ==
* [[Licia Albanese]], sopran
* [[Thiago Alcántara Do Nascimento]], nogometaš
* [[Mario Nuzzolese]], novinar
* [[Francesco Rossi]], ([[1650]]-[[1725]]) operni skladatelj
* [[Giovanni Laterza]], urednik
* [[Guido Marzulli]], slikar
* [[Gianrico Carofiglio]], avtor
* [[Marco Misciagna]], violist in violinist

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Castello normanno-svevo (Bari) 2017.jpg
File:Izlošci zbirke u Bariju.jpg
File:Bari u rujnu.jpg
File:Palazzo del Governo (Bari).jpg
File:Spomenik u talijanskom gradu Bariju.jpg
File:Palazzo delle Finanze (Bari).jpg
File:Katedrala sv. Sabina.jpg
File:Katedrala sv. Sabina, Bari, Apulija.jpg
File:U Bazilici svetog Nikole u Bariju 2017.jpg
File:Nadvratnik crkve u Bariju.jpg
File:U Bariju u crkvi 2017.jpg
File:Crkva, Bari 2017.jpg
File:Muzej sv. Nikole.jpg
File:U Bariju gradu.jpg
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[seznam pristanišč v Italiji]]

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Bari}}
{{Wikivoyage|Bari}}
* [https://www.rosie-eva.com/2018/11/top-7-things-to-do-in-bari-italy.html Top 7 Things to Do in Bari, Italy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190509013419/https://www.rosie-eva.com/2018/11/top-7-things-to-do-in-bari-italy.html |date=2019-05-09 }}
* [http://www.comune.bari.it/ City of Bari]
* [http://www.provincia.ba.it/ Province of Bari] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210508080909/http://provincia.ba.it/ |date=2021-05-08 }}
* [http://www.regione.puglia.it/ Region of Apulia]
* [http://worldfacts.us/Italy-Bari.htm Worldfacts: &quot;Bari, Italy&quot;]
* [http://www.newadvent.org/cathen/02295a.htm ''Catholic Encyclopedia'']; &quot;Bari&quot;

{{Province of Bari}}


[[Kategorija:Mesta v Apuliji]]
[[Kategorija:Pokrajina Bari - občine]]
[[Kategorija:Bari|*]]
[[Kategorija:Pristanišča v Italiji]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>go7z72xrkotzdv3l9hu9uc3zx6vuz3n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albert Riera</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79365</id>
    <revision>
      <id>6677275</id>
      <parentid>6624288</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:10:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6677275</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4906" sha1="64jf5nr55s04msssd64wmgw7oph1t9v" xml:space="preserve">{{Infobox football biography 
| name = Albert Riera
| fullname = Albert Riera Ortega
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 188 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]], [[Branilec (nogomet)|branilec]]
| currentclub = 
| clubnumber = 
| youthyears1 = 1999–2000 | youthclubs1 = [[RCD Mallorca|Mallorca]]
| years1 = 2000–2002 | clubs1 = [[RCD Mallorca B|Mallorca B]] | caps1 = 54 | goals1 = 7
| years2 = 2001–2003 | clubs2 = [[RCD Mallorca|Mallorca]] | caps2 = 46 | goals2 = 6
| years3 = 2003–2005 | clubs3 = [[FC Girondins de Bordeaux|Bordeaux]] | caps3 = 53 | goals3 = 4
| years4 = 2005–2008 | clubs4 = [[RCD Espanyol|Espanyol]] | caps4 = 72 | goals4 = 8
| years5 = 2006 | clubs5 = → [[Manchester City F.C.|Manchester City]] (pos.) | caps5 = 15 | goals5 = 1
| years6 = 2008–2010 | clubs6 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps6 = 40 | goals6 = 3
| years7 = 2010–2011 | clubs7 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | caps7 = 26 | goals7 = 6      
| years8 = 2011–2014 | clubs8 = [[Galatasaray]] | caps8 = 60 | goals8 = 3
| years9 = 2014 | clubs9 = [[Watford F.C.|Watford]] | caps9 = 8 | goals9 = 1
| years10 = 2014 | clubs10 = [[Udinese Calcio|Udinese]] | caps10 = 0 | goals10 = 0
| years11 = 2015 | clubs11 = [[RCD Mallorca|Mallorca]] | caps11 = 6 | goals11 = 0
| years12 = 2015 | clubs12 = [[NK Zavrč|Zavrč]] | caps12 = 12 | goals12 = 1
| years13 = 2016 | clubs13 = [[Nogometni klub Koper|Koper]] | caps13 = 1 | goals13 = 0
| nationalyears1 = 2000–2001 | nationalteam1 = Španija do 18 let | nationalcaps1 = 11 | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2002–2003 | nationalteam2 = Španija do 21 let | nationalcaps2 = 15 | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2007–2009 | nationalteam3 = [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]] | nationalcaps3 = 16 | nationalgoals3 = 4
| manageryears1 = 2020–2021
| managerclubs1 = [[Galatasaray]] (pom.)
| manageryears2 = 2022
| managerclubs2 = [[Galatasaray]] (pom.)
| manageryears3 = 2022–2023
| managerclubs3 = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]]
| manageryears4 = 2023    
| managerclubs4 = [[NK Celje|Celje]]
| manageryears5 = 2023–2024  
| managerclubs5 = [[FC Girondins de Bordeaux|Bordeaux]]
| manageryears6 = 2024–2026 
| managerclubs6 = [[NK Celje|Celje]]
| manageryears7 = 2026
| managerclubs7 = [[Eintracht Frankfurt]]
}}
'''Albert Riera Riera''', [[Španci|španski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[15. april]] [[1982]], [[Manacor]], [[Španija]].

Igral je za [[Manchester City F.C.|Manchester City]] kot posojilo s strani [[RCD Espanyol]]a. Kasneje je prestopil v [[Liverpool FC]] kjer je dosegel vrhunec kariere, pozneje je krajši čas igral še za grški [[Olympiakos]]. V Sloveniji je igral za [[NK Zavrč]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title = Ne, ni šala: Riera za 2.000 evrov mesečno v Zavrč|url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/ne-ni-sala-riera-za-2-000-evrov-mesecno-v-zavrc/374135|accessdate = 2015-09-15}}&lt;/ref&gt; in [[Nogometni klub Koper|Koper]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Ekipa/Koper/Novica/Rieri-pogodba-kar-do-leta-2018.aspx|title=Rieri pogodba kar do leta 2018|trans-title=Riera signed until 2018|publisher=Nogomania|author=Uredništvo|language=slovenščina|date=26. januar 2016|accessdate=27. januar 2016}}&lt;/ref&gt;.

Po končani karieri deluje kot trener. Med letoma 2020 in 2022 je bil pomočnik trenerja pri turškem klubu [[Galatasaray]], julija 2022 pa je prevzel vodenje [[NK Olimpija (2005)|NK Olimpije]] in jo popeljal do državnega in pokalnega naslova. Pred sezono 2023/24 je prevzel vodenje [[NK Celje|NK Celja]], oktobra 2023 pa je prevzel [[FC Girondins de Bordeaux|Bordeaux]]. Po razpadu kluba leta 2024 se je vrnil v Celje in ga vodil do 1. februarja 2026, ko je prevzel [[Eintracht Frankfurt]] v [[Bundesliga|Bundesligi]] in ga vodil do konca sezone.

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam španskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Trenerji NK Olimpija Ljubljana (2005)}}

{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Riera, Albert}}
[[Kategorija:Španski nogometaši]]
[[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši RCD Mallorce B]]
[[Kategorija:Nogometaši RCD Mallorce]]
[[Kategorija:Nogometaši RCD Espanyola]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]]
[[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]]
[[Kategorija:Nogometaši FC  Girondins de Bordeauxa]]
[[Kategorija:Nogometaši Galatasarayja]]
[[Kategorija:Nogometaši Watforda]]
[[Kategorija:Nogometaši Udineseja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Zavrča]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]]
[[Kategorija:Španski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Olimpije (2005)]]
[[Kategorija:Trenerji NK Celja]]
[[Kategorija:Trenerji FC Girondins de Bordeauxa]]
[[Kategorija:Trenerji Eintrachta Frankfurt]]</text>
      <sha1>64jf5nr55s04msssd64wmgw7oph1t9v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vrtni ognjič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>81124</id>
    <revision>
      <id>6677326</id>
      <parentid>6645334</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:57:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29845-79</username>
        <id>260119</id>
      </contributor>
      <origin>6677326</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1581" sha1="he61259uavh2kpgqqs0x1gi2a88nbpm" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Vrtni ognjič
| image = Zdravilni ognjič.JPG
| image_width = 250px
| image_caption = Vrtni ognjič (''Calendula officinalis'')
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Asterales]] (košarnice)
| familia = [[Asteraceae]] (nebinovke)
| tribus = [[Calenduleae]]
| genus = [[Calendula]] (ognjič)
| species = '''''C. officinalis'''''
| binomial = ''Calendula officinalis''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]]
}}
'''Vrtni ognjič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Calendula officinalis''''') je [[enoletnica|enoletna]] [[zdravilne rastline|zdravilna]] [[rastlina]], ki zraste do približno 60 [[centimeter|cm]] visoko. Izvira iz [[Južna Evropa|Južne Evrope]]. Sam je zelo koristen, saj odganja vse talne škodljivce, kot recimo [[koloradski hrošč|koloradskega hrošča]]. 

Rastlina se lahko uporablja kot [[tinktura]] za obkladke, [[oteklina|otekline]] in [[tvor]]e ter kot [[čaj]] za zdravljenje oz. lajšanje [[trebušne bolezni|trebušno]]-[[črevesne bolezni|črevesnih]] [[bolezen|bolezni]].

Ljudska imena za to rastlino so: babji prstanec, mesječek, neven, ognjec, primožek, rigelc, solnčnica, vrtni ognjič,...
* [http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1536 Pomurske-Lekarne.si - Ognjič, vrtni (Calendula officinalis)]
čas cvetenja manjka


{{botanična škrbina}}

[[Kategorija:Nebinovke]]
[[Kategorija:Vrtne rastline]]
[[Kategorija:Zdravilne rastline]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>he61259uavh2kpgqqs0x1gi2a88nbpm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677341</id>
      <parentid>6677326</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:19:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29845-79|~2026-29845-79]] ([[User talk:~2026-29845-79|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]]</comment>
      <origin>6645334</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1737" sha1="6pr22pgqzs9qm5zjri3u94jxwdyd0qy" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| color = lightgreen
| name = Vrtni ognjič
| image = Zdravilni ognjič.JPG
| image_width = 250px
| image_caption = Vrtni ognjič (''Calendula officinalis'')
| regnum = [[Plantae]] (rastline)
| divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke)
| classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice)
| ordo = [[Asterales]] (košarnice)
| familia = [[Asteraceae]] (nebinovke)
| tribus = [[Calenduleae]]
| genus = [[Calendula]] (ognjič)
| species = '''''C. officinalis'''''
| binomial = ''Calendula officinalis''
| binomial_authority = [[Carl Linnaeus|L.]]
}}
'''Vrtni ognjič''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Calendula officinalis''''') je [[enoletnica|enoletna]] [[zdravilne rastline|zdravilna]] [[rastlina]], ki zraste do približno 60 [[centimeter|cm]] visoko. Izvira iz [[Južna Evropa|Južne Evrope]]. Sam je zelo koristen, saj odganja vse talne škodljivce, kot recimo [[koloradski hrošč|koloradskega hrošča]]. 

Rastlina se lahko uporablja kot [[tinktura]] za obkladke, [[oteklina|otekline]] in [[tvor]]e ter kot [[čaj]] za zdravljenje oz. lajšanje [[trebušne bolezni|trebušno]]-[[črevesne bolezni|črevesnih]] [[bolezen|bolezni]].

Ljudska imena za to rastlino so: babji prstanec, mesječek, neven, ognjec, primožek, rigelc, solnčnica, vrtni ognjič,...

Precej podobna rastlina je [[primožek]] (''Buphthalmum salicifolium''), ki ima rumen cvet in suličaste cvetne lističe.

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Calendula officinalis}}
* [http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1536 Pomurske-Lekarne.si - Ognjič, vrtni (Calendula officinalis)]

{{botanična škrbina}}

[[Kategorija:Nebinovke]]
[[Kategorija:Vrtne rastline]]
[[Kategorija:Zdravilne rastline]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6pr22pgqzs9qm5zjri3u94jxwdyd0qy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bled</title>
    <ns>0</ns>
    <id>88048</id>
    <revision>
      <id>6677311</id>
      <parentid>6618008</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:27:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28689-29</username>
        <id>259730</id>
      </contributor>
      <origin>6677311</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15942" sha1="selcefz8bywcgro9ppqiq2xa1meycxc" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 22 |lats = 7.69 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 6 |longs = 50.31 |longEW = E
|najdisi=Bled
|geopedia=#L410_F10126533_T13_b4_x430806_y136089_s14
|slika={{Photomontage|position=center
 | photo1a = Bled Overview.JPG
 | photo2a = Bled1a.jpg
 | photo2b = SloveeniaBled.jpg
 | photo3a = Bled_Cremeschnitte_(blejska_kremšnita).jpg
 | photo3b = Blejski_grad - posnetek iz balona - 2023-07-08.jpg
 | photo4a = 
   | size = 280
   | spacing = 2
   | color = 
   | border = 0
   | foot_montage =  }}
|povrsina=13,63
|prebivalstvo=5182
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=507,7
|postna=4260
|posta=Bled
|obcina=Bled
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|Image of Skyline=|ime=Bled|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
'''Bléd''' ({{IPA-sl|ˈbleːt|pron|Sl-Bled.oga}} ''na Bledu, blêjski, Blêjec'') ({{lang-de|Veldes}},&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146.&lt;/ref&gt; v starejših virih tudi Feldes)&lt;ref&gt;de Luca, Ignaz. 1790. ''Geographisches Handbuch von dem östreichischen Staate'', vol 2. Vienna: Johann Paul Krauß, p. 137.&lt;/ref&gt; je [[mesto]] in turistično središče z okoli 5200 (brez Rečice 4300) prebivalci in središče [[občina Bled|Občine Bled]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Sloveniji]]. Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] (475 mnm), ob katerem leži ter ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega. Leži na skrajnem severu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] – na [[Dežela in Blejski kot|Blejskem kotu]], ki se dviga nad je lepo nad [[Dežela in Blejski kot|Deželo]], samega pa objemajo alpske planote – na severu [[Pokljuka]] in [[Mežakla]], na jugu pa [[Jelovica]]. Spada med starejše [[Turizem v Sloveniji|turistične kraje v Sloveniji]]. Središče Bleda leži na nadmorski višini 501m, sredi razgibane, [[ledenik|ledeniško]] preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, [[Rečica]], Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli [[jezero|jezera]], ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad/[[Grajski hrib]] 599 mnm, Straža 646 m, Kozarca 558 mnm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 mnm in Ravnica 729 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, [[Zagorice]] in Želeče pričele zraščati. Poleg njih so naselja oziroma deli Bleda še Seliše, Dobe, Na Jasi, Mlino, Zazer, Rečica (pri Bledu), Grimščice, Gmajna, Jermanka, Velika in Mala Zaka (z veslaškima centroma) in Nad progo, kjer je [[železniška postaja Bled Jezero]]. 

Leta 1951 je bil Bled v upravnem pogledu določen za mesto, izločeno iz okrajev, uradno pa je Bled status [[Mesta v Sloveniji|mesta]] oz. samostojnega [[Naselja v Sloveniji|naselja]] pridobil šele leta 1960. Na Bledu imajo poleg več hotelov sedež tudi Javni zavod [[Triglavski narodni park]], [[Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled]] (''Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled''), [[IEDC poslovna šola Bled]] ter konferenčno-prireditvena [[Festivalna dvorana Bled]], kjer je med drugim prvi dve leti potekala [[Slovenska popevka]], dvakrat (1965 in 2005) mednarodni kongres [[PEN]], katerega Odbor pisateljev za mir vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu in se sočasno odvija tudi Mednarodno blejsko srečanje pisateljev pod okriljem PEN; kakor tudi del vsakoletne mednarodne literarne prireditve Vilenica in od 2006 [[Blejski strateški forum]] (BSF), največja mednarodno srečanje najvišjih predstavnikov držav in strokovnjakov za mednarodne odnose v jugovzhodni Evropi. Leta 2002 je na Bledu, ki je eno od prizorišč mednarodnega šahovskega turnirja in Memoriala dr. Milana Vidmarja, potekala [[Šahovska olimpijada]]. Od 1996 je Bled tudi prizorišče mednarodnega glasbenega [[Festival Bled]] s tečaji, violinistično delavnico itd. Drugo blejsko prizorišče je [[Ledena dvorana Bled|Ledena dvorana]]. [[Blejski dnevi]] prikazujejo turistom izdelke domače in umetnostne obrti ter kulinarike, potekajo promenadni koncerti, na tradicionalno blejsko noč »zažarita« jezero in grad, ko prostovoljci v čolnih na jezersko gladino položijo okrog 15.000 lučk v jajčnih lupinah, ki jih pripravlja domačin Andrej Vidic in ki poleg ognjemeta razsvetlijo jezero in njegovo okolico. Na Bledu poteka tudi tradicionalna etno-glasbena prireditev [[Okarina festival]] in deluje [[Medgeneracijski center Vezenine Bled]].

Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od 0,5 do 1&amp;nbsp;km, ima poleti vodo primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25&amp;nbsp;°C in do jeseni ohrani do 18&amp;nbsp;°C. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Na jezeru se nahaja [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|cerkvijo Marijinega vnebovzetja]], kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi [[Pletna|pletnami]]. 

Ob [[Blejski prelom|blejskem prelomu]] je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), ki napaja dva pokrita bazena dveh hotelov. Bled je postal tudi središče gospodarjenja z gozdovi Vzhodnih Julijskih Alp in je sedež uprave [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] z informacijskim središčem, čeprav mesto samo leži izven njegovih meja. 

Na Bledu je razvit veslaški šport, ob jezeru je [[Olimpijski Veslaški center Mala Zaka Bled|Olimpijski Veslaški center Mala Zaka]], ki ima tribuno tudi v Veliki Zaki, kjer je Camping Bled. Turistično je Bled poleg jezera z otokom, gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oz. [[Kremšnita|kremšnitah]], ki jih je leta 1953 v blejskem [[Hotel Park|Hotelu Park]] začel izdelovati slaščičar [[Ištvan Lukačević]] iz Vojvodine. Na Bledu je tudi smučišče Straža. 

== Zgodovina ==
[[Slika:SloveeniaBled.jpg|levo|sličica|Blejski otok in grad]]
[[Slika:Bled lake.jpg|thumb|350px|Blejsko jezero z gradom]]
Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja (1858) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale ([[Arnold Rikli]], dinastija [[Karađorđevići|Karađorđević]], [[Josip Broz - Tito|Tito]], itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst (1906). Tega leta (1906) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak [[Bohinjska proga|bohinjske železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.
[[Slika:Bled under the snow.JPG|thumb|right|350px|Bled]]
[[Slika:Blejski grad-župnišče-ponoči.JPG|thumb|right|350px|Bled, grad, župnišče]]
[[Slika:Bled, barve noči.jpeg|thumb|right|350px|Bled, barve odsevov decemberskih luči]]
[[Slika:Bled Cremeschnitte (blejska kremšnita).jpg|sličica|desno|Blejska [[kremšnita]]]]Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil Bled ustanovljen leta 1960. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, (Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje) kot razložena podeželska naselja. Leta 2006 je občina Bled izgubila precejšen del ozemlja na račun ponovno ustanovljene [[Občina Gorje|Občine Gorje]]. Ozemlje naselja Bled si delita dve krajevni skupnosti: Bled in Rečica. 

=== Pobratena mesta ===

* [[Doberdob]], od leta 1998

* [[Brixen]] - [[Bressanone]], od leta 2004

* [[Vrba na Koroškem]] (Velden am Wörthersee), od leta 2004

* [[Vračar]], [[Srbija]], od leta 2008

* [[Henley na Temzi]], od leta 2013

* [[Wangen an der Aare]], od leta 2018

=== Prijateljska mesta: ===

* [[Dubrovnik]], od leta 2001

* [[Beljak]] – Villach, od leta 2002

* [[Rakovica (razločitev)|Rakovica]], od leta 2013

== Kulturna dediščina ==
* [[Blejski grad]]
* [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Cerkvijo Marijinega vnebovzetja]]
*[[Vila Bled]] s Plečnikovim Belvederjem (''Café Belvedere/Kavarna Belvedere''), [[Pristava Bled|Pristavo]] in čolnarno
*[[Vila Rikli]] in spomenik [[Arnold Rikli|Arnoldu Rikliju]]
*[[Cerkev sv. Martina, Bled]]
*[[Čolnarna]] in Grajsko kopališče
*[[vila Ilsenheim]] (zdaj [[vila Rog]])
*najstarejši Prešernov spomenik nasploh (iz leta 1883); [[vila Prešeren]]
*[[Vila Perun]] v lasti [[DMFA]] (vila [[Josip Plemelj|Josipa Plemlja]] ter njegova spominska soba na Prešernovi 39)
*[[Vila Pongratz]] (penzion Alpe)
*[[vila Sončnica]] ([[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]])
*Spomenik [[Adolf Muhr|Adolfu Muhru]]
*[[vila Vilsonija]] ([[Ivan Krizostom Švegel|Ivana Švegla]])
*[[vila Viktorija]] (''hostel Vila Viktorija Bled'')
*Spomenik [[Josip Plemelj|Josipu Plemlju]]
*[[Mrakova domačija]] na Rečici

== Pomembnejši prebivalci in osebnosti, povezane z Bledom ==
{{Glavni|Seznam osebnosti iz Občine Bled}}
*[[Josip Plemelj]]
*[[Princ Andrej]] [[Karadžordževiči|Karađorđević]]
*[[Josip Broz - Tito]]
* [[Blaž Kumerdej]]
*[[Josip Murn]]
*[[Krištof Fašank]]
*[[Tomaž Kristan]]
*[[Jaka Valant]]
*[[Josip Poklukar]]
* [[Julius von Payer]], umrl na Bledu
* [[Max Landa]], umrl na Bledu
*Josip Pongratz
*[[Carl Gustav Svensson]]
*[[Josip Costaperaria]]
*[[Ivan Hribar]] 
* [[Tone Svetina]]
*[[Janez Svetina]]
* [[Mojca Kumerdej]]
* [[Boris A. Novak]]
* [[Milena Zupančič]]
* [[Dušan Jovanović]]
* [[Ivan Kenda]]
* [[Arnold Rikli]]
* [[Augusta Kelsen]]
* [[Danilo Fürst]]
*[[Jože Fürst]]
*[[Peter Florjančič]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Stane Gabrovec]]
*[[Timotej Knific]]
*[[Jože Kastelic]]
* [[Karel Mauser]]
*[[Tonček Pangerc]]
*[[Ivan Ribič]]
*[[Janko Benedik]]
*[[Božo Benedik]]
*[[Nikolaj Bevk]]
*[[Thomas Keller]]
*[[Boris Kocijančič]]
*[[Franc Čop]]
*[[Benedikt Lergetporer]]
*[[Ištvan Lukačević]]
*[[Angela Zupan]]
*[[Vida Jeraj|Vida Jerajeva]]
*[[Anton Vovk (hotelir)]]
*[[Bogdan Vovk]]
*[[Aleksander Molnar]]
*[[Jula Molnar|Jula]] [[Jula Vovk Molnar|Vovk]] Molnar ([[Jula Molnar]] Vovk)
* [[Melita Vovk]]
*[[Mirko Vovk]]
*[[Jakob Peternel]]
* [[Ejti Štih]]
*[[Danilo Majaron]]
*[[Andrej Ferjančič]]
*[[Tončka Durjava]] (Rudolf)
*[[Dragotin Lapajne|Dragotin (Karel) Lapajne]]
*[[Ivan Krizostom Švegel]]
*[[Jožef Švegel]] ([[Jožef Schwegel]])
*[[Rudolf Marčič|Rudolf (Ernst) Marčič]]
*[[Matej Pretner]]
*[[Mirko Šubic]]
*[[Oleg Vrtačnik]]
*[[Ivan Vurnik]]
*[[Ivan Jan]]
*[[Jože Jan]]
*Brane (Branko) Brodnik
*[[Karla Bulovec Mrak|Karla Bulovec]]
*[[Štefka Bulovec]]
*[[Stane Kolman]]
*[[Vito Lavrič]]
*[[Anton Bole]]
*[[Marija Šuštar]]
*[[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]]
*[[Milan Ciglar]]
*[[Pavel Tolar]]
*[[Peter Božič]]
*[[Anton Baloh]]
*[[Franc Benko]]
*[[Mirko Toš]]
*[[Janez Fajfar]]
*[[Peter Fajfar (metalurg)|Peter Fajfar]]?
*[[Andrej Klinar]]
*[[Franc Copf]]
*[[Polde Oblak (slikar)]]
*[[Vid Pečjak]]
* [[Olga Gracelj]]
*[[Ferdo Gestrin]]
*[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]]
*[[Ernest Petrič]]
*[[Josip Rus]] ([[Veljko Rus]], [[Vojan Rus]])
*[[Borut Rus]] (1926-2017)
*[[Ivo Pirkovič]]?
*[[Jože Jensterle]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Jurij Hočevar]]
*[[Slavko Janjušević]] 
*[[Jože Berc]]
*[[Milan Janša]]
*[[Miloš Janša]]
*[[Sadik Mujkić]]
*[[Luka Špik]]
*[[Denis Žvegelj]]
*[[Sara Isakovič]]
*[[Aleš Žemva]]
*[[Dejan Žemva]]
*[[Jakob Soklič]]
*[[Vera Stich]]
*[[Jože Ujčič]]
*[[Jože Ulčar]]
*[[Anže Ulčar]]
*[[Janez Ambrožič (duhovnik)]]
*[[Ivan Rupnik (duhovnik)]]
*[[France Trefalt]]
*[[Janez Ravnik]] (1929-)
*[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]]
*[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]]
*[[Stane Dremelj]]
*[[Tomaž Jemc]]
*[[Saša Molnar]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Janez Marijan Polak]]
*[[Otmar Zorn]]
*[[Nika Leben (biologinja)]]
*[[Magdalena Cundrič]]
*[[Franc Sekovanič]] (p. [[Krizostom]])
*[[Anton Dvornik]] ([[Anton Wornig|Wornig]])

== Glej tudi ==
* [[Blejska Dobrava]]
* [[Sava Bohinjka]]
* [[Blejski Vintgar]]
* [[Dežela in Blejski kot]]
* [[Vila Bled]]
* [[Vila Zlatorog]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Bled}}
{{Wikipotovanje|Bled}}
* [http://www.bled.si/ Uradna spletna stran]
* [http://www.kam.si/zanimivosti/anekdota_o_babjem_zobu_na_jelovici.html Anekdota o Babjem zobu na Jelovici ]
* [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe]
* [http://kraji.eu/slovenija/bled/slo Bled na KRAJI - Slovenija]
*[https://apartmaji-slovenija.com/blejsko-jezero/ Bled na apartmaji-slovenija.com]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan|year=2009|title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}

{{Bled}}
{{Mesta-Slovenija}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Bled]]
[[Kategorija:Bled|*]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>selcefz8bywcgro9ppqiq2xa1meycxc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677313</id>
      <parentid>6677311</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:28:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28689-29</username>
        <id>259730</id>
      </contributor>
      <origin>6677313</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15931" sha1="7oa7gt5fogtqw39e9fk41dnrms53mzr" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
| latd = 46 |latm = 22 |lats = 7.69 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 6 |longs = 50.31 |longEW = E
|najdisi=Bled
|geopedia=#L410_F10126533_T13_b4_x430806_y136089_s14
|slika={{Photomontage|position=center
 | photo1a = Bled Overview.JPG
 | photo2a = Bled1a.jpg
 | photo2b = SloveeniaBled.jpg
 | photo3a = Bled_Cremeschnitte_(blejska_kremšnita).jpg
 | photo3b = Blejski_grad - posnetek iz balona - 2023-07-08.jpg
 | photo4a = 
   | size = 280
   | spacing = 2
   | color = 
   | border = 0
   | foot_montage =  }}
|povrsina=13,63
|prebivalstvo=5182
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=507,7
|postna=4260
|posta=Bled
|obcina=Bled
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Gorenjska regija
|Image of Skyline=|ime=Bled|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
'''Bléd''' ({{IPA-sl|ˈbleːt|pron|Sl-Bled.oga}} ''na Bledu, blêjski, Blêjec'') ({{lang-de|Veldes}},&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146.&lt;/ref&gt; v starejših virih tudi Feldes)&lt;ref&gt;de Luca, Ignaz. 1790. ''Geographisches Handbuch von dem östreichischen Staate'', vol 2. Vienna: Johann Paul Krauß, p. 137.&lt;/ref&gt; je [[mesto]] in turistično središče z okoli 5200 (brez Rečice 4300) prebivalci in središče [[občina Bled|Občine Bled]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Sloveniji]]. Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] (475 mnm), ob katerem leži ter ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega. Leži na skrajnem severu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] – na [[Dežela in Blejski kot|Blejskem kotu]], ki se dviga  nad [[Dežela in Blejski kot|Deželo]], samega pa objemajo alpske planote – na severu [[Pokljuka]] in [[Mežakla]], na jugu pa [[Jelovica]]. Spada med starejše [[Turizem v Sloveniji|turistične kraje v Sloveniji]]. Središče Bleda leži na nadmorski višini 501m, sredi razgibane, [[ledenik|ledeniško]] preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, [[Rečica]], Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli [[jezero|jezera]], ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad/[[Grajski hrib]] 599 mnm, Straža 646 m, Kozarca 558 mnm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 mnm in Ravnica 729 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, [[Zagorice]] in Želeče pričele zraščati. Poleg njih so naselja oziroma deli Bleda še Seliše, Dobe, Na Jasi, Mlino, Zazer, Rečica (pri Bledu), Grimščice, Gmajna, Jermanka, Velika in Mala Zaka (z veslaškima centroma) in Nad progo, kjer je [[železniška postaja Bled Jezero]]. 

Leta 1951 je bil Bled v upravnem pogledu določen za mesto, izločeno iz okrajev, uradno pa je Bled status [[Mesta v Sloveniji|mesta]] oz. samostojnega [[Naselja v Sloveniji|naselja]] pridobil šele leta 1960. Na Bledu imajo poleg več hotelov sedež tudi Javni zavod [[Triglavski narodni park]], [[Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled]] (''Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled''), [[IEDC poslovna šola Bled]] ter konferenčno-prireditvena [[Festivalna dvorana Bled]], kjer je med drugim prvi dve leti potekala [[Slovenska popevka]], dvakrat (1965 in 2005) mednarodni kongres [[PEN]], katerega Odbor pisateljev za mir vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu in se sočasno odvija tudi Mednarodno blejsko srečanje pisateljev pod okriljem PEN; kakor tudi del vsakoletne mednarodne literarne prireditve Vilenica in od 2006 [[Blejski strateški forum]] (BSF), največja mednarodno srečanje najvišjih predstavnikov držav in strokovnjakov za mednarodne odnose v jugovzhodni Evropi. Leta 2002 je na Bledu, ki je eno od prizorišč mednarodnega šahovskega turnirja in Memoriala dr. Milana Vidmarja, potekala [[Šahovska olimpijada]]. Od 1996 je Bled tudi prizorišče mednarodnega glasbenega [[Festival Bled]] s tečaji, violinistično delavnico itd. Drugo blejsko prizorišče je [[Ledena dvorana Bled|Ledena dvorana]]. [[Blejski dnevi]] prikazujejo turistom izdelke domače in umetnostne obrti ter kulinarike, potekajo promenadni koncerti, na tradicionalno blejsko noč »zažarita« jezero in grad, ko prostovoljci v čolnih na jezersko gladino položijo okrog 15.000 lučk v jajčnih lupinah, ki jih pripravlja domačin Andrej Vidic in ki poleg ognjemeta razsvetlijo jezero in njegovo okolico. Na Bledu poteka tudi tradicionalna etno-glasbena prireditev [[Okarina festival]] in deluje [[Medgeneracijski center Vezenine Bled]].

Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od 0,5 do 1&amp;nbsp;km, ima poleti vodo primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25&amp;nbsp;°C in do jeseni ohrani do 18&amp;nbsp;°C. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Na jezeru se nahaja [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|cerkvijo Marijinega vnebovzetja]], kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi [[Pletna|pletnami]]. 

Ob [[Blejski prelom|blejskem prelomu]] je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), ki napaja dva pokrita bazena dveh hotelov. Bled je postal tudi središče gospodarjenja z gozdovi Vzhodnih Julijskih Alp in je sedež uprave [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] z informacijskim središčem, čeprav mesto samo leži izven njegovih meja. 

Na Bledu je razvit veslaški šport, ob jezeru je [[Olimpijski Veslaški center Mala Zaka Bled|Olimpijski Veslaški center Mala Zaka]], ki ima tribuno tudi v Veliki Zaki, kjer je Camping Bled. Turistično je Bled poleg jezera z otokom, gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oz. [[Kremšnita|kremšnitah]], ki jih je leta 1953 v blejskem [[Hotel Park|Hotelu Park]] začel izdelovati slaščičar [[Ištvan Lukačević]] iz Vojvodine. Na Bledu je tudi smučišče Straža. 

== Zgodovina ==
[[Slika:SloveeniaBled.jpg|levo|sličica|Blejski otok in grad]]
[[Slika:Bled lake.jpg|thumb|350px|Blejsko jezero z gradom]]
Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja (1858) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale ([[Arnold Rikli]], dinastija [[Karađorđevići|Karađorđević]], [[Josip Broz - Tito|Tito]], itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst (1906). Tega leta (1906) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak [[Bohinjska proga|bohinjske železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito.
[[Slika:Bled under the snow.JPG|thumb|right|350px|Bled]]
[[Slika:Blejski grad-župnišče-ponoči.JPG|thumb|right|350px|Bled, grad, župnišče]]
[[Slika:Bled, barve noči.jpeg|thumb|right|350px|Bled, barve odsevov decemberskih luči]]
[[Slika:Bled Cremeschnitte (blejska kremšnita).jpg|sličica|desno|Blejska [[kremšnita]]]]Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil Bled ustanovljen leta 1960. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, (Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje) kot razložena podeželska naselja. Leta 2006 je občina Bled izgubila precejšen del ozemlja na račun ponovno ustanovljene [[Občina Gorje|Občine Gorje]]. Ozemlje naselja Bled si delita dve krajevni skupnosti: Bled in Rečica. 

=== Pobratena mesta ===

* [[Doberdob]], od leta 1998

* [[Brixen]] - [[Bressanone]], od leta 2004

* [[Vrba na Koroškem]] (Velden am Wörthersee), od leta 2004

* [[Vračar]], [[Srbija]], od leta 2008

* [[Henley na Temzi]], od leta 2013

* [[Wangen an der Aare]], od leta 2018

=== Prijateljska mesta: ===

* [[Dubrovnik]], od leta 2001

* [[Beljak]] – Villach, od leta 2002

* [[Rakovica (razločitev)|Rakovica]], od leta 2013

== Kulturna dediščina ==
* [[Blejski grad]]
* [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Cerkvijo Marijinega vnebovzetja]]
*[[Vila Bled]] s Plečnikovim Belvederjem (''Café Belvedere/Kavarna Belvedere''), [[Pristava Bled|Pristavo]] in čolnarno
*[[Vila Rikli]] in spomenik [[Arnold Rikli|Arnoldu Rikliju]]
*[[Cerkev sv. Martina, Bled]]
*[[Čolnarna]] in Grajsko kopališče
*[[vila Ilsenheim]] (zdaj [[vila Rog]])
*najstarejši Prešernov spomenik nasploh (iz leta 1883); [[vila Prešeren]]
*[[Vila Perun]] v lasti [[DMFA]] (vila [[Josip Plemelj|Josipa Plemlja]] ter njegova spominska soba na Prešernovi 39)
*[[Vila Pongratz]] (penzion Alpe)
*[[vila Sončnica]] ([[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]])
*Spomenik [[Adolf Muhr|Adolfu Muhru]]
*[[vila Vilsonija]] ([[Ivan Krizostom Švegel|Ivana Švegla]])
*[[vila Viktorija]] (''hostel Vila Viktorija Bled'')
*Spomenik [[Josip Plemelj|Josipu Plemlju]]
*[[Mrakova domačija]] na Rečici

== Pomembnejši prebivalci in osebnosti, povezane z Bledom ==
{{Glavni|Seznam osebnosti iz Občine Bled}}
*[[Josip Plemelj]]
*[[Princ Andrej]] [[Karadžordževiči|Karađorđević]]
*[[Josip Broz - Tito]]
* [[Blaž Kumerdej]]
*[[Josip Murn]]
*[[Krištof Fašank]]
*[[Tomaž Kristan]]
*[[Jaka Valant]]
*[[Josip Poklukar]]
* [[Julius von Payer]], umrl na Bledu
* [[Max Landa]], umrl na Bledu
*Josip Pongratz
*[[Carl Gustav Svensson]]
*[[Josip Costaperaria]]
*[[Ivan Hribar]] 
* [[Tone Svetina]]
*[[Janez Svetina]]
* [[Mojca Kumerdej]]
* [[Boris A. Novak]]
* [[Milena Zupančič]]
* [[Dušan Jovanović]]
* [[Ivan Kenda]]
* [[Arnold Rikli]]
* [[Augusta Kelsen]]
* [[Danilo Fürst]]
*[[Jože Fürst]]
*[[Peter Florjančič]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Stane Gabrovec]]
*[[Timotej Knific]]
*[[Jože Kastelic]]
* [[Karel Mauser]]
*[[Tonček Pangerc]]
*[[Ivan Ribič]]
*[[Janko Benedik]]
*[[Božo Benedik]]
*[[Nikolaj Bevk]]
*[[Thomas Keller]]
*[[Boris Kocijančič]]
*[[Franc Čop]]
*[[Benedikt Lergetporer]]
*[[Ištvan Lukačević]]
*[[Angela Zupan]]
*[[Vida Jeraj|Vida Jerajeva]]
*[[Anton Vovk (hotelir)]]
*[[Bogdan Vovk]]
*[[Aleksander Molnar]]
*[[Jula Molnar|Jula]] [[Jula Vovk Molnar|Vovk]] Molnar ([[Jula Molnar]] Vovk)
* [[Melita Vovk]]
*[[Mirko Vovk]]
*[[Jakob Peternel]]
* [[Ejti Štih]]
*[[Danilo Majaron]]
*[[Andrej Ferjančič]]
*[[Tončka Durjava]] (Rudolf)
*[[Dragotin Lapajne|Dragotin (Karel) Lapajne]]
*[[Ivan Krizostom Švegel]]
*[[Jožef Švegel]] ([[Jožef Schwegel]])
*[[Rudolf Marčič|Rudolf (Ernst) Marčič]]
*[[Matej Pretner]]
*[[Mirko Šubic]]
*[[Oleg Vrtačnik]]
*[[Ivan Vurnik]]
*[[Ivan Jan]]
*[[Jože Jan]]
*Brane (Branko) Brodnik
*[[Karla Bulovec Mrak|Karla Bulovec]]
*[[Štefka Bulovec]]
*[[Stane Kolman]]
*[[Vito Lavrič]]
*[[Anton Bole]]
*[[Marija Šuštar]]
*[[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]]
*[[Milan Ciglar]]
*[[Pavel Tolar]]
*[[Peter Božič]]
*[[Anton Baloh]]
*[[Franc Benko]]
*[[Mirko Toš]]
*[[Janez Fajfar]]
*[[Peter Fajfar (metalurg)|Peter Fajfar]]?
*[[Andrej Klinar]]
*[[Franc Copf]]
*[[Polde Oblak (slikar)]]
*[[Vid Pečjak]]
* [[Olga Gracelj]]
*[[Ferdo Gestrin]]
*[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]]
*[[Ernest Petrič]]
*[[Josip Rus]] ([[Veljko Rus]], [[Vojan Rus]])
*[[Borut Rus]] (1926-2017)
*[[Ivo Pirkovič]]?
*[[Jože Jensterle]]
*[[Tone Frelih]]
*[[Jurij Hočevar]]
*[[Slavko Janjušević]] 
*[[Jože Berc]]
*[[Milan Janša]]
*[[Miloš Janša]]
*[[Sadik Mujkić]]
*[[Luka Špik]]
*[[Denis Žvegelj]]
*[[Sara Isakovič]]
*[[Aleš Žemva]]
*[[Dejan Žemva]]
*[[Jakob Soklič]]
*[[Vera Stich]]
*[[Jože Ujčič]]
*[[Jože Ulčar]]
*[[Anže Ulčar]]
*[[Janez Ambrožič (duhovnik)]]
*[[Ivan Rupnik (duhovnik)]]
*[[France Trefalt]]
*[[Janez Ravnik]] (1929-)
*[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]]
*[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]]
*[[Stane Dremelj]]
*[[Tomaž Jemc]]
*[[Saša Molnar]]
*[[Vid Ponikvar]]
*[[Janez Marijan Polak]]
*[[Otmar Zorn]]
*[[Nika Leben (biologinja)]]
*[[Magdalena Cundrič]]
*[[Franc Sekovanič]] (p. [[Krizostom]])
*[[Anton Dvornik]] ([[Anton Wornig|Wornig]])

== Glej tudi ==
* [[Blejska Dobrava]]
* [[Sava Bohinjka]]
* [[Blejski Vintgar]]
* [[Dežela in Blejski kot]]
* [[Vila Bled]]
* [[Vila Zlatorog]]

== Zunanje povezave ==

{{Zbirka|Category:Bled}}
{{Wikipotovanje|Bled}}
* [http://www.bled.si/ Uradna spletna stran]
* [http://www.kam.si/zanimivosti/anekdota_o_babjem_zobu_na_jelovici.html Anekdota o Babjem zobu na Jelovici ]
* [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe]
* [http://kraji.eu/slovenija/bled/slo Bled na KRAJI - Slovenija]
*[https://apartmaji-slovenija.com/blejsko-jezero/ Bled na apartmaji-slovenija.com]

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan|year=2009|title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}}

{{Bled}}
{{Mesta-Slovenija}}

[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Naselja Občine Bled]]
[[Kategorija:Bled|*]]
[[Kategorija:Naselja ob Savi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7oa7gt5fogtqw39e9fk41dnrms53mzr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Brezno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91996</id>
    <revision>
      <id>6677187</id>
      <parentid>6656289</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:17:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Kranjski Timijan</username>
        <id>249731</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>popravki</comment>
      <origin>6677187</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4220" sha1="6czat6wjizqddom762i1c1wrz6vh4u3" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Brezno
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Brezno 1&lt;br&gt;2363 Podvelka
 | parish_church = [[Cerkev Marije Vnebovzete, Brezno]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje]]        
| established = [[1432]]{{sfn|Höfler|2016|p=69}}
| first_mentioned = [[1184]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica ]]
| archdeaconry = 
| archdeaconry = [[Koroški naddekanat|Koroški]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor ]]
| province =

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = 
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Kapla na Kozjaku|Župnija Kapla]], [[Župnija Remšnik]], [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Župnija Ožbalt]]
}}
'''Župnija Brezno''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Radlje - Vuzenica|Dekanije Radlje - Vuzenica]] [[koroški naddekanat|Koroškega naddekanata]] v [[nadškofija Maribor|Nadškofiji Maribor]].
==Zgodovina==
Od pražupnije v [[Labot|Labotu]] se je leta 1201 prva odcepila župnija pri [[Remšnik|sv. Juriju na Remšniku]]. [[Šentpavel v Labotski dolini|Šentpavelski samostan]] je na podlagi darovnic [[Spanheimi|Spainheimskih]] od okoli leta 1162 dalje prejel vas [[Brezno, Podvelka|Brezno ob Dravi]].{{sfn|Höfler|2016|p=68}} V samostanskem privilegiju papeža Lucija III. iz leta 1184,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/182 |title=Digitalni arhiv Franceta Steleta: Brezno ob Dravi |accessdate=15. marec 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; se v Breznem že omenja cerkev,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www3.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/k-zupnij.htm |title=Vodnik po župnijskih arhivih na območju SR Slovenije |accessdate= |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt; ki so po vsej verjetnosti postavili že Spanheimski pred letom 1162. »Župnija« (pharre) in »župnik« (pharrer), bržkone še v smislu vikariata in vikarja, sta izpričana v letih 1313 in 1323. Patrocinij cerkve, posvečene Materi božji, se v zgodovinskih virih omenja leta 1421, župnik (plebanus) pa leta 1432, ko je šlo za vprašanje arhidiakonatskih pravic in dolžnosti. Odvetništvo in patronat s prezentacijo nad župnijo so izvajali [[Benediktinski samostan svetega Pavla|šentpavelski benediktinci]], duhovnika je potrjeval [[Lavantinska škofija|lavantinski škof]].{{sfn|Höfler|2016|p=69}} Sedanja župnijska cerkev ([[cerkvena ladja]]) sv. Marije Vnebovzete je iz leta 1710.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/places/brezno-ob-dravi/ |title=Nadškofija Maribor: Brezno ob Dravi |accessdate=15. marec 2026 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q60353146|100px}}
| [[cerkev sv. Marije Vnebovzete, Brezno|sv. Marije Vnebovzete ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Brezno, Podvelka|Brezno]]
|-
|}

Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author=[[Janez Höfler|Höfler, Janez]] |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=[[Ignacij Orožen|Orožen, Ignacij]] |year=1875 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant. Th. 1, Das Bisthum, das Domkapitel und die Dekanate : Marburg, Mahrenberg, Jaring, St. Leonhard in W. B., Kötsch und Zirkoviz |publisher=Marburg : F. V. Lavant. Ordinariates|language=DE |isbn= |cobiss=30011393 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* 

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Brezno]]
[[Kategorija:Dekanija Radlje-Vuzenica]]</text>
      <sha1>6czat6wjizqddom762i1c1wrz6vh4u3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Sv. Jurij ob Pesnici</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92045</id>
    <revision>
      <id>6677111</id>
      <parentid>6525347</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:10:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>sedež Jurski Vrh</comment>
      <origin>6677111</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="748" sha1="lqvno892ll4dixpxk571gn9h9u04gxe" xml:space="preserve">{{Infobox RKC zupnija
|image=
|caption=
|vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]]
|ustanovljena=
|prej=
|ukinjena=
|preimenovana=
|skofija=[[Nadškofija Maribor]]
|zupnik= Branko Maček
|sedez=[[Jurski Vrh]]
|drzava=[[Slovenija]]
|splet=
}}

'''Župnija Sv. Jurij ob Pesnici''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] [[Dekanija Jarenina|dekanije Jarenina]] [[mariborski naddekanat|mariborskega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]].

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Jurij ob Pesnici]]
[[Kategorija:Dekanija Jarenina]]
[[Kategorija:Jurski Vrh]]</text>
      <sha1>lqvno892ll4dixpxk571gn9h9u04gxe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Brdo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92339</id>
    <revision>
      <id>6677077</id>
      <parentid>6653856</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:50:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp kat</comment>
      <origin>6677077</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4545" sha1="jy84fy1vreyec3fuzysmfy7ryr0sizs" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Brdo
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = [[Brdo pri Lukovici]] 3 &lt;br&gt;1225 Brdo pri Lukovici
 
| parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje]]        
| established = 
| first_mentioned = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery =  [[dekanija Domžale |Domžale ]]
| archdeaconry = 
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]]
| province =[[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest =
| parish_administrator = Vladimir Jaksetič
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = 
| shrine = 
| notable_people = 
| annexed_parishes=[[Župnija Češnjice]], [[Župnija Zlato Polje]]
| neigboring_parishes =  
}}

'''Župnija Brdo''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Domžale|dekanije Domžale]], ki je del [[nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]].
==Zgodovina==

===Povečanje župnije===
Župniji Brdo sta bili priključeni [[Župnija Češnjice]] in [[Župnija Zlato Polje]], sklep Nadškofije Ljubljana o tem je stopil v veljavo 1. januarja 2026,&lt;ref name=&quot;sklep&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij  |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt; njune cerkve pa so postale [[Podružnična cerkev|podružnice]].

==Sakralni objekti==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q66458717|100px}}
| [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Brdo pri Lukovici|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Brdo pri Lukovici]]
|-
| 2.
|  {{Slika d|Q67130790|100px}}
| [[cerkev sv. Katarine, Rafolče|cerkev sv. Katarine]]  &lt;br&gt; [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Rafolče]]
|-
| 3.
| {{Slika d|Q105675046|100px}}
| [[cerkev sv. Lovrenca, Spodnje Koseze|cerkev sv. Lovrenca]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Spodnje Koseze]]
|-
| 4.
| {{Slika d|Q60354801|100px}}
| [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Spodnje Prapreče]]
|-
| 5.
| {{Slika d|Q105677930|100px}}
| [[cerkev sv. Marjete, Gradišče|cerkev sv. Marjete ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Gradišče pri Lukovici]]
|-
| 6.
| {{Slika d|Q60354795|100px}}
| [[cerkev sv. Vida, Šentvid pri Lukovici|cerkev sv. Vida ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Šentvid pri Lukovici]]
|}

Po 1. januarju 2026:&lt;ref name=&quot;sklep&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://nadskofija-ljubljana.si/pastorala/s-1-januarjem-2026-nadskofija-ukinja-12-zupnij/?utm_source=copilot.com |title=Nadškofija Ljubljana, Tajništvo Pastoralne službe: S 1. januarjem 2026 nadškofija ukinja 12 župnij  |accessdate= |date=23. december 2025 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
! 
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q69400965|100px}}
| [[cerkev Karmelske Matere božje, Češnjice|cerkev Karmelske Matere božje ]]&lt;br&gt;podružnica
| [[Češnjice, Lukovica|Češnjice]]
|-
| 2.
|  {{Slika d|Q105673771|100px}}
| [[cerkev sv.Lenarta, Pšajnovica|cerkev sv. Lenarta ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Pšajnovica]]
|-
| 3.
| {{Slika d||100px}}
| [[cerkev sv. Marije Magdalene, Zlato Polje|cerkev Marije Magdalene ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Zlato Polje]]
|-
| 4.
| {{Slika d||lokalna=Podgora pri Zlatem Polju Slovenia 2.jpg|100px}}
| [[kapela Lurške Matere Božje, Podgora|Kapela Lurške Matere Božje ]] &lt;br&gt; [[kapela]]
| [[Podgora pri Zlatem Polju]]
|}

Največja cerkev, pred povečanjem župnije, je bila [[cerkev sv. Luka, Spodnje Prapreče|cerkev sv. Luka]], v vasi [[Spodnje Prapreče]], iz začetka 16. stoletja.

Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev.

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob  |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Brdo]]
[[Kategorija:Dekanija Domžale]]
[[Kategorija:Brdo pri Lukovici]]</text>
      <sha1>jy84fy1vreyec3fuzysmfy7ryr0sizs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Cerklje na Gorenjskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92462</id>
    <revision>
      <id>6677098</id>
      <parentid>6663890</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:29:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sakralni objekti */ + Q</comment>
      <origin>6677098</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5545" sha1="tgcfh9mmwlr0hp53hsi1shkvesd3v0z" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija 
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Trg Davorina Jenka 14&lt;br&gt;4207 Cerklje na Gorenjskem
 | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje]]        
| established = 
| first_mentioned = [[1154]]
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]
| deanery =  [[dekanija Šenčur |Šenčur ]]
| archdeaconry = 
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Ljubljana |Ljubljana]]
| province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana]]
| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Martin Leban
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = Matjaž Venta
| assistant = Lucijan Potočnik&lt;br&gt;Marko Čižman&lt;br&gt; Stanislav Zidar, [[prelat]]
| retired_priest = 
| dean = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Velesovo]], [[Župnija Šenturška Gora]], [[Župnija Preddvor]], [[Župnija Komenda]] 
}}
'''[[Župnija]] [[Cerklje na Gorenjskem]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šenčur|Dekanije Šenčur]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]].

==Zgodovina==
V pisnih virih sta bila cerkljanska cerkev in njen župnik, s tem pa posredno tudi župnija, prvič omenjena leta 1154, ali kakšno leto prej.
Župnija je prvotno obsegala vso sedanjo občino Cerklje, torej sedanje župnije Cerklje, Velesovo in Šenturška Gora ter tudi vas Možjanca, ki je od 1937 v župniji Preddvor. Vas [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]] je bila nekdaj [[Enklava in eksklava|enklava]] župnije Komenda.

Župnija je prvotno sodila pod [[oglejski patriarhat]], od 1751 v [[Nadškofija Gorica|goriško nadškofijo]], od 1787 pa pod [[Nadškofija Ljubljana|ljubljansko (nad)škofijo]]. Od 1353 do 1782 je bila župnija inkorporirana [[samostan Velesovo|velesovskemu samostanu]].
V Cerkljah je bil v dveh obdobjih sedež dekanije. 

V jožefinski dobi je bila načrtovana ustanovitev župnije v Zalogu, [[Anton Alojzij Wolf|škof Wolf]] pa je želel za hribovske vasi cerkljanske fare na [[Štefanja Gora|Štefanji Gori]] ustanoviti samostojno župnijo, vendar načrt ni bil uresničen, zaradi pomanjkanja sredstev.
=== Župnijske spominske plošče ===
V župniji Cerklje so postavljene spominske plošče, na katerih so napisana imena župljanov iz okoliških vasi (Cerklje, Češnjevek, Dvorje, Glinje, Poženik, Pšenična polica, Spodnji Brnik, Stiška vas, Šmartno, Štefanja vas, Zalog in Zgornji Brnik), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah napisanih 83 imen.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
! #
! Slika
! Cerkev
! Naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q66458781}}
| [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Cerklje|cerkev Marijinega vnebovzetja]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Cerklje na Gorenjskem]]
|-
| 2.
| {{Slika d|Q138414266}}
| [[Kapela Marije Snežne, Krvavec|kapela Marije Snežne]] &lt;br&gt; [[kapela]]
| [[Ambrož pod Krvavcem]]&lt;br&gt;([[Krvavec]])
|-
| 3.
| {{Slika d|Q66476322}}
| [[cerkev sv. Ambroža, Ambrož pod Krvavcem |cerkev sv. Ambroža]] &lt;br&gt; [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Ambrož pod Krvavcem]]
|-
| 4.
| {{Slika d|Q105632482}}
| [[cerkev sv. Duha, Češnjevek|cerkev sv. Duha]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]]
|-
| 5.
| {{Slika d|Q105641685}}
| [[cerkev sv. Florijana, Lahovče|cerkev sv. Florijana ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Lahovče]]
|-
| 6.
| {{Slika d|Q105652590}}
| [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornji Brnik|cerkev sv. Janeza Krstnika ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Zgornji Brnik]]
|-
| 7.
| {{Slika d|Q105669070}}
| [[cerkev sv. Križa, Stiška vas|cerkev sv. Križa]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Stiška vas]]
|-
| 8.
| {{Slika d|Q105643309}}
| [[cerkev sv. Helene, Grad|cerkev sv. Helene]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]]
|-
| 9.
| {{Slika d|Q105675969}}
| [[cerkev sv. Marije Magdalene, Pšata|cerkev sv. Marije Magdalene ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]]
|-
| 10.
| {{Slika d|Q105681877}}
| [[cerkev sv. Martina, Šmartno|cerkev sv. Martina]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartno]]
|-
| 11.
| {{Slika d|Q66476779}}
| [[cerkev sv. Matija, Zalog pri Cerkljah|cerkev sv. Matija ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Zalog pri Cerkljah]]
|-
| 12.
| {{Slika d|Q105700848}}
| [[cerkev sv. Miklavža, Dvorje|cerkev sv. Miklavža]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]]
|-
| 13.
| {{Slika d|Q105707039}}
| [[cerkev sv. Simona in Jud Tadeja, Spodnji Brnik Pšata|cerkev sv. Simona in Juda Tadeja ]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Spodnji Brnik]]
|-
| 14.
| {{Slika d|Q105711291}}
| [[cerkev sv. Štefana, Štefanja Gora|cerkev sv. Štefana]] &lt;br&gt; podružnica
| [[Štefanja Gora]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob  |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}}
== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Cerklje na Gorenjskem]]
[[Kategorija:Dekanija Šenčur]]
[[Kategorija:Cerklje na Gorenjskem]]</text>
      <sha1>tgcfh9mmwlr0hp53hsi1shkvesd3v0z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Breznica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92535</id>
    <revision>
      <id>6677090</id>
      <parentid>6655188</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:20:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp zgodovina</comment>
      <origin>6677090</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5056" sha1="21g29feyaqc0731lzd0k5klyashiab1" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Župnija Breznica
| latin = 
| image = 
| caption = 
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| headquarters = [[Breznica, Žirovnica|Breznica]] 9&lt;br&gt;4274 [[Žirovnica]]
| parish_church = [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica]]
| dedication = [[Žalostna Mati Božja]]  
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = Župnija [[Rodine, Žirovnica|Rodine]]
| separated_from_parish = 
| annexed_parishes = 

| deanery =  [[Dekanija Radovljica|Radovljica]]
| archdeaconry = [[II. arhidiakonat|II.]]
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]]

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Gašper Mauko&lt;br&gt;(od 1. avgusta 2022)
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| dean = 
| shrine = 
| notable_people = [[Janez Zlatoust Pogačar]],&lt;br&gt;[[Anton Vovk]],&lt;br&gt;[[Janez Jalen]],&lt;br&gt;[[Fran Saleški Finžgar]]
| neigboring_parishes =  
}}

'''Župnija Breznica''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Radovljica|Dekanije Radovljica]], ki je del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]].

== Zgodovina ==

Sedež župnije je bil najprej na [[Rodine, Žirovnica|Rodinah]], kot župnijska cerkev pa je služila tamkajšnja [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|cerkev sv. Klemna]]. Leta 1787 sta se od rodinske župnije odcepili vási [[Hraše, Radovljica|Hraše]] in [[Hlebce]] (sedaj [[Župnija Lesce]]) in takrat je župnijska cerkev ostala na vzhodu župnije, daleč stran od večine župljanov. Tedanji župnik Franc Salezij Christian je razmišljal o povečanju obstoječe župnijske cerkve ali graditvi nove. Odločil se je za slednje in ko je bila cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici zgrajena, se je leta 1821 tja preselil tudi sedež župnije. Cerkev je 28. avgusta 1821 posvetil ljubljanski škof [[Avguštin Gruber]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-breznica.rkc.si/index.php/content/display/180/zgodovina-zupnije/20 |title=Zgodovina župnije |accessdate=2026-05-17 |date= |format= |work=Zupnija-breznica.rkc.si }}&lt;/ref&gt;

== Sakralni objekti ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! #
! Slika
! Cerkev
! Naselje
|-
| 1.
| {{Slika d|Q60357181|100px}}
| [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Breznica|Cerkev Žalostne Matere Božje]]&lt;br&gt;([[župnijska cerkev]])
| [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]
|-
| 2.
| {{Slika d|Q105641699|100px}}
| [[Cerkev sv. Florijana, Studenčice|Cerkev sv. Florijana]]
| [[Studenčice, Radovljica|Studenčice]]
|-
| 3.
| {{Slika d|Q60357193|100px}}
| [[Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici|Cerkev sv. Kancijana]]
| [[Selo pri Žirovnici]]
|-
| 4.
| {{Slika d|Q60357326|100px}}
| [[Cerkev sv. Klemna, Rodine|Cerkev sv. Klemna]]
| [[Rodine, Žirovnica|Rodine]]
|-
| 5.
| {{Slika d|Q105675100|100px}}
| [[Cerkev sv. Lovrenca, Zabreznica|Cerkev sv. Lovrenca]]
| [[Zabreznica]]
|-
| 6.
| {{Slika d|Q7589916|100px}}
| [[Cerkev sv. Marka, Vrba|Cerkev sv. Marka]]
| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]
|-
| 7.
| {{Slika d|Q60357143|100px}}
| [[Cerkev sv. Martina, Moste|Cerkev sv. Martina]]
| [[Moste, Žirovnica|Moste]]
|-
| 8.
| {{Slika d|Q60357179|100px}}
| [[Cerkev sv. Radegunde, Breg|Cerkev sv. Radegunde]]
| [[Breg, Žirovnica|Breg]]
|}

== Znane osebnosti ==

Iz vasi [[Vrba, Žirovnica|Vrba]] izhajata dva ljubljanska škofa, [[Janez Zlatoust Pogačar]] (škof 1875–1884) in [[Anton Vovk]] (nadškof 1959–1963). Poleg njiju se Župnija Breznica ponaša še z množico pomembnih Slovencev, ki izvirajo iz krajev župnije, kot so [[France Prešeren]], največji slovenski pesnik, [[Matija Čop]], jezikoslovec, književni kritik in literarni zgodovinar, [[Janez Jalen]], pisatelj in duhovnik, [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj in duhovnik, [[Tomo Zupan]], literarni zgodovinar, prešernoslovec, pesnik, pisatelj in duhovnik, [[Anton Janša]], slikar in čebelar, Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije, [[Andrej Osterman]], generalmajor in nekdanji načelnik Generalštaba slovenske vojske ter drugi.

== Župniki ==

V zadnjih petdesetih letih so Župnijo Breznica vodili in opravljali pastoralo:

* p. Konštantin Urankar (1970-1971), 
* dr. Janez Ambrožič (1971-1974), 
* Jože Klun (1974-2003), 
* Ciril Berglez (2003-2011), 
* Marjan Lampret (2011-2021), 
* Marko Senica (2021-2022)
* Gašper Mauko (2022-sedaj).

== Viri ==

* {{navedi knjigo |last=Gale |first=Jakob  |year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije|publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584|pages=}}

== Sklici ==

{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

{{SocialLinks}}

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Ljubljana|Breznica]]
[[Kategorija:Dekanija Radovljica]]
[[Kategorija:Breznica, Žirovnica]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]]</text>
      <sha1>21g29feyaqc0731lzd0k5klyashiab1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kapela</title>
    <ns>0</ns>
    <id>97291</id>
    <revision>
      <id>6677126</id>
      <parentid>6379708</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:33:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rei Momo</username>
        <id>112181</id>
      </contributor>
      <comment>/* Galerija */</comment>
      <origin>6677126</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3323" sha1="m6lqfj83zeucraa2sxatzumdb3g8zsk" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}
[[Slika:Kapela Puževci.jpg|thumb|right|250px|Kapela v [[Puževci]]h v [[Prekmurje|Prekmurju]]]]

'''Kapela''' ([[Latinščina|latinsko]] ''cappa'' - ''plašč''; [[diminutiv]] - ''capella'') označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna [[Božja hiša]], lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela. Mnoge posvetne institucije imajo v svojih prostorih tudi svojo kapelo, na primer predsedniška palača, univerza, bolnišnica, razni zavodi. Nekateri si jo uredijo doma. Nekoč je vsak grad imel svojo kapelo.

== Zgodovina ==

Prvotno je naziv kapela nosila [[Palatin (naziv)|palatinska]] kapela v [[Aix-la-Chapelle]] (bolj znanem kot Aachen), ki je hranila polovico plašča [[Sveti Martin|Svetega Martina iz Toursa]], ki so bili označeni kot [[relikvija]]. Od tod se je prenesel naziv kapela na vse kraje, kjer so hranili relikvije in končno na vse majhne cerkvene zgradbe. 

== Kapela prostor za cerkvene obrede ==

[[Vernik]]i, ki nimajo v bližini na razpolago lastne [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] ([[Župnijska cerkev|župnijske]] ali [[Podružnična cerkev|podružnične]]) imajo občasno cerkveni obred v kapeli, v najbližjem kraju. V mnogih okoliših se združujejo verniki v tako imenovana [[kapelna združenja]], ki so potem manjše skupnosti cerkvene občine.

== Kapela ali cerkev ==

Opredelitev, kdaj je neko svetišče kapela kdaj pa cerkev, je zelo težko. Po navadi se zanašamo na lokalno poimenovanje oziroma pod katerim imenom se svetišče pojavlja v literaturi. Kakšnih uradnih kriterijev ni, po navadi se gleda na velikost, čeprav vemo, da zna biti včasih kakšna kapela večja od neke vaške cerkvice. Prav tako ne moremo reči, da sta pri  razločevanju bistvena [[zvonik]] ali [[zakristija]], ki se tudi nahajata pri obeh. Mogoče edina pomembna razlika je osrednji prostor: če sta [[Cerkvena ladja|ladja]] in [[prezbiterij]] arhitekturno ločena stavbna člena, lahko govorimo o cerkvi, če pa je prostor povsem enovit, gre za kapelo. Ločenost prostorov se kaže v tlorisu, pri čemer je prezbiterij ožji in krajši. Slednji ima tla vsaj za eno ali par stopnic višja, ob strani je ločen z zidcema, ki se pogosto pod stropom polkrožno sprimeta, in kot zadnje, ima svoj strop, tako da ima na primer lastno kupolo ali obokan strop. Seveda tudi to niso dokončni klasifikatorji in če že, veljajo za starejša svetišča, medtem ko so moderna grajena povsem izven tradicionalnih slogov.

== Galerija ==

&lt;gallery&gt;
Slika:Dom Cvetane Priol-kapela.jpg|Domačija [[Cvetana Priol|Cvetane Priol]]
Slika:Turnišče - kapela sv. Antona Padovanskega.jpg|[[Turnišče]]
Slika:Kapela pri gradu v Gradu.jpg|Grajska kapela [[Grad Grad|gradu Grad]]
Slika:Medvedgrad-Zagreb.JPG|Grajska kapela [[Grad Medvedgrad|Medvedgrada]] ([[Hrvaška]])
Slika:Kapela sv.Roka dol hvar.jpg|[[Dol (Hvar)|Dol]] na [[Hvar]]u
Slika:El Prat Airport Catholic Chapel.jpg|Kapela barcelonskega letališča El Prat
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Znamenje]]
* [[Kapelica]]
* [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]]
* [[Kapela Marije Snežne, Kredarica]]
* [[Grajska kapela, Ljubljana]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Chappels}}

[[Kategorija:Verske zgradbe]]
[[Kategorija:Cerkvena arhitektura]]
[[Kategorija:Kapele v Sloveniji| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m6lqfj83zeucraa2sxatzumdb3g8zsk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677148</id>
      <parentid>6677126</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:46:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp uv, Galerija</comment>
      <origin>6677148</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4697" sha1="ix1u8y60a0r1uurp1fr37mdmb4j286r" xml:space="preserve">{{drugi pomeni}}
[[Slika:Kapela Puževci.jpg|thumb|right|250px|Kapela v [[Puževci]]h v [[Prekmurje|Prekmurju]]]]

'''Kapela''' (iz [[Latinščina|latinsko]] ''cappa'' – ''plašč''; [[manjšalnica]] ''capella'') označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko samostojna zgradba, lahko pa je eden od notranjih prostorov kake cerkve ali tudi stavbe kake ustanove. V slednjem primeru govorimo o '''hišni kapeli''' ali tudi '''domski kapeli'''. Imajo jih lahko samostani, župnišča, domovi duhovnosti, bolnišnice, domovi za ostarele, šole, študentski domovi, vojašnice, poslovilne vežice ali tudi vladne ustanove.  Nekateri si hišno kapelo uredijo doma. Nekoč je vsak grad imel svojo kapelo, ki je v nekaterih primerih bila samostojna zgradba, v drugih primerih pa hišna kapela. Z izrazom '''[[kapelica]]''' označujemo kapelo, ki ima sicer miniaturni bogoslužni prostor, vendar zaradi mahnosti le-tega objekt služi le kot versko znamenje in ne kot bogoslužni prostor.

== Zgodovina ==

Prvotno je naziv kapela nosila [[Palatin (naziv)|palatinska]] kapela v [[Aix-la-Chapelle]] (bolj znanem kot Aachen), ki je hranila polovico plašča [[Sveti Martin|Svetega Martina iz Toursa]], ki so bili označeni kot [[relikvija]]. Od tod se je prenesel naziv kapela na vse kraje, kjer so hranili relikvije in končno na vse majhne cerkvene zgradbe. 

== Kapela prostor za cerkvene obrede ==

[[Vernik]]i, ki nimajo v bližini na razpolago lastne [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] ([[Župnijska cerkev|župnijske]] ali [[Podružnična cerkev|podružnične]]) imajo občasno cerkveni obred v kapeli, v najbližjem kraju. V mnogih okoliših se združujejo verniki v tako imenovana [[kapelna združenja]], ki so potem manjše skupnosti cerkvene občine.

== Kapela ali cerkev ==

Opredelitev, kdaj je neko svetišče kapela kdaj pa cerkev, je zelo težko. Po navadi se zanašamo na lokalno poimenovanje oziroma pod katerim imenom se svetišče pojavlja v literaturi. Kakšnih uradnih kriterijev ni, po navadi se gleda na velikost, čeprav vemo, da zna biti včasih kakšna kapela večja od neke vaške cerkvice. Prav tako ne moremo reči, da sta pri  razločevanju bistvena [[zvonik]] ali [[zakristija]], ki se tudi nahajata pri obeh. Mogoče edina pomembna razlika je osrednji prostor: če sta [[Cerkvena ladja|ladja]] in [[prezbiterij]] arhitekturno ločena stavbna člena, lahko govorimo o cerkvi, če pa je prostor povsem enovit, gre za kapelo. Ločenost prostorov se kaže v tlorisu, pri čemer je prezbiterij ožji in krajši. Slednji ima tla vsaj za eno ali par stopnic višja, ob strani je ločen z zidcema, ki se pogosto pod stropom polkrožno sprimeta, in kot zadnje, ima svoj strop, tako da ima na primer lastno kupolo ali obokan strop. Seveda tudi to niso dokončni klasifikatorji in če že, veljajo za starejša svetišča, medtem ko so moderna grajena povsem izven tradicionalnih slogov.

== Galerija ==

&lt;gallery widths=200px heights=200px&gt;
Turnišče - kapela sv. Antona Padovanskega.jpg|[[Kapela sv. Antona Padovanskega, Turnišče]]
Our Lady of the Snow Chapel (Kredarica) 01.jpg|[[Kapela Marije Snežne, Kredarica]]
Kapela sv.Roka dol hvar.jpg|Kapela sv. Roka, Dol &lt;small&gt;([[:hr:Kapela sv. Roka u Dolu na Hvaru|hr]])&lt;/small&gt;, otok Hvar, Hrvaška
Mokrice Castle 02.jpg|Grajska kapela sv. Ane pri [[Grad Mokrice|gradu Mokrice]]
Kapela pri gradu v Gradu.jpg|Grajska kapela [[Grad Grad|gradu Grad]]
Stari grad Medvedgrad - Zagreb 04.jpg|Grajska kapela [[Grad Medvedgrad|gradu Medvedgrad]], Hrvaška
&lt;/gallery&gt;

=== Cerkvene (stranske) kapele ===

&lt;gallery widths=200px heights=200px&gt;
Ljubljana (8898652606).jpg|Stranske kapele [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnice sv. Nikolaja, Ljubljana]]
Saint Peter's Basilica Saint Sebastian chapel 2020 P03.jpg|Kapela sv. Boštjana v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra, Vatikan]]
Basilica National Shrine Immaculate Conception DC 5.JPG|Kapela sv. Pija X. v [[Baziliki Marijinega brezmadežnega spočetja, Washington|baziliki Marijinega brezmadežnega spočetja, Washington]], ZDA
&lt;/gallery&gt;

=== Hišne (notranje) kapele ===

&lt;gallery widths=200px heights=200px&gt;
Kapela sv. Križa v Slomškovem domu, Brežice.JPG|Kapela sv. Križa v Slomškovem domu, [[Brežice]]
Pleterje (13) (3981778176).jpg|Kapela sv. Križa v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuzijanskem samostanu Pleterje]]
El Prat Airport Catholic Chapel.jpg|Kapela letališča [[Barcelona]]-El Prat
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Znamenje]]
* [[Kapelica]]
* [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]]

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|Chapels}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Verske zgradbe]]
[[Kategorija:Cerkvena arhitektura]]
[[Kategorija:Kapele v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>ix1u8y60a0r1uurp1fr37mdmb4j286r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dobrova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>102913</id>
    <revision>
      <id>6677278</id>
      <parentid>6318497</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:33:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29781-36</username>
        <id>260107</id>
      </contributor>
      <comment>opisal sem opis opisanja dobrove</comment>
      <origin>6677278</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="527" sha1="69mulnvqmlrp1lb9mxdb395jcgftleg" xml:space="preserve">'''Dobrova''' je ime [[občina|občine]] in več [[Naselje|naselji]]:

* [[občina Dobrova - Polhov Gradec]]

Naselja v Sloveniji:
* [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec]]
* [[Dobrova, Krško|Dobrova]], [[občina Krško]]
* [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Mestna občina Celje]]
* [[Dobrova pri Dravogradu]], [[občina Dravograd]]
* [[Dobrova pri Prihovi]], [[občina Oplotnica]]

Glej tudi toponima [[Dobrava]] in [[Dobrovlje]]

1356 ghetto je najjači ghetto v DOBROVI!{{razločitev}}</text>
      <sha1>69mulnvqmlrp1lb9mxdb395jcgftleg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677280</id>
      <parentid>6677278</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:42:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29781-36|~2026-29781-36]] ([[User talk:~2026-29781-36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:2A01:261:FCA:8E00:BC8C:6BFA:5BF0:D920|2A01:261:FCA:8E00:BC8C:6BFA:5BF0:D920]]</comment>
      <origin>6318497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="484" sha1="dlonu7bi2al6ns8yrprr02ec96hz7m8" xml:space="preserve">'''Dobrova''' je ime [[občina|občine]] in več [[Naselje|naselji]]:

* [[občina Dobrova - Polhov Gradec]]

Naselja v Sloveniji:
* [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec]]
* [[Dobrova, Krško|Dobrova]], [[občina Krško]]
* [[Dobrova, Celje|Dobrova]], [[Mestna občina Celje]]
* [[Dobrova pri Dravogradu]], [[občina Dravograd]]
* [[Dobrova pri Prihovi]], [[občina Oplotnica]]

Glej tudi toponima [[Dobrava]] in [[Dobrovlje]]{{razločitev}}</text>
      <sha1>dlonu7bi2al6ns8yrprr02ec96hz7m8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677282</id>
      <parentid>6677280</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:50:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>dp, slog</comment>
      <origin>6677282</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="485" sha1="e46fybgekg4wuwf3vj4m5sberfqv6tt" xml:space="preserve">'''Dobrova''' je ime [[občina|občine]] in več [[Naselje|naselij]]:

* [[občina Dobrova - Polhov Gradec]]

Naselja v Sloveniji:
* [[Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova]], občina Dobrova - Polhov Gradec
* [[Dobrova, Celje|Dobrova]], mestna občina Celje
* [[Dobrova, Krško|Dobrova]], mestna občina Krško
* [[Dobrova pri Dravogradu]], občina Dravograd
* [[Dobrova pri Prihovi]], občina Oplotnica

== Glej tudi ==
* [[Dobrava]]
* [[Dobrovo]]
* [[Dobrovlje]]

{{razločitev}}</text>
      <sha1>e46fybgekg4wuwf3vj4m5sberfqv6tt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Anemofilija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>103045</id>
    <revision>
      <id>6677124</id>
      <parentid>6227985</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:32:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677124</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10639" sha1="mqy07qgpe297zvgi0g1n73kaviyjjls" xml:space="preserve">{{Multiple image
| direction = horizontal
| align = right
| header = Anemofilija (opraševanje s pomočjo vetra)
| width = 180
| image2 = Pollen from pine-tree.jpg
| caption2 = Anemofilne rastline, kot je [[Bor (drevo)|bor]], prikazan na sliki, proizvedejo velike količine [[Pelod|peloda]], ki se zatem po zraku prenaša s pomočjo vetra.
| image1 = Quercus acutissima12.jpg
| caption1 = Cvetovi vetrocvetk, kot je prikazan [[hrast]] vrste ''[[Quercus acutissima]]'', so manjši in manj izraziti.
}}'''Anemofilija''' (manj ustrezno '''anemogamija''') je [[Botanika|botanični]] izraz, ki se uporablja za tip [[Opraševanje|opraševanja]], pri katerem se [[pelod]] prenaša z [[Veter|vetrom]]. [[Rastline]], katerih cvetovi so prilagojeni na tovrsten način opraševanja, se imenujejo '''vetrocvetke''' ali '''anemofilne rastline'''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Botanični terminološki slovar|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|accessdate=2021-01-29|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=1 |title=The biology of pollen|url=https://www.worldcat.org/oclc/39154729|publisher=S.B. Nangia for APH Pub|date=1998|location=New Delhi|isbn=81-7024-924-4|oclc=39154729|last=Shukla, A. K.|last2=Chaudhry, B.}}&lt;/ref&gt; Takšne rastline so mnoge [[golosemenke]], pojav pa je prisoten tudi pri nekaterih [[Kritosemenke|kritosemenkah]].&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=3., izpopolnjena izd|title=Botanika : razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo|url=https://www.worldcat.org/oclc/444656317|publisher=Fakulteta za kmetijstvo|date=2001|location=Maribor|isbn=961-6317-06-7|oclc=444656317|last=Krajnčič, Božidar.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Anemofilija je najbolj pogosta v regijah zmernih temperatur in razmeroma redka v [[Tropi|tropskih razmerah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Glossary Details - The William &amp; Lynda Steere Herbarium|url=http://sweetgum.nybg.org/science/glossary/glossary-details/?irn=2953|website=sweetgum.nybg.org|accessdate=2021-01-29|archive-date=2021-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210208190631/http://sweetgum.nybg.org/science/glossary/glossary-details/?irn=2953|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Rastline lahko oprašujejo tudi živali ([[Zoofilija (botanika)|zoofilija]]) in voda ([[hidrofilija]]). Za hidrofilijo se predvideva, da se je razvila iz anemofilije.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Anemophily - an overview {{!}} ScienceDirect Topics|url=https://www.sciencedirect.com/topics/agricultural-and-biological-sciences/anemophily|website=www.sciencedirect.com|accessdate=2021-01-29}}&lt;/ref&gt; Anemofilija [[Kritosemenke|kritosemenk]] naj bi se razvila iz zoofilije (natančneje [[Entomogamija|entomofilije]], opraševanja s pomočjo [[Žuželke|žuželk]]).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Culley|first=Theresa M.|last2=Weller|first2=Stephen G.|last3=Sakai|first3=Ann K.|date=2002-08-01|title=The evolution of wind pollination in angiosperms|url=https://www.cell.com/trends/ecology-evolution/abstract/S0169-5347(02)02540-5|magazine=Trends in Ecology &amp; Evolution|language=en|volume=17|issue=8|pages=361–369|doi=10.1016/S0169-5347(02)02540-5|issn=0169-5347}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Cook|first=Christopher D. K.|date=1988|title=Wind Pollination in Aquatic Angiosperms|url=https://www.jstor.org/stable/2399365|magazine=Annals of the Missouri Botanical Garden|volume=75|issue=3|pages=768–777|doi=10.2307/2399365|issn=0026-6493}}&lt;/ref&gt;

== Predstavniki ==
Skoraj vse golosemenke spadajo med vetrocvetke, pa tudi mnoge [[enokaličnice]], kot so pripadniki [[Red (biologija)|reda]] [[Poales]], kamor uvrščamo denimo [[trave]] (družina Poaceae).&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Anemofilije se poslužujejo tudi posamične [[dvokaličnice]] (na primer številni listavci, kot so [[hrast]], [[breza]], [[Topoli|topol]], [[leska]], [[platana]], [[Brest (drevo)|brest]] in [[Navadni oreh|oreh]], pa tudi nekatere [[Zelišče|zelnate rastline]], kot so [[Velika kopriva|kopriva]], [[Navadna konoplja|konoplja]] in [[hmelj]]).&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Wind|url=https://ucanr.edu/sites/PollenNation/Meet_The_Pollinators/Wind|website=ucanr.edu|accessdate=2021-01-29|language=en-US|first=University of California, Division of Agriculture and Natural|last=Resources}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Po nekaterih podatkih je na svetu okoli 12% vetrocvetk, med katere spadajo tudi bolj pogosto gojene kulturne rastline, kot so [[riž]], [[koruza]], [[pšenica]], [[rž]], [[oves]] in [[ječmen]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Wind Pollination|url=http://seeds.ca/pollinator/bestpractices/wind_pollination.html|website=seeds.ca|accessdate=2021-01-29}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Timerman|first=David|last2=Greene|first2=David F.|last3=Ackerman|first3=Josef D.|last4=Urzay|first4=Javier|date=2011-11-01|title=The mechanics of pollination by wind: is anemophily aeroelastically optimized for reproduction?|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2011APS..DFDL24009T|pages=L24.009}}&lt;/ref&gt; Delež rastlin je delno anemofilnih (oprašujejo jih tako živali kot veter). Takšne so denimo nekatere sorte [[Marelica|marelice]], ki jih v marcu oprašuje veter, ker njihove običajne opraševalke, [[Medonosna čebela|medonosne čebele]], zaradi prenizkih temperatur še niso aktivne.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

== Lastnosti ==
[[File:Misc pollen colorized.jpg|thumb|left|250px|Različna pelodna zrna pri opazovanju z vrstičnim elektronskim mikroskopom.]]
Anemofilne rastline (vetrocvetke) ne privabljajo opraševalcev&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; in imajo pogosto majhne neizrazite ali reducirane [[Cvet|cvetove]], nimajo dišečega vonja, ne proizvajajo [[Nektar|nektarja]] (ali ga izdelujejo v manjših količinah) in proizvajajo velike količine peloda.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Cvetovi so pogosto združeni v večja [[Socvetje|socvetja]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V naštetih lastnostih se razlikujejo od [[Zoofilna rastlina|zoofilnih rastlin]] (žužkocvetk), ki so se svojim opraševalcem ([[Živali|živalim]]) prilagodile na drugačen način.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Insects on palms|url=https://www.worldcat.org/oclc/70772014|publisher=CABI Pub|date=2001|location=Wallingford, Oxon|isbn=978-0-85199-705-6|oclc=70772014|last=Howard, F. W.}}&lt;/ref&gt;

Pelodna zrna anemofilnih vrst so gladka, lahka, suha in nelepljiva, da se lahko brez večjih težav prenašajo s tokovi vetra.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.fs.fed.us/wildflowers/pollinators/wind.shtml|title=Wind and Water Pollination|date=|accessdate=29. januar 2021|website=www.fs.usda.gov|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Za vetrocvetke je značilno, da pelod izpuščajo v velikih količinah in ga le majhen odstotek uspešno prispe do ženskih razmnoževalnih organov drugih rastlin.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Pelodna zrna so v povprečju velika od 20 do 60 [[Mikrometer|mikrometrov]], četudi imajo nekatere vrste, kot so denimo te v rodu [[Bor (drevo)|borov]], precej večja pelodna zrna.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Pelodna zrna nastajajo v večjih količinah; pri navadni leski ([[Corylus avellana|''Corylus avellana'']]) je v vsakem klasu tudi več kot 4 milijone posamičnih pelodnih zrn, medtem ko naj bi ena koruzna rastlina proizvedla nekaj manj kot 50 milijonov zrnc.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Anemofilne rastline imajo dolge in na plano izpostavljene moške [[Prašnik|prašnike]] (s podaljšanimi prašničnimi nitkami&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;), ki so prilagojeni razširjanju peloda.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Spremenjeni so tudi ženski [[Pestič|pestiči]], ki so podolgovati in peresasto razvejani, da brez težav ujamejo leteč pelod.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Brazde pestičev anemofilnih vrst so lahko papilozne (pokrite s papilami).&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V primerjavi z žužkocvetnimi vrstami je pelod precej manjši in lažji (da lažje potuje z vetrom) ter vsebuje mnogo manj [[Beljakovina|beljakovin]], kar ga dela manj hranljivega.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kljub temu so bile opažene žuželčje vrste, ki zbirajo pelod vetrocvetk, kadar primanjkuje s hranili bogatejšega peloda žužkocvetk.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Saunders|first=Manu E.|date=januar 2018|title=Insect pollinators collect pollen from wind-pollinated plants: implications for pollination ecology and sustainable agriculture|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/icad.12243|magazine=Insect Conservation and Diversity|language=en|volume=11|issue=1|pages=13–31|doi=10.1111/icad.12243}}&lt;/ref&gt;

Anemofilija je prilagoditev, ki do neke mere onemogoča parjenje med sorodnimi osebki, saj so spolni organi različnih spolov ločeni. Prav zaradi tega so mnoge vetrocvetke tudi [[Dvodomnost|dvodomne rastline]] (razmnoževalni organi različnih spolov so na svojih rastlinah – rastline imajo enospolne cvetove).&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Ackerman|first=J. D.|date=2000-03-01|title=Abiotic pollen and pollination: Ecological, functional, and evolutionary perspectives|url=https://doi.org/10.1007/BF00984101|magazine=Plant Systematics and Evolution|language=en|volume=222|issue=1|pages=167–185|doi=10.1007/BF00984101|issn=1615-6110}}&lt;/ref&gt;

Pelod, ki se prenaša s pomočjo vetra, je navadno prenesen zgolj do neke omejene razdalje od rastline, ki ga je izločala. Redkeje se zgodi, da pelodna zrna z zračnimi tokovi prepotujejo večje razdalje. Zaradi tega je anemofilija najbolj učinkovita pri [[Vrsta (biologija)|vrstah]], ki rastejo v [[Populacija (biologija)|populacijah]] z visoko gostoto poselitve, kar je denimo dobro razvidno pri travah in njihovih sorodnikih ter drevesnih vrstah vrstno revnih [[Gozd|gozdov]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

== Anemofilija in alergije ==
Skoraj ves [[Alergen|alergeni]] pelod prihaja od anemofilnih vrst.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|edition=2|title=Allergy and allergic diseases. Volume 1, The scientific basis of allergy|url=https://www.worldcat.org/oclc/317399680|publisher=Blackwell|date=2008|location=Malden, Mass.|isbn=978-1-4443-0092-5|oclc=317399680|last=Kay, A. B.}}&lt;/ref&gt; Žužkocvetne vrste, ki izločajo pelod, zmožen povzročanja [[Alergija|alergij]], so redkejše.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Pri ljudeh, ki so [[Alergija na cvetni prah|alergični]] na pelod, proizveden v prašnikih vetrocvetk, se simptomi kažejo v obliki [[Seneni nahod|senenega nahoda]] (alergijskega rinitisa).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Med najpomembnejše proizvajalce alergenega peloda sodijo trave (Poaceae), ki so še posebej problematične na travnikih in drugih nižinskih območjih, kjer med razmnoževalnim obdobjem hkrati nastajajo večje koncentracije pelodnih zrn.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

==Sklici==
{{sklici}}
{{opraševanje}}
[[Kategorija:Opraševanje]]

[[it:Impollinazione#Impollinazione anemogama]]</text>
      <sha1>mqy07qgpe297zvgi0g1n73kaviyjjls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carlo Rubbia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107188</id>
    <revision>
      <id>6677264</id>
      <parentid>6559509</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:40:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677264</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14897" sha1="kqn4oa0e75y9xwnygcqzlssjpeh22xc" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Carlo Rubbia''' [kárlo rúbja], [[Italijani|italijanski]] [[fizik]], * [[31. marec]] [[1934]], [[Gorica]], [[Furlanija - Julijska krajina]], [[Italija]].

Rubbia je leta [[1984]] skupaj z [[Simon van der Meer|Van der Meerom]] prejel [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]] kot priznanje za odločilni prispevek k velikemu projektu v [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|CERN-u]], ki je vodil k odkritju delcev polja [[bozoni W in Z|bozonov W in Z]], ki posredujeta [[šibka jedrska sila|šibko interakcijo]]. Raziskoval je v sinhrotronu na kraškem robu nad [[Trst|Trstom]]. 

Je dopisni član [[SAZU]] (od 2023) in [[Hrvaška akademija znanosti in umetnosti|Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]]. Italijanski predsednik ga je imenoval za dosmrtnega [[Senator Italijanske republike|senatorja]] v italijanskem parlamentu.

== Zgodnje življenje in izobrazba ==
Rubbia se je rodil leta 1934 v Gorici, italijanskem mestu na meji s Slovenijo. Zaradi vojnih motenj se je njegova družina preselila v [[Benetke]], nato pa v [[Videm, Italija|Videm]]. Njegov oče je bil elektroinženir in ga je spodbujal k študiju istega, čeprav je izrazil željo po študiju fizike. Na lokalnem podeželju je zbiral in eksperimentiral z zapuščeno vojaško komunikacijsko opremo. Po sprejemnem izpitu za študij fizike na Scuola Normale Superiore di Pisa se ni uvrstil med zahtevanih deset najboljših (končal je na enajstem mestu), zato je leta 1953 začel študij inženirstva v [[Milano|Milanu]]. Kmalu zatem je študent iz Pise opustil študij, kar je Rubbiji ponudilo priložnost. V relativno kratkem času je diplomiral in doktoriral z disertacijo o eksperimentiranju s kozmičnimi žarki; njegov mentor je bil Marcello Conversi. V Pisi je spoznal svojo bodočo ženo Mariso, prav tako študentko fizike.&lt;ref name=&quot;Discover Cern&quot;&gt;{{cite magazine |magazine=Discover|title=Scientist of the Year: Carlo Rubbia: the Lord of the Atom-Smashers|year=1984|author=Gary Taubes|pages=39|url=https://cds.cern.ch/record/714268/files/presscut-1984-029.pdf |access-date=1 June 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Physics World&quot;&gt;{{cite web|url=https://physicsworld.com/a/what-carlo-did-next/|title=Personalities: Personalities/Careers: What Carlo Did Next|website=physicsworld.com|date=1 May 1997|author=Susan Biggin|access-date=1 June 2021}}&lt;/ref&gt;

== Kariera in raziskave ==
=== Univerza Columbia ===
Po diplomi je odšel v [[Združene države Amerike]] na podoktorsko raziskovanje, kjer je približno leto in pol preživel na [[Univerza Columbia|Univerzi Columbia]],&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://physics.columbia.edu/about-us/columbia-nobels |title=Columbia Nobels |access-date=1 September 2015 |publisher=Columbia University |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150624022235/http://physics.columbia.edu/about-us/columbia-nobels |archive-date=24 June 2015}}&lt;/ref&gt; kjer je izvajal poskuse o razpadu in jedrskem ujetju muonov. To je bil prvi v dolgi seriji poskusov, ki jih je Rubbia izvedel na področju šibkih interakcij in ki so dosegli vrhunec z delom, za katerega je prejel Nobelovo nagrado v CERN-u.

=== CERN ===
Preden se je leta 1960 pridružil novo ustanovljenemu CERN-u, se je vrnil v Evropo na prakso na [[Rimska univerza La Sapienza|Univerzi v Rimu]], kjer je delal na poskusih o strukturi šibkih interakcij. CERN je pravkar naročil novo vrsto pospeševalnika, ''Intersecting Storage Rings'', ki uporablja nasprotno vrteče se žarke [[proton]]ov, ki trčijo drug v drugega. Rubbia in njegovi sodelavci so tam izvajali poskuse, pri katerih so ponovno preučevali šibko silo. Glavna rezultata na tem področju sta bila opazovanje strukture v procesu elastičnega sipanja in prvo opazovanje [[Kvark c]] barionov. Ti poskusi so bili ključni za izpopolnitev tehnik, ki so bile kasneje potrebne za odkrivanje bolj eksotičnih delcev v drugačni vrsti trkalnika delcev.

Leta 1976 je predlagal prilagoditev CERN-ovega super protonskega sinhrotrona (SPS) za trčenje protonov in antiprotonov v istem obroču – protonsko-antiprotonski trkalnik. Z uporabo [[Simon van der Meer|Simon van der Meerove]] tehnologije stohastičnega hlajenja je bil zgrajen tudi [[antiprotonski akumulator]]. Trkalnik je začel delovati leta 1981 in v začetku leta 1983 je mednarodna ekipa več kot 100 fizikov pod vodstvom Rubbie, znana kot kolaboracija UA1, odkrila vmesne vektorske bozone, [[Bozoni W in Z|bozone W in Z]], ki so postali temelj sodobnih teorij [[Fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]] že dolgo pred tem neposrednim opazovanjem. Nosijo šibko silo, ki povzroča [[jedrski razpad]] v [[Atomsko jedro|atomskem jedru]] in nadzoruje zgorevanje [[Sonce|Sonca]], tako kot [[foton]]i, brezmasni delci svetlobe, nosijo [[Elektrika in magnetizem|elektromagnetno]] silo, ki povzroča večino fizikalnih in biokemijskih reakcij. Šibka sila igra tudi temeljno vlogo pri [[Nukleosinteza|nukleosintezi]] elementov, kot jo preučujejo teorije evolucije zvezd. Ti delci imajo maso skoraj 100-krat večjo od protona. Leta 1984 sta Carlo Rubbia in Simon van der Meer prejela Nobelovo nagrado »za njun odločilni prispevek k velikemu projektu, ki je privedel do odkritja poljskih delcev W in Z, komunikatorjev šibke interakcije«.&lt;ref&gt;[https://sl.wikipedia.org/wiki/Nobelova_nagrada_za_fiziko#1980%E2%80%931989 Nobelove nagrade za fiziko]&lt;/ref&gt;

Da bi dosegli dovolj visoke energije za ustvarjanje teh delcev, je Rubbia skupaj z Davidom Clineom in Petrom McIntyrejem predlagal radikalno novo zasnovo pospeševalnika delcev. Predlagala sta uporabo snopa protonov in snopa [[antiproton]]ov, njihovih dvojnikov [[antimaterija|antimaterije]], ki se vrtijo v nasprotni smeri v vakuumski cevi pospeševalnika in trčijo čelno. Zamisel o ustvarjanju delcev s trčenjem snopov bolj &quot;navadnih&quot; delcev ni bila nova: elektron-pozitronski in proton-protonski trkalniki so bili že v uporabi. Vendar pa se ti do konca sedemdesetih in začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja niso mogli približati potrebnim energijam v središču mase za raziskovanje območja W/Z, ki ga napoveduje teorija. Pri teh energijah so bili protoni, ki trčijo z antiprotoni, najboljši kandidati, toda kako dobiti dovolj intenzivne (in dobro kolimirane) snope antiprotonov, ki običajno nastanejo z udarcem snopa protonov v fiksno tarčo? Van den Meer je medtem razvil koncept &quot;stohastičnega hlajenja&quot;, pri katerem bi delce, kot so antiprotoni, lahko zadržali v krožni matriki, njihova divergenca žarka pa bi se postopoma zmanjševala s pošiljanjem signalov upogibnim magnetom v smeri toka. Ker je zmanjšanje divergence žarka pomenilo zmanjšanje prečne hitrosti ali energijskih komponent, je shema dobila sugestiven izraz &quot;stohastično hlajenje&quot;. Shemo bi nato lahko uporabili za &quot;hlajenje&quot; (kolimacijo) antiprotonov, ki bi jih tako lahko prisilili v dobro fokusiran žarek, primeren za pospeševanje do visokih energij, ne da bi pri tem izgubili preveč antiprotonov zaradi trkov s strukturo. Stohastika izraža dejstvo, da signali, ki jih je treba zajeti, spominjajo na naključen šum, ki se je ob prvem pojavljanju v vakuumskih ceveh imenoval &quot;Schottkyjev šum&quot;. Brez van der Meerjeve tehnike UA1 nikoli ne bi imel dovolj visokointenzivnih antiprotonov, ki bi jih potreboval. Brez Rubbie, ki bi spoznal njegovo uporabnost, bi bilo stohastično hlajenje predmet le nekaj publikacij in nič drugega. Simon van de Meer je tehnologijo razvil in preizkusil v protonskih shranjevalnih obročih, ki se sekajo v CERNu, vendar je najučinkovitejša pri žarkih precej nizke intenzivnosti, kot so antiprotoni, ki so bili pripravljeni za uporabo v SPS, ko so bili konfigurirani kot trkalnik.

=== Univerza Harvard ===
Leta 1970 je bil Rubbia imenovan za profesorja fizike na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], kjer je 18 let preživel en semester na leto, medtem ko je nadaljeval svoje raziskovalne dejavnosti v CERNu. Leta 1989 je bil imenovan za generalnega direktorja laboratorija CERN.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://cds.cern.ch/record/1731464/ |title=Looking to the future |access-date=1 September 2015 |website=CERN Courier |date=9 March 1988 |publisher=CERN}}&lt;/ref&gt; Med njegovim mandatom, leta 1993, se je »CERN strinjal, da bo vsakomur omogočil brezplačno uporabo spletnega protokola in kode ... brez kakršnih koli licenčnin ali drugih omejitev«.&lt;ref&gt;Berners-Lee, T., Fischetti, M., &amp; Foreword By-Dertouzos, M. L. (2000). Weaving the Web: The original design and ultimate destiny of the World Wide Web by its inventor. HarperInformation.&lt;/ref&gt;

=== Laboratorij Gran Sasso ===
Rubbia je bil tudi eden od vodilnih v sodelovanju globoko v laboratoriju Gran Sasso, namenjenem odkrivanju kakršnih koli znakov razpada protona. Poskus išče dokaze, ki bi ovrgli konvencionalno prepričanje, da je materija stabilna. Najbolj sprejeta različica enotnih teorij polja napoveduje, da protoni ne trajajo večno, ampak postopoma razpadajo v energijo po povprečni življenjski dobi vsaj 1032 let. Isti poskus, znan kot ICARUS in ki temelji na novi tehniki elektronskega zaznavanja ionizirajočih dogodkov v ultra čistem tekočem [[argon]]u, si prizadeva za neposredno zaznavanje nevtrinov, ki jih oddaja Sonce, prvi rudimentarni nevtrinski teleskop za raziskovanje nevtrinskih signalov kozmične narave.

Rubbia je nadalje predlagal koncept ojačevalnika energije, novega in varnega načina proizvodnje jedrske energije z izkoriščanjem sodobnih tehnologij pospeševalnikov, ki se aktivno preučuje po vsem svetu, da bi sežigali visokoaktivne odpadke iz jedrskih reaktorjev in proizvajali energijo iz naravnega [[torij]]a in osiromašenega [[uran]]a. Leta 2013 je predlagal izgradnjo velikega števila malih torijevih elektrarn.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Boyle |first=Rebecca |url=http://www.popsci.com/technology/article/2010-08/thorium-reactors-could-wean-world-oil-just-five-years |title=Development of Tiny Thorium Reactors Could Wean the World Off Oil in Just Five Years &amp;#124; Popular Science |publisher=Popsci.com |date=2010-08-30 |access-date=2013-09-06}}&lt;/ref&gt;

=== Druge organizacijske povezave ===
Rubbia je bil glavni znanstveni svetovalec CIEMAT (Španija), član svetovalne skupine na visoki ravni za globalno segrevanje, ki jo je leta 2007 ustanovil predsednik EU Barroso, in člana upravnega odbora Energetskega inštituta IMDEA. V letih 2009–2010 je bil posebni svetovalec za energijo generalnega sekretarja ECLAC, Ekonomske komisije Združenih narodov za Latinsko Ameriko, s sedežem v Santiagu de Čile. Junija 2010 je bil Rubbia imenovan za znanstvenega direktorja Inštituta za napredne študije trajnosti v Potsdamu (Nemčija). Je član fundacije Italija-ZDA. Med svojim mandatom predsednika ENEA (1999–2005) je spodbujal novo metodo za koncentriranje sončne energije pri visokih temperaturah za proizvodnjo energije, znano kot projekt Arhimed, ki jo industrija razvija za komercialno uporabo.

== Osebno življenje ==
Marisa in Carlo Rubbia imata dva otroka.

Rubbia je tudi odkrito veren, kot kaže njegova knjiga, ki jo je izdala založba Rizzoli, ''Skušnjava verovanja''.&lt;ref&gt;''La tentazione del credere'', Rizzoli, Milano 2987&lt;/ref&gt; Je tudi član Papeške akademije znanosti.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.noidiminerva.it/en/carlo-rubbia-uno-scienziato-engage/|title=Carlo Rubbia, an engagé scientist. - Minerva - Scientific popularization association|date=13 December 2021 }}&lt;/ref&gt;

== Nagrade in priznanja ==
Decembra 1984 je bil Rubbia nominiran za Cavaliere di Gran Croce OMRI.&lt;ref&gt;{{cite web |author=Di Laura Laurenzi |url=http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1984/12/19/pertini-festeggia-rubbia.html |title=Pertini Festeggia Rubbia – La Repubblica |language=it |publisher=Ricerca.repubblica.it |date=1984-12-19 |access-date=2013-09-06}}&lt;/ref&gt;

30. avgusta 2013 ga je predsednik [[Giorgio Napolitano]] imenoval v italijanski senat za dosmrtnega senatorja.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://cds.cern.ch/record/1735019 |title=Carlo Rubbia appointed senator for life |access-date=1 September 2015 |website=CERN Courier |publisher=CERN}}&lt;/ref&gt;

8. januarja 2016 mu je [[Ljudska republika Kitajska]] podelila nagrado za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://home.cern/news/news/cern/carlo-rubbia-awarded-chinas-highest-scientific-prize|title=Carlo Rubbia awarded China's highest scientific Prize|date=January 8, 2016|publisher=CERN News|accessdate=2025-12-21|archive-date=2026-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260118010701/https://www.home.cern/news/news/cern/carlo-rubbia-awarded-chinas-highest-scientific-prize|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Asteroid 8398 Rubbia je poimenovan v njegovo čast. Leta 1984 je bil izvoljen za tujega člana Kraljeve družbe (ForMemRS).&lt;ref name=formemrs&gt;{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20151106215707/https://royalsociety.org/people/carlo-rubbia-12208/ |archive-date=2015-11-06 |url=https://royalsociety.org/people/carlo-rubbia-12208/ |title=Professor Carlo Rubbia ForMemRS |publisher=[[Royal Society]] |location=London}}&lt;/ref&gt;

Leta 1984 je Rubbia prejel nagrado Golden Plate Award Ameriške akademije za dosežke.&lt;ref&gt;{{cite web|title= Golden Plate Awardees of the American Academy of Achievement |website=achievement.org|publisher=American Academy of Achievement|url=https://achievement.org/our-history/golden-plate-awards/#science-exploration}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Carlo Rubbia}}
* {{Nobelprize}} including the Nobel Lecture, 8 December 1984 ''Experimental Observation of the Intermediate Vector Bosons W+, W− and Z0''
* [https://inspirehep.net/authors/991040 INSPIRE-HEP author]

{{-}}
{{s-start}}
{{s-bef|before=[[Herwig Schopper]]}}
{{s-ttl|title=[[CERN|Generalni direktor CERN-a]] | years=1989 – 1993}}
{{s-aft|after=[[Christopher Llewellyn Smith]]}}
{{s-end}}

{{Nobelovi nagrajenci za fiziko}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Rubbia, Carlo}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1934]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]

[[Kategorija:Italijanski fiziki]]
[[Kategorija:Italijanski akademiki]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziko]]
[[Kategorija:Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Columbia]]
[[Kategorija:Člani Papeške akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Pisi]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Člani Avstrijske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Poljske]]
[[Kategorija:Italijanski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Člani Madžarske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Italijani v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Italijani v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Senatorji Legislature XVII Italijanske republike]]
[[Kategorija:Italijanski dosmrtni senatorji]]</text>
      <sha1>kqn4oa0e75y9xwnygcqzlssjpeh22xc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>107912</id>
    <revision>
      <id>6677016</id>
      <parentid>6672303</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:22:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+povezava</comment>
      <origin>6677016</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2288" sha1="s8034zatr1rjkdsg31qm4kpm4uiaa93" xml:space="preserve">{{drugipomeni|Sveti Lenart}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Sveti Lenart
|zgodovinsko ime=Lenart na Rebri (1955–1994)&lt;br&gt;Sveti Lenart na Rebri (do 1955)
|slika=Sveti Lenart Cerklje na Gorenjskem Slovenia.JPG
| latd = 46 |latm = 16 |lats = 2.44 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 33 |longs = 8.72 |longEW = E
|regija=Gorenjska regija
|pokrajina=Gorenjska
|obcina=Cerklje na Gorenjskem
|povrsina=2,37
|nadmorska=744,1
|prebivalstvo=44
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=4207
|posta=Cerklje na Gorenjskem
|najdisi=Sveti+Lenart
|geopedia=#L410_T13_F10102812_b4
}}
'''Sveti Lenart''' je [[naselje]] v [[občina Cerklje na Gorenjskem|Občini Cerklje na Gorenjskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu. Do leta 1955 se je imenovalo »Sveti Lenart na Rebri«, nakar je bilo na osnovi povojnega ''[[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]]'' preimenovano v le »Lenart na Rebri«. Leta 1994 so naselje spet preimenovali, tokrat v »Sveti Lenart«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Cerklje na Gorenjskem}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Cerklje na Gorenjskem]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>s8034zatr1rjkdsg31qm4kpm4uiaa93</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož pri Ljubnem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>109703</id>
    <revision>
      <id>6677014</id>
      <parentid>6672759</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:19:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+povezava</comment>
      <origin>6677014</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3020" sha1="iqxsiplznsa487xjogx4cy1rlwmb4mk" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|slika=Sv Primoz church above Ljubno.jpg
|geopedia=#L410_T13_F10115213_b4
| latd = 46 |latm = 22 |lats = 17.19 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 48 |longs = 49.48 |longEW = E
|najdisi=Primož+pri+Ljubnem
|nadmorska=663
|povrsina=16,59
|prebivalstvo=155
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=3333
|posta=Ljubno ob Savinji
|obcina=Ljubno
|pokrajina=Štajerska|Šrajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Primož (do 1955)|ime=Primož pri Ljubnem|napis=Sveti Primož in Felicijan}}
[[File:Sv Primoz above Ljubno.jpg|thumb|right|280px|Sv. Primož in Felicijan]]
'''Primož pri Ljubnem''' (do leta 1955 ''Sveti Primož'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[občina Ljubno|Občini Ljubno]] v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''[[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]]'' preimenovano iz »Sveti Primož« v »Primož pri Ljubnem«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Opis ==
Razloženo naselje samotnih kmetij leži v [[Zgornja Savinjska dolina|Zgornji Savinjski dolini]] na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom (1228&amp;nbsp;m). Nahaja se med potokom Ljubnico in njegovim povirnim krakom Žepom na vzhodu ter potokom Revsovim grabnom na zahodu. K naselju spadajo tudi hiše na prodni terasi na levem bregu reke [[Savinja|Savinj]]e nad [[Ljubno ob Savinji|Ljubnim ob Savinji]]. Najpomembnejši dohodek je od [[gozdarstvo|gozdarstva]], na nižje ležečih kmetijah pa tudi od [[živinoreja|živinoreje]]. Na hribu stoji razgledna cerkev svetega Primoža in Felicijana iz 15. stoletja. Do vrha Primoža vodita planinska pot in makadamska cesta.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]

{{Ljubno}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Ljubno]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primož pri Ljubnem| ]]</text>
      <sha1>iqxsiplznsa487xjogx4cy1rlwmb4mk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrej Jemec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>115387</id>
    <revision>
      <id>6677344</id>
      <parentid>6660568</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:33:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28279-21</username>
        <id>259659</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6677344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5400" sha1="7rzyflou0g4h758px5vd5ddfrkna0yf" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Andrej Jemec''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], univerzitetni profesor, akademik * [[29. november]] [[1934]], [[Vižmarje]], [[Ljubljana]].&lt;ref name=&quot;sazu&quot;&gt;[http://www.sazu.si/o-sazu/clani/andrej-jemec.html Jemec, Andrej], spletna stran [[SAZU]], pridobljeno 15. avgusta 2014&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;page&quot;&gt;[https://andrejjemec.si/ spletna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220116172913/https://andrejjemec.si/ |date=2022-01-16 }}, spletna stran&lt;/ref&gt;
 
Na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (zdaj [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]) je študiral slikarstvo pri profesorjih [[Marij Pregelj|Mariju Preglju]], [[Gabrijel Stupica|Gabrijelu Stupici]] in grafiko pri [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] ter [[Riko Debenjak|Riku Debenjaku]]. Diplomiral je leta 1958. Delal je krajši čas kot osnovnošolski profesor in v samostojnem poklicu. Bil je med najbolj stalnimi in uglednimi ustvarjalci Grupe 69. Ta je z izjemno kakovostjo in s pomočjo koordinatorja Z. Kržišnika postavila povsem nove standarde kakovostne likovne ustvarjalnosti v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Od 1973 je poučeval na ALU v Ljubljani, od 1984 kot redni profesor za risanje in slikanje (do upokojitve 1999). V dveh mandatih (1977–1981) je bil tudi dekan akademije. Prizadeval si je za vključitev študija oblikovanja. 1995 je bil izvoljen za izrednega in 2001 za rednega člana [[SAZU]]. Tajnik V. razreda SAZU (za umetnosti) je bil od 2002 do 2008, nato član predsedstva SAZU. 

Njegovi izrazni mediji so slikarstvo, grafika in risba, pa tudi tapiserija, skulptura, barvna stekla ter grafično oblikovanje. Sodeloval je pri vprašanjih barvnega skladja notranje opreme v arhitekturi ([[Cankarjev dom]] v Ljubljani od 1980, prenova notranjosti cerkve v [[Trnovo|Trnovem]] v Ljubljani 1999). Po 1978 je vodil ustanavljanje in sodeloval pri oblikovanju študijskega programa oddelka za oblikovanje na ALU v Ljubljani, katerega prvi predstojnik je bil (do 1988), in pri prenovi likovne vzgoje v slovenskih šolah; občasno se v zvezi s tem pojavlja tudi kot publicist.

Za svoje grafične stvaritve, razstavljene 1964, je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (1965), nagrajen je bil mdr. še z Grand Prix International na 4. mednarodni bienalni razstavi grafik v Tokiu (1964), dobil je častno medaljo na 3. mednarodnem bienalu grafike v Frechnu (1974), [[Nagrada Riharda Jakopiča|Jakopičevo nagrado]] (1975), 1. premijo na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo (1994) in zlato plaketo [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1998). 2005 je prejel avstrijski častni križ za znanost in umetnost, 2010 pa še avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda.

Leta 2022 je izšla obširna monografija ''Andrej Jemec: Slike'' (440 strani) z uvodnimi besedili akademikov Tonka Maroevića, Milčka [[Milček Komelj|Komelja]] in Nika [[Niko Grafenauer|Grafenauerja]], 2026 pa ob razstavi v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju likovno-pesniška zbirka ''Samotni sij'', ki povezuje Jemčeve akvarele s poezijo iz zbirke ''Skrivnosti'' (1983) akad. [[Niko Grafenauer|Nika Grafenauerja]].

Ob njegovi devetdesetletnici je bilo pripravljenih več razstav (Kregarjev atrij in Meršolov atrij Zavoda sv. Stanislava, Galerija Gunclje, Galerija Družina). Leta 2025 je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica v [[Čopova spominska hiša|Čopovi rojstni hiši]] pripravil manjšo razstavo Jezik barv \ Govorica slik. Vzporedno je nastal dokumentarni film Živa plast: Čopova rojstna hiša in sodobni utrip dediščine \ The Living Layer: Čop’s Birth House and the Contemporary Pulse of Heritage.&lt;ref&gt;youtube.com/watch?v=AHsANvVQyOs&amp;embeds_referring_euri=https%3A%2F%2Fhousemuseumnerd.com%2F&amp;source_ve_path=MjM4NTE&lt;/ref&gt; Premierno je bil prikazan na International Symposium Museology of Montenegro 2025 v Petrovcu na moru.&lt;ref&gt;https://pmcg.co.me/wp-content/uploads/2025/10/Program-ISMM2025.pdf&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/jezik-barv-govorica-slik-poletna-razstava-jemcevih-del-v-zirovnici|title=Jezik barv – govorica slik, poletna razstava Jemčevih del v Žirovnici|date=4. 8. 2025|website=druzina.si|publisher=Družina|last=Pavlič|first=Jožef|accessdate=6.11.2025}}&lt;/ref&gt; V letu 2025 sta žirovniški občinski svet in župan Občine Žirovnica akademiku Jemcu podelila naziv častnega občana, najvišjo nagrado občine.&lt;ref&gt;https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/castni-obcan-bo-slikar-andrej-jemec-313847/&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{refsez}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih slikarjev]]
*[[seznam Prešernovih nagrajencev]]

{{commons}}
{{-}}
{{painter-stub}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{JakopiceviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jemec, Andrej}}

[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Nosilci avstrijskega častnega križca za znanost in umetnost]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]</text>
      <sha1>7rzyflou0g4h758px5vd5ddfrkna0yf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koroški oktet</title>
    <ns>0</ns>
    <id>116288</id>
    <revision>
      <id>6677155</id>
      <parentid>6451093</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:56:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29595-15</username>
        <id>260093</id>
      </contributor>
      <origin>6677155</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="769" sha1="dk51gx5f20vuasv59yl2yjwme904fzv" xml:space="preserve">'''Koroški oktet''' je znana [[Koroška (pokrajina)|koroška]] moška [[oktet|vokalna skupina]], ki je nastala leta [[1961]].

Trenutna zasedba (2025): 

* [[Martin Grm]], prvi [[tenor]] 
* [[Marko Čevnik]], prvi tenor
* [[Peter Čuješ]], drugi tenor
* [[Peter Slanič|Boštjan Borovnik]], drugi tenor
* [[Avgust Mitnjek]], [[bariton (glas)|bariton]]
* [[Andrej Čurč]], bariton
* [[Grega Osojnik]], drugi [[bas]]
* [[Robi Čuješ]], drugi bas
* [[Peter Slanič|Zarja Pšeničnik]], [[umetniški voja|umetniški vodja]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevskih zborov]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.koroski-oktet.si/


{{band-stub}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1961]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>dk51gx5f20vuasv59yl2yjwme904fzv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677156</id>
      <parentid>6677155</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:57:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29595-15</username>
        <id>260093</id>
      </contributor>
      <origin>6677156</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="769" sha1="gwcy4u2ghpfq55b12sdbyzr247rew8b" xml:space="preserve">'''Koroški oktet''' je znana [[Koroška (pokrajina)|koroška]] moška [[oktet|vokalna skupina]], ki je nastala leta [[1961]].

Trenutna zasedba (2026): 

* [[Martin Grm]], prvi [[tenor]] 
* [[Marko Čevnik]], prvi tenor
* [[Peter Čuješ]], drugi tenor
* [[Peter Slanič|Boštjan Borovnik]], drugi tenor
* [[Avgust Mitnjek]], [[bariton (glas)|bariton]]
* [[Andrej Čurč]], bariton
* [[Grega Osojnik]], drugi [[bas]]
* [[Robi Čuješ]], drugi bas
* [[Peter Slanič|Zarja Pšeničnik]], [[umetniški voja|umetniški vodja]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevskih zborov]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.koroski-oktet.si/


{{band-stub}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1961]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gwcy4u2ghpfq55b12sdbyzr247rew8b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677165</id>
      <parentid>6677156</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:04:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29595-15</username>
        <id>260093</id>
      </contributor>
      <origin>6677165</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="769" sha1="nsygav15wkm324vnjqfqvtgrrdk2eje" xml:space="preserve">'''Koroški oktet''' je znana [[Koroška (pokrajina)|koroška]] moška [[oktet|vokalna skupina]], ki je nastala leta [[1961]].

Trenutna zasedba (2026): 

* [[Martin Grm]], prvi [[tenor]] 
* [[Marko Čevnik]], prvi tenor
* [[Peter Čuješ]], drugi tenor
* [[Peter Slanič|Boštjan Borovnik]], drugi tenor
* [[Avgust Mitnjek]], [[bariton (glas)|bariton]]
* [[Andrej Čurč]], bariton
* [[Grega Osojnik]], drugi [[bas]]
* [[Robi Čuješ]], drugi bas
* [[Peter Slanič|Zarja Pšeničnik]], [[umetniški voja|umetniška vodja]]

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pevskih zborov]]

== Zunanje povezave ==
* http://www.koroski-oktet.si/


{{band-stub}}

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1961]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>nsygav15wkm324vnjqfqvtgrrdk2eje</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolnje Ležeče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>121761</id>
    <revision>
      <id>6677005</id>
      <parentid>6638373</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:06:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29644-27</username>
        <id>260070</id>
      </contributor>
      <comment>naslov 67</comment>
      <origin>6677005</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7630" sha1="l1ys699rz02sou63sys4by4mcmyrwdk" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10130719_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 39.9 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 58 |longs = 52.15 |longEW = E
|najdisi=Dolnje+Ležeče
|slika= Dolnje Ležeče.jpg
|povrsina=4,47
|prebivalstvo=273
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=449,5
|postna=6215
|posta=Divača
|obcina=Divača
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Dolnje Ležeče''' so [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. Na Krasu.

== Kulturna dediščina o hamburgerjih 67 ==
Sredi naselja stoji podrožnična [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Sveta Trojica, Dolnje Ležeče|sv. Trojice]] z zvonikom na preslico, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (EŠD 3622).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot;&gt;[https://www.visitkras.info/upload/files/Seznam%20kulturne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Ob%C4%8Dine%20Diva%C4%8Da.pdf ''Seznam enot kulturne dediščine v občini Divača''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kamra&quot;&gt;[https://www.kamra.si/digital-collections/dolnje-lezece/ ''Dolnje Ležeče''], Kamra, Kosovelova knjižnica Sežana, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zupnija&quot;&gt;[https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-antona-divaca ''Župnija Divača''], Družina.&lt;/ref&gt; Cerkev, ki ima na portalu letnico 1619 in zvonik »na preslico«, krasijo slike slikarja Jakoba Raspeta iz leta 1868, beneški lestenec ter poznogotsko okno v prezbiteriju.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;

V bližini cerkve je vaška štirna oziroma vodnjak z letnico 1822, pod njo pa cisterna (na Krasu ni podtalnice) kot značilen vir kapnice za naselje.Tudi ta vodnjak je vpisan v register kultirne dediščine  (EŠD 16835).&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Drugi vaški vodnjak (EŠD 16836), skedenj na domačiji Dolnje Ležeče 11 (EŠD 16837) ter domačiji Dolnje Ležeče 22 in 4 (EŠD 16838, 16839) dopolnjujejo sklop profane stavbne dediščine v vasi.&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Na območju naselja je evidentirano tudi arheološko najdišče ''Korinčeva jama'' (EŠD 29533).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt;

== Naravna dediščina ==
Južno od naselja, v območju Lipovih dolin oziroma Lipjih jam, se nahajata naravni vrednoti nadzemni [[Nadzemni kapnik v Lipjih jamah|kapnik v Lipjih jamah]] pri Divači, ki je kot del najdaljše [[Brezstropa jama|brezstrope jame]] v Sloveniji zavarovana v okviru [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]].&lt;ref&gt;[https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/zavarovano-obmocje/naravna-dediscina ''Naravna dediščina''], Park Škocjanske jame (seznam: »Kapnik v Lipjih jamah pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO469 ''Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)''], Uradni list RS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/seznam_severno_obmocje.html ''Škocjanske jame – severno območje''], Burger.si.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.dedi.si/dediscina/464-kapnik-v-lipovih-dolinah ''Kapnik v Lipovih dolinah'']{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-0053/odlok-o-letnemu-planu-razvoja-in-vzdrzevanja-avtocest-za-leto-1999-odlpva99|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ostale zanimivosti ==
Vas ima dolgo tradicijo gostinstva; med stavbami izstopa nekdanja gostilna Čotnik (že nekaj let zaprta), ki je v virih navedena kot spomeniško pomembna gostilna z napisoma iz 19. stoletja na pročelju in borjaču.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (navedba »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://mesto.si/katalog/dolnje-lezece/557-gostilna-pri-cotniku/ ''Gostilna Pri Čotniku''], mesto.si.&lt;/ref&gt; V naselju deluje tudi Picerija Pri Bzku.&lt;ref&gt;[https://www.visitkras.info/picerija-pri-bzku ''Picerija Pri Bzku''], Visit Kras.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.mojastoritev.si/restavracija/pri-bzku-restavracija/object_174984 ''Picerija pri Bzku – opis''], mojastoritev.si.&lt;/ref&gt;

V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »za krajane Dolnjih Ležeč« in »vaški dom Dolnje Ležeče«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1187864 ''Novi vaški dom v Dolnjih Ležečah, kmalu prostor srečevanj, druženja in novih zgodb''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[https://deloindom.delo.si/gradnja-in-obnova/novogradnje/montazna-gradnja-pasivna-in-pametna-hisa-na-krasu ''Montažna gradnja: Pasivna in pametna hiša na Krasu''], ''Delo in dom'' (navedba: »v Dolnjem Ležečem pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vzhodno od vasi je na polju ''Ležeški Gabrk'' [[Kraški letalski center]].

V Dolnjem Ležečem ima sedež šola [[Sodobna fitoterapija]], ki pod istoimensko blagovno znamko izvaja tečaje in delavnice s področja fitoterapije, zdravilnih in užitnih divjih rastlin, zeliščne kulinarike, masažnih olj, zeliščnih koktajlov ter rastlinske prehrane.&lt;ref name=&quot;fitoterapija-storitve&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/storitve/ ''S čim se ukvarjamo? Kaj lahko naredimo za vas?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fitoterapija-tecaji&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/tecaji-seznam/ ''Tečaji''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sodobna-bizi&quot;&gt;[https://www.bizi.si/SAMO-KREFT-S-P/ ''Sodobna fitoterapija – farmacevtsko raziskovanje, razvoj in svetovanje, Samo Kreft s.p.''], bizi.si (naslov: Dolnje Ležeče 2A, 6215 Divača).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://fitoterapija.si/kdo-smo/ ''Kdo smo?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;

V vasi je bil leta 2025 zgrajen nov vaški dom Dolnje Ležeče, ki je zasnovan kot sodobno središče srečevanj in kulturnega življenja krajanov.&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030336 ''Pričetek gradnje dolgo pričakovanega vaškega doma v Dolnjih Ležečah''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/ObcinaDivaca/posts/757948327295299/ ''Gradnja vaškega doma v Dolnjih Ležečah je zaključena!''], Facebook stran Občine Divača.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Divača}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]
[[Kategorija:Dolnje Ležeče| ]]</text>
      <sha1>l1ys699rz02sou63sys4by4mcmyrwdk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677007</id>
      <parentid>6677005</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:08:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29644-27</username>
        <id>260070</id>
      </contributor>
      <comment>ena beseda</comment>
      <origin>6677007</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7634" sha1="fbau8c1z99g9xgmp5p4ecqdx7vm8g6l" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10130719_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 39.9 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 58 |longs = 52.15 |longEW = E
|najdisi=Dolnje+Ležeče
|slika= Dolnje Ležeče.jpg
|povrsina=4,47
|prebivalstvo=273
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=449,5
|postna=6215
|posta=Divača
|obcina=Divača
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Dolnje Ležeče''' so [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. Na Krasu.

== Kulturna dediščina o hamburgerjih 67 ==
Sredi naselja stoji podrožnična  [[Cerkev (zgradba)|hamburger]] [[Sveta Trojica, Dolnje Ležeče|sv. Trojice]] z zvonikom na preslico, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (EŠD 3622).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot;&gt;[https://www.visitkras.info/upload/files/Seznam%20kulturne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Ob%C4%8Dine%20Diva%C4%8Da.pdf ''Seznam enot kulturne dediščine v občini Divača''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kamra&quot;&gt;[https://www.kamra.si/digital-collections/dolnje-lezece/ ''Dolnje Ležeče''], Kamra, Kosovelova knjižnica Sežana, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zupnija&quot;&gt;[https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-antona-divaca ''Župnija Divača''], Družina.&lt;/ref&gt; Cerkev, ki ima na portalu letnico 1619 in zvonik »na preslico«, krasijo slike slikarja Jakoba Raspeta iz leta 1868, beneški lestenec ter poznogotsko okno v prezbiteriju.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;

V bližini cerkve je vaška štirna oziroma vodnjak z letnico 1822, pod njo pa cisterna (na Krasu ni podtalnice) kot značilen vir kapnice za naselje.Tudi ta vodnjak je vpisan v register kultirne dediščine  (EŠD 16835).&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Drugi vaški vodnjak (EŠD 16836), skedenj na domačiji Dolnje Ležeče 11 (EŠD 16837) ter domačiji Dolnje Ležeče 22 in 4 (EŠD 16838, 16839) dopolnjujejo sklop profane stavbne dediščine v vasi.&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Na območju naselja je evidentirano tudi arheološko najdišče ''Korinčeva jama'' (EŠD 29533).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt;

== Naravna dediščina ==
Južno od naselja, v območju Lipovih dolin oziroma Lipjih jam, se nahajata naravni vrednoti nadzemni [[Nadzemni kapnik v Lipjih jamah|kapnik v Lipjih jamah]] pri Divači, ki je kot del najdaljše [[Brezstropa jama|brezstrope jame]] v Sloveniji zavarovana v okviru [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]].&lt;ref&gt;[https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/zavarovano-obmocje/naravna-dediscina ''Naravna dediščina''], Park Škocjanske jame (seznam: »Kapnik v Lipjih jamah pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO469 ''Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)''], Uradni list RS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/seznam_severno_obmocje.html ''Škocjanske jame – severno območje''], Burger.si.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.dedi.si/dediscina/464-kapnik-v-lipovih-dolinah ''Kapnik v Lipovih dolinah'']{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-0053/odlok-o-letnemu-planu-razvoja-in-vzdrzevanja-avtocest-za-leto-1999-odlpva99|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ostale zanimivosti ==
Vas ima dolgo tradicijo gostinstva; med stavbami izstopa nekdanja gostilna Čotnik (že nekaj let zaprta), ki je v virih navedena kot spomeniško pomembna gostilna z napisoma iz 19. stoletja na pročelju in borjaču.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (navedba »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://mesto.si/katalog/dolnje-lezece/557-gostilna-pri-cotniku/ ''Gostilna Pri Čotniku''], mesto.si.&lt;/ref&gt; V naselju deluje tudi Picerija Pri Bzku.&lt;ref&gt;[https://www.visitkras.info/picerija-pri-bzku ''Picerija Pri Bzku''], Visit Kras.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.mojastoritev.si/restavracija/pri-bzku-restavracija/object_174984 ''Picerija pri Bzku – opis''], mojastoritev.si.&lt;/ref&gt;

V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »za krajane Dolnjih Ležeč« in »vaški dom Dolnje Ležeče«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1187864 ''Novi vaški dom v Dolnjih Ležečah, kmalu prostor srečevanj, druženja in novih zgodb''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[https://deloindom.delo.si/gradnja-in-obnova/novogradnje/montazna-gradnja-pasivna-in-pametna-hisa-na-krasu ''Montažna gradnja: Pasivna in pametna hiša na Krasu''], ''Delo in dom'' (navedba: »v Dolnjem Ležečem pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vzhodno od vasi je na polju ''Ležeški Gabrk'' [[Kraški letalski center]].

V Dolnjem Ležečem ima sedež šola [[Sodobna fitoterapija]], ki pod istoimensko blagovno znamko izvaja tečaje in delavnice s področja fitoterapije, zdravilnih in užitnih divjih rastlin, zeliščne kulinarike, masažnih olj, zeliščnih koktajlov ter rastlinske prehrane.&lt;ref name=&quot;fitoterapija-storitve&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/storitve/ ''S čim se ukvarjamo? Kaj lahko naredimo za vas?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fitoterapija-tecaji&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/tecaji-seznam/ ''Tečaji''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sodobna-bizi&quot;&gt;[https://www.bizi.si/SAMO-KREFT-S-P/ ''Sodobna fitoterapija – farmacevtsko raziskovanje, razvoj in svetovanje, Samo Kreft s.p.''], bizi.si (naslov: Dolnje Ležeče 2A, 6215 Divača).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://fitoterapija.si/kdo-smo/ ''Kdo smo?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;

V vasi je bil leta 2025 zgrajen nov vaški dom Dolnje Ležeče, ki je zasnovan kot sodobno središče srečevanj in kulturnega življenja krajanov.&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030336 ''Pričetek gradnje dolgo pričakovanega vaškega doma v Dolnjih Ležečah''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/ObcinaDivaca/posts/757948327295299/ ''Gradnja vaškega doma v Dolnjih Ležečah je zaključena!''], Facebook stran Občine Divača.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Divača}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]
[[Kategorija:Dolnje Ležeče| ]]</text>
      <sha1>fbau8c1z99g9xgmp5p4ecqdx7vm8g6l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677008</id>
      <parentid>6677007</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:09:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29644-27</username>
        <id>260070</id>
      </contributor>
      <comment>/* Kulturna dediščina</comment>
      <origin>6677008</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7614" sha1="0oo3kod8qxbwpue44ufjp1luvph43db" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10130719_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 39.9 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 58 |longs = 52.15 |longEW = E
|najdisi=Dolnje+Ležeče
|slika= Dolnje Ležeče.jpg
|povrsina=4,47
|prebivalstvo=273
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=449,5
|postna=6215
|posta=Divača
|obcina=Divača
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Dolnje Ležeče''' so [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]]. Na Krasu.

== Kulturna dediščina  ==
Sredi naselja stoji podrožnična  [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Sveta Trojica, Dolnje Ležeče|sv. Trojice]] z zvonikom na preslico, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (EŠD 3622).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot;&gt;[https://www.visitkras.info/upload/files/Seznam%20kulturne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Ob%C4%8Dine%20Diva%C4%8Da.pdf ''Seznam enot kulturne dediščine v občini Divača''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kamra&quot;&gt;[https://www.kamra.si/digital-collections/dolnje-lezece/ ''Dolnje Ležeče''], Kamra, Kosovelova knjižnica Sežana, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zupnija&quot;&gt;[https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-antona-divaca ''Župnija Divača''], Družina.&lt;/ref&gt; Cerkev, ki ima na portalu letnico 1619 in zvonik »na preslico«, krasijo slike slikarja Jakoba Raspeta iz leta 1868, beneški lestenec ter poznogotsko okno v prezbiteriju.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;

V bližini cerkve je vaška štirna oziroma vodnjak z letnico 1822, pod njo pa cisterna (na Krasu ni podtalnice) kot značilen vir kapnice za naselje.Tudi ta vodnjak je vpisan v register kultirne dediščine  (EŠD 16835).&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Drugi vaški vodnjak (EŠD 16836), skedenj na domačiji Dolnje Ležeče 11 (EŠD 16837) ter domačiji Dolnje Ležeče 22 in 4 (EŠD 16838, 16839) dopolnjujejo sklop profane stavbne dediščine v vasi.&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Na območju naselja je evidentirano tudi arheološko najdišče ''Korinčeva jama'' (EŠD 29533).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt;

== Naravna dediščina ==
Južno od naselja, v območju Lipovih dolin oziroma Lipjih jam, se nahajata naravni vrednoti nadzemni [[Nadzemni kapnik v Lipjih jamah|kapnik v Lipjih jamah]] pri Divači, ki je kot del najdaljše [[Brezstropa jama|brezstrope jame]] v Sloveniji zavarovana v okviru [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]].&lt;ref&gt;[https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/zavarovano-obmocje/naravna-dediscina ''Naravna dediščina''], Park Škocjanske jame (seznam: »Kapnik v Lipjih jamah pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO469 ''Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)''], Uradni list RS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/seznam_severno_obmocje.html ''Škocjanske jame – severno območje''], Burger.si.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.dedi.si/dediscina/464-kapnik-v-lipovih-dolinah ''Kapnik v Lipovih dolinah'']{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-0053/odlok-o-letnemu-planu-razvoja-in-vzdrzevanja-avtocest-za-leto-1999-odlpva99|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ostale zanimivosti ==
Vas ima dolgo tradicijo gostinstva; med stavbami izstopa nekdanja gostilna Čotnik (že nekaj let zaprta), ki je v virih navedena kot spomeniško pomembna gostilna z napisoma iz 19. stoletja na pročelju in borjaču.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (navedba »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://mesto.si/katalog/dolnje-lezece/557-gostilna-pri-cotniku/ ''Gostilna Pri Čotniku''], mesto.si.&lt;/ref&gt; V naselju deluje tudi Picerija Pri Bzku.&lt;ref&gt;[https://www.visitkras.info/picerija-pri-bzku ''Picerija Pri Bzku''], Visit Kras.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.mojastoritev.si/restavracija/pri-bzku-restavracija/object_174984 ''Picerija pri Bzku – opis''], mojastoritev.si.&lt;/ref&gt;

V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »za krajane Dolnjih Ležeč« in »vaški dom Dolnje Ležeče«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1187864 ''Novi vaški dom v Dolnjih Ležečah, kmalu prostor srečevanj, druženja in novih zgodb''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[https://deloindom.delo.si/gradnja-in-obnova/novogradnje/montazna-gradnja-pasivna-in-pametna-hisa-na-krasu ''Montažna gradnja: Pasivna in pametna hiša na Krasu''], ''Delo in dom'' (navedba: »v Dolnjem Ležečem pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vzhodno od vasi je na polju ''Ležeški Gabrk'' [[Kraški letalski center]].

V Dolnjem Ležečem ima sedež šola [[Sodobna fitoterapija]], ki pod istoimensko blagovno znamko izvaja tečaje in delavnice s področja fitoterapije, zdravilnih in užitnih divjih rastlin, zeliščne kulinarike, masažnih olj, zeliščnih koktajlov ter rastlinske prehrane.&lt;ref name=&quot;fitoterapija-storitve&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/storitve/ ''S čim se ukvarjamo? Kaj lahko naredimo za vas?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fitoterapija-tecaji&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/tecaji-seznam/ ''Tečaji''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sodobna-bizi&quot;&gt;[https://www.bizi.si/SAMO-KREFT-S-P/ ''Sodobna fitoterapija – farmacevtsko raziskovanje, razvoj in svetovanje, Samo Kreft s.p.''], bizi.si (naslov: Dolnje Ležeče 2A, 6215 Divača).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://fitoterapija.si/kdo-smo/ ''Kdo smo?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;

V vasi je bil leta 2025 zgrajen nov vaški dom Dolnje Ležeče, ki je zasnovan kot sodobno središče srečevanj in kulturnega življenja krajanov.&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030336 ''Pričetek gradnje dolgo pričakovanega vaškega doma v Dolnjih Ležečah''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/ObcinaDivaca/posts/757948327295299/ ''Gradnja vaškega doma v Dolnjih Ležečah je zaključena!''], Facebook stran Občine Divača.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Divača}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]
[[Kategorija:Dolnje Ležeče| ]]</text>
      <sha1>0oo3kod8qxbwpue44ufjp1luvph43db</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677012</id>
      <parentid>6677008</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:17:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29644-27|~2026-29644-27]] ([[User talk:~2026-29644-27|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]</comment>
      <origin>6638373</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7602" sha1="tpjfp3wdq36mnk1s7rr92nuuwkm8zup" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10130719_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 39.9 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 58 |longs = 52.15 |longEW = E
|najdisi=Dolnje+Ležeče
|slika= Dolnje Ležeče.jpg
|povrsina=4,47
|prebivalstvo=273
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=449,5
|postna=6215
|posta=Divača
|obcina=Divača
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Dolnje Ležeče''' so [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]].

== Kulturna dediščina ==
Sredi naselja stoji podružnična [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Sveta Trojica, Dolnje Ležeče|sv. Trojice]] z zvonikom na preslico, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (EŠD 3622).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot;&gt;[https://www.visitkras.info/upload/files/Seznam%20kulturne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Ob%C4%8Dine%20Diva%C4%8Da.pdf ''Seznam enot kulturne dediščine v občini Divača''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kamra&quot;&gt;[https://www.kamra.si/digital-collections/dolnje-lezece/ ''Dolnje Ležeče''], Kamra, Kosovelova knjižnica Sežana, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zupnija&quot;&gt;[https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-antona-divaca ''Župnija Divača''], Družina.&lt;/ref&gt; Cerkev, ki ima na portalu letnico 1619 in zvonik »na preslico«, krasijo slike slikarja Jakoba Raspeta iz leta 1868, beneški lestenec ter poznogotsko okno v prezbiteriju.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;

V bližini cerkve je vaška štirna oziroma vodnjak z letnico 1822, pod njo pa cisterna (na Krasu ni podtalnice) kot značilen vir kapnice za naselje.Tudi ta vodnjak je vpisan v register kultirne dediščine  (EŠD 16835).&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Drugi vaški vodnjak (EŠD 16836), skedenj na domačiji Dolnje Ležeče 11 (EŠD 16837) ter domačiji Dolnje Ležeče 22 in 4 (EŠD 16838, 16839) dopolnjujejo sklop profane stavbne dediščine v vasi.&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Na območju naselja je evidentirano tudi arheološko najdišče ''Korinčeva jama'' (EŠD 29533).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt;

== Naravna dediščina ==
Južno od naselja, v območju Lipovih dolin oziroma Lipjih jam, se nahajata naravni vrednoti nadzemni [[Nadzemni kapnik v Lipjih jamah|kapnik v Lipjih jamah]] pri Divači, ki je kot del najdaljše [[Brezstropa jama|brezstrope jame]] v Sloveniji zavarovana v okviru [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]].&lt;ref&gt;[https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/zavarovano-obmocje/naravna-dediscina ''Naravna dediščina''], Park Škocjanske jame (seznam: »Kapnik v Lipjih jamah pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO469 ''Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)''], Uradni list RS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/seznam_severno_obmocje.html ''Škocjanske jame – severno območje''], Burger.si.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.dedi.si/dediscina/464-kapnik-v-lipovih-dolinah ''Kapnik v Lipovih dolinah'']{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-0053/odlok-o-letnemu-planu-razvoja-in-vzdrzevanja-avtocest-za-leto-1999-odlpva99|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ostale zanimivosti ==
Vas ima dolgo tradicijo gostinstva; med stavbami izstopa nekdanja gostilna Čotnik (že nekaj let zaprta), ki je v virih navedena kot spomeniško pomembna gostilna z napisoma iz 19. stoletja na pročelju in borjaču.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (navedba »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://mesto.si/katalog/dolnje-lezece/557-gostilna-pri-cotniku/ ''Gostilna Pri Čotniku''], mesto.si.&lt;/ref&gt; V naselju deluje tudi Picerija Pri Bzku.&lt;ref&gt;[https://www.visitkras.info/picerija-pri-bzku ''Picerija Pri Bzku''], Visit Kras.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.mojastoritev.si/restavracija/pri-bzku-restavracija/object_174984 ''Picerija pri Bzku – opis''], mojastoritev.si.&lt;/ref&gt;

V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »za krajane Dolnjih Ležeč« in »vaški dom Dolnje Ležeče«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1187864 ''Novi vaški dom v Dolnjih Ležečah, kmalu prostor srečevanj, druženja in novih zgodb''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[https://deloindom.delo.si/gradnja-in-obnova/novogradnje/montazna-gradnja-pasivna-in-pametna-hisa-na-krasu ''Montažna gradnja: Pasivna in pametna hiša na Krasu''], ''Delo in dom'' (navedba: »v Dolnjem Ležečem pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vzhodno od vasi je na polju ''Ležeški Gabrk'' [[Kraški letalski center]].

V Dolnjem Ležečem ima sedež šola [[Sodobna fitoterapija]], ki pod istoimensko blagovno znamko izvaja tečaje in delavnice s področja fitoterapije, zdravilnih in užitnih divjih rastlin, zeliščne kulinarike, masažnih olj, zeliščnih koktajlov ter rastlinske prehrane.&lt;ref name=&quot;fitoterapija-storitve&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/storitve/ ''S čim se ukvarjamo? Kaj lahko naredimo za vas?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fitoterapija-tecaji&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/tecaji-seznam/ ''Tečaji''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sodobna-bizi&quot;&gt;[https://www.bizi.si/SAMO-KREFT-S-P/ ''Sodobna fitoterapija – farmacevtsko raziskovanje, razvoj in svetovanje, Samo Kreft s.p.''], bizi.si (naslov: Dolnje Ležeče 2A, 6215 Divača).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://fitoterapija.si/kdo-smo/ ''Kdo smo?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;

V vasi je bil leta 2025 zgrajen nov vaški dom Dolnje Ležeče, ki je zasnovan kot sodobno središče srečevanj in kulturnega življenja krajanov.&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030336 ''Pričetek gradnje dolgo pričakovanega vaškega doma v Dolnjih Ležečah''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/ObcinaDivaca/posts/757948327295299/ ''Gradnja vaškega doma v Dolnjih Ležečah je zaključena!''], Facebook stran Občine Divača.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Divača}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]
[[Kategorija:Dolnje Ležeče| ]]</text>
      <sha1>tpjfp3wdq36mnk1s7rr92nuuwkm8zup</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677024</id>
      <parentid>6677012</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:41:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>−ponavljanje</comment>
      <origin>6677024</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7541" sha1="imyt40id1lqow8z4858j2zf4lxickpp" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10130719_b4
| latd = 45 |latm = 40 |lats = 39.9 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 58 |longs = 52.15 |longEW = E
|najdisi=Dolnje+Ležeče
|slika= Dolnje Ležeče.jpg
|povrsina=4,47
|prebivalstvo=273
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=449,5
|postna=6215
|posta=Divača
|obcina=Divača
|pokrajina=Primorska
|regija=Obalno-kraška regija
}}
'''Dolnje Ležeče''' so [[naselje]] v [[Občina Divača|Občini Divača]].

== Kulturna dediščina ==
Sredi naselja stoji podružnična [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Trojice z zvonikom na preslico, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (EŠD 3622).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot;&gt;[https://www.visitkras.info/upload/files/Seznam%20kulturne%20dedi%C5%A1%C4%8Dine%20Ob%C4%8Dine%20Diva%C4%8Da.pdf ''Seznam enot kulturne dediščine v občini Divača''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;kamra&quot;&gt;[https://www.kamra.si/digital-collections/dolnje-lezece/ ''Dolnje Ležeče''], Kamra, Kosovelova knjižnica Sežana, 2012.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;zupnija&quot;&gt;[https://www.druzina.si/zupnija/zupnijska-cerkev-sv-antona-divaca ''Župnija Divača''], Družina.&lt;/ref&gt; Cerkev, ki ima na portalu letnico 1619, krasijo slike slikarja Jakoba Raspeta iz leta 1868, beneški lestenec ter poznogotsko okno v prezbiteriju.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;

V bližini cerkve je vaška štirna oziroma vodnjak z letnico 1822, pod njo pa cisterna (na Krasu ni podtalnice) kot značilen vir kapnice za naselje.Tudi ta vodnjak je vpisan v register kultirne dediščine  (EŠD 16835).&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Drugi vaški vodnjak (EŠD 16836), skedenj na domačiji Dolnje Ležeče 11 (EŠD 16837) ter domačiji Dolnje Ležeče 22 in 4 (EŠD 16838, 16839) dopolnjujejo sklop profane stavbne dediščine v vasi.&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt; Na območju naselja je evidentirano tudi arheološko najdišče ''Korinčeva jama'' (EŠD 29533).&lt;ref name=&quot;dediscina&quot; /&gt;

== Naravna dediščina ==
Južno od naselja, v območju Lipovih dolin oziroma Lipjih jam, se nahajata naravni vrednoti nadzemni [[Nadzemni kapnik v Lipjih jamah|kapnik v Lipjih jamah]] pri Divači, ki je kot del najdaljše [[Brezstropa jama|brezstrope jame]] v Sloveniji zavarovana v okviru [[Regijski park Škocjanske jame|Regijskega parka Škocjanske jame]].&lt;ref&gt;[https://www.park-skocjanske-jame.si/vsebina/zavarovano-obmocje/naravna-dediscina ''Naravna dediščina''], Park Škocjanske jame (seznam: »Kapnik v Lipjih jamah pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO469 ''Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ)''], Uradni list RS.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.burger.si/Jame/SkocjanskeJame/seznam_severno_obmocje.html ''Škocjanske jame – severno območje''], Burger.si.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.dedi.si/dediscina/464-kapnik-v-lipovih-dolinah ''Kapnik v Lipovih dolinah'']{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, DEDI – Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.&lt;/ref&gt;

== Poimenovanje ==
V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-0053/odlok-o-letnemu-planu-razvoja-in-vzdrzevanja-avtocest-za-leto-1999-odlpva99|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-11-28}}&lt;/ref&gt;

== Ostale zanimivosti ==
Vas ima dolgo tradicijo gostinstva; med stavbami izstopa nekdanja gostilna Čotnik (že nekaj let zaprta), ki je v virih navedena kot spomeniško pomembna gostilna z napisoma iz 19. stoletja na pročelju in borjaču.&lt;ref name=&quot;kamra&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (navedba »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://mesto.si/katalog/dolnje-lezece/557-gostilna-pri-cotniku/ ''Gostilna Pri Čotniku''], mesto.si.&lt;/ref&gt; V naselju deluje tudi Picerija Pri Bzku.&lt;ref&gt;[https://www.visitkras.info/picerija-pri-bzku ''Picerija Pri Bzku''], Visit Kras.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.mojastoritev.si/restavracija/pri-bzku-restavracija/object_174984 ''Picerija pri Bzku – opis''], mojastoritev.si.&lt;/ref&gt;

V sodobnih občinskih dokumentih se ime kraja navaja v množinski obliki, npr. ''v Dolnjih Ležečah'', kar ustreza običajni sklanjatvi množinske oblike krajevnega imena (''Dolnje Ležeče'').&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »za krajane Dolnjih Ležeč« in »vaški dom Dolnje Ležeče«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/1187864 ''Novi vaški dom v Dolnjih Ležečah, kmalu prostor srečevanj, druženja in novih zgodb''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;[https://www.divaca.si/objava/467638 ''Sklic zbora občanov za naselje Dolnje Ležeče''], Občina Divača (besedilo: »v gostilni Čotnik v Dolnjih Ležečah«).&lt;/ref&gt; V nekaterih medijskih zapisih pa se pojavlja tudi napačna oblika ''v Dolnjem Ležečem''.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;[https://deloindom.delo.si/gradnja-in-obnova/novogradnje/montazna-gradnja-pasivna-in-pametna-hisa-na-krasu ''Montažna gradnja: Pasivna in pametna hiša na Krasu''], ''Delo in dom'' (navedba: »v Dolnjem Ležečem pri Divači«).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Vzhodno od vasi je na polju ''Ležeški Gabrk'' [[Kraški letalski center]].

V Dolnjem Ležečem ima sedež šola [[Sodobna fitoterapija]], ki pod istoimensko blagovno znamko izvaja tečaje in delavnice s področja fitoterapije, zdravilnih in užitnih divjih rastlin, zeliščne kulinarike, masažnih olj, zeliščnih koktajlov ter rastlinske prehrane.&lt;ref name=&quot;fitoterapija-storitve&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/storitve/ ''S čim se ukvarjamo? Kaj lahko naredimo za vas?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;fitoterapija-tecaji&quot;&gt;[https://fitoterapija.si/tecaji-seznam/ ''Tečaji''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;sodobna-bizi&quot;&gt;[https://www.bizi.si/SAMO-KREFT-S-P/ ''Sodobna fitoterapija – farmacevtsko raziskovanje, razvoj in svetovanje, Samo Kreft s.p.''], bizi.si (naslov: Dolnje Ležeče 2A, 6215 Divača).&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;[https://fitoterapija.si/kdo-smo/ ''Kdo smo?''], Sodobna fitoterapija.&lt;/ref&gt;

V vasi je bil leta 2025 zgrajen nov vaški dom Dolnje Ležeče, ki je zasnovan kot sodobno središče srečevanj in kulturnega življenja krajanov.&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030336 ''Pričetek gradnje dolgo pričakovanega vaškega doma v Dolnjih Ležečah''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.divaca.si/objava/1030363 ''Vaški dom Dolnje Ležeče''], Občina Divača.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.facebook.com/ObcinaDivaca/posts/757948327295299/ ''Gradnja vaškega doma v Dolnjih Ležečah je zaključena!''], Facebook stran Občine Divača.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Divača}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Divača]]
[[Kategorija:Dolnje Ležeče| ]]</text>
      <sha1>imyt40id1lqow8z4858j2zf4lxickpp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Primož pri Šentjurju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>123612</id>
    <revision>
      <id>6677168</id>
      <parentid>6676563</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:32:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[User talk:Kranjski Timijan|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]]</comment>
      <origin>6672760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2055" sha1="livfiy3k5ahflhu559nlo70k622pkbe" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10135761_b4
| latd = 46 |latm = 14 |lats = 16.13 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 24 |longs = 0.53 |longEW = E
|najdisi=Primož+pri+Šentjurju
|slika=
|povrsina=2,79
|prebivalstvo=272
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=288,9
|postna=3230
|posta=Šentjur
|obcina=Šentjur
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Primož (do 1955)|ime=Primož pri Šentjurju}}
'''Primož pri Šentjurju''' (do leta 1955 ''Sveti Primož'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Primožu. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' preimenovano iz »Sveti Primož« v »Primož pri Šentjurju«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Šentjur}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Primož pri Šentjurju| ]]</text>
      <sha1>livfiy3k5ahflhu559nlo70k622pkbe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Olešče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>124207</id>
    <revision>
      <id>6677011</id>
      <parentid>6672730</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:13:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>tn</comment>
      <origin>6677011</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2246" sha1="4he88v8mhlyjxjmvon7bpelxgarqj1g" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|geopedia=#L410_T13_F10106346_b4
| latd = 46 |latm = 9 |lats = 14.66 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 18 |longs = 21.35 |longEW = E
|najdisi=Olešče
|slika=
|povrsina=5,64
|prebivalstvo=256
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=406,1
|postna=3270
|posta=Laško
|obcina=Laško
|pokrajina=Štajerska
|regija=Savinjska regija
|zgodovinsko ime=Sveti Peter pri Jurkloštru (do 1959)|ime=Olešče}} 

'''Olešče''' (do leta 1959 ''Sveti Peter pri Jurkloštru'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; so [[naselje]] v [[Občina Laško|Občini Laško]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. 

== Ime ==
Do leta 1959 se je naselje imenovalo Sveti Peter pri Jurkloštru po zavetniku tamkajšnje cerkve. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi. Leta 1959 je bilo naselje preimenovano po enem izmed svojih zaselkov v Olešče.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Znane osebnosti == 
* V Svetem Petru pri Jurkloštru se je rodil [[Jože Maček]].

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

{{Laško}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Laško]]</text>
      <sha1>4he88v8mhlyjxjmvon7bpelxgarqj1g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sončna celica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>125405</id>
    <revision>
      <id>6677329</id>
      <parentid>6363514</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:03:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29123-78</username>
        <id>259853</id>
      </contributor>
      <comment>Zamenjava strani s/z '[[Slika:Solar cell.png|thumb|Sončna celica]] ernest ima rad baloncke in velike si   se    [[Kategorija:Naprave]] [[Kategorija:Pretvarjanje energije]] [[Kategorija:Elektronski elementi]] [[Kategorija:Fotovoltaika]] [[Kategorija:Sončna energija]] {{normativna kontrola}}'</comment>
      <origin>6677329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="270" sha1="p3zhux50er1j96qh30nn3fn03o3lip5" xml:space="preserve">[[Slika:Solar cell.png|thumb|Sončna celica]]
ernest ima rad baloncke in velike si   se  

[[Kategorija:Naprave]]
[[Kategorija:Pretvarjanje energije]]
[[Kategorija:Elektronski elementi]]
[[Kategorija:Fotovoltaika]]
[[Kategorija:Sončna energija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p3zhux50er1j96qh30nn3fn03o3lip5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677332</id>
      <parentid>6677329</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:11:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28846-21</username>
        <id>259854</id>
      </contributor>
      <origin>6677332</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="199" sha1="eqnzqkxxlekg3a4idi6cod3wp3gq1js" xml:space="preserve">sofija je debela  

[[Kategorija:Naprave]]
[[Kategorija:Pretvarjanje energije]]
[[Kategorija:Elektronski elementi]]
[[Kategorija:Fotovoltaika]]
[[Kategorija:Sončna energija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>eqnzqkxxlekg3a4idi6cod3wp3gq1js</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677334</id>
      <parentid>6677332</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Icodense</username>
        <id>137570</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28846-21|~2026-28846-21]] ([[User talk:~2026-28846-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-29123-78|~2026-29123-78]]</comment>
      <origin>6677329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="270" sha1="p3zhux50er1j96qh30nn3fn03o3lip5" xml:space="preserve">[[Slika:Solar cell.png|thumb|Sončna celica]]
ernest ima rad baloncke in velike si   se  

[[Kategorija:Naprave]]
[[Kategorija:Pretvarjanje energije]]
[[Kategorija:Elektronski elementi]]
[[Kategorija:Fotovoltaika]]
[[Kategorija:Sončna energija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p3zhux50er1j96qh30nn3fn03o3lip5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677335</id>
      <parentid>6677334</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:12:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Icodense</username>
        <id>137570</id>
      </contributor>
      <comment>Restored revision 6363514 by [[Special:Contributions/2A01:261:BF1:C500:F8D0:C88B:240E:F470|2A01:261:BF1:C500:F8D0:C88B:240E:F470]] ([[User talk:2A01:261:BF1:C500:F8D0:C88B:240E:F470|talk]]): -vandalism (TwinkleGlobal)</comment>
      <origin>6677335</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3035" sha1="c93goqjw0cn89ayjl54gwqwsgrwu54h" xml:space="preserve">[[Slika:Solar cell.png|thumb|Sončna celica]]
'''Sončna celica''' (tudi '''fotovoltaična celica''') je naprava, ki [[foton]]e (npr. sončno energijo) pretvori v električni tok. Ena celica je zgrajena iz vseh tankih plasti P in N-tipa (dveh osnovnih tipov polprevodnikov - N in P). N-tip dobijo tako, da v čisti silicijev kristal dodajo primesi (1 : 106) 5-valenčnih elementov (As, P ali Sb), P-tip pa tako, da dodajo primesi 3-valenčnih elementov (najpogosteje indija). Ena od teh plasti, običajno N, je debela okolruga pa le nekaj m. Ob stiku obeh plasti nastane tako imenovana potencialna bariera. 

bariere, kjer izbijajo vezane elektrone, mora biti plast zelo tanka. Tako dobimo vrzel oz. prevodniški elektron. Med obema plastema se pojavi napetost – dobili smo generator napetosti, ki sončno svetlobo neposredno spremeni v elektriko.

=Sončne celice=
===Odvisnost sončnih celic od svetlobe===
Osnovni gradnik fotovoltaičnega sistema je sončna celica. Sončne celice dajejo več energije, če so pravokotno usmerjene proti sončni svetlobi. V primeru dodajanja koncentratorjev svetlobe in leč se lahko poveča izhodna moč. Seveda pa tudi tukaj obstajajo omejitve pri procesu povečevanja izhodne moči. Sončne celice se na ta način bolj grejejo in s tem pada izhodna napetost, posledično pa tudi moč sončnih celic, zato je treba sončne celice hladiti.

===Monokristalne sončne celice===
Proizvedejo samo 25% sončne energije v električno, ker sevanje infrardečega področja v elektromagnetnem spektru nima dvolj energije, da bi ločil pozitivne in negativne naboje v materialu. Monokristalna sončna celica velikosti 100 cm² proizvede 1,5 W moči pri 0,5 V enosmerne napetosti in toku 3 A pri polni sončni svetlobi. Običajno je izhodna moč sončne celice odvisna od sončnega obsevanja. Zelo je pomembno, da je električna napetost večinoma konstantna neglede na sončno obsevanje. Obratno je pa z električnim tokom; močnejša kot je osvetlitev sončne celice močnejši je električni tok.

===Polikristalne celice===
Imajo izkoristek nekoliko manj kot monokristalne celice, proizvodnja polikristlanih celic je nekoliko manj kot 20%.

===Amorfne sončne celice===
Amorfne sončne celice imajo najslabši izkoristek, ta se giblje od 6 do 8 %. Poleg slabega izkoristka imajo še eno slabost, to je hitrejše staranje. Že po nekaj mesecih izkoristek začne padati. Ni pa nujno, da so vedno slabše od drugih dveh možnosti, saj so bolj občutljive na svetlobo in delujejo tudi v slabših vremenskih pogojih. Najlažje jih je izdelati, zato je tudi cena ugodna. To sta dve ključni lastnosti, zaradi katerih bodo mogoče v prihodnosti perspektiven material.

==Glej tudi==
*[[Fotoelektrokemična celica]]
*[[Koncentrirana fotovoltaika]]
*[[Organska fotovoltaika]]
*[[Hibridni sončni kolektor]]
*[[Sončni kolektor]]

[[Kategorija:Naprave]]
[[Kategorija:Pretvarjanje energije]]
[[Kategorija:Elektronski elementi]]
[[Kategorija:Fotovoltaika]]
[[Kategorija:Sončna energija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c93goqjw0cn89ayjl54gwqwsgrwu54h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miklavž pri Ormožu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>126389</id>
    <revision>
      <id>6677013</id>
      <parentid>6672370</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:18:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+povezava</comment>
      <origin>6677013</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2784" sha1="2154dbjqx89g16elkwulwzg0mn1jqkg" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Miklavž pri Ormožu
|zgodovinsko ime=Sveti Miklavž pri Ormožu (do 1955)
|slika=MiklavzpriOrmozu.jpg
| latd = 46 |latm = 27 |lats = 32.58 |latNS = N
| longd = 16 |longm = 12 |longs = 52.82 |longEW = E
|regija=Podravska regija
|pokrajina=Štajerska
|obcina=Ormož
|povrsina=4,32
|nadmorska=231,8
|prebivalstvo=231
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=2275
|posta=Miklavž pri Ormožu
|najdisi=Miklavž+pri+Ormožu
|geopedia=#L410_T13_F10122473_b4
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Miklavž pri Ormožu - Vaško jedro
 | rkd_tip = nkd
 | razglasitev_rkd_tip =  
 | refšt= 24989
 | občina = Ormož
}}}}
'''Miklavž pri Ormožu''' (do leta 1955 ''Sveti Miklavž pri Ormožu'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] v [[Občina Ormož|Občini Ormož]] v [[Prlekija|Prlekiji]] na [[Štajerska|Štajerskem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Nikolaj iz Mire|svetem Miklavžu]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega ''[[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]]'' ime naselja skrajšano v »Miklavž pri Ormožu«.&lt;ref&gt;Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Urbanc, Mimi, &amp; Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''&lt;nowiki&gt;http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X&lt;/nowiki&gt;''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;[[Slika:Miklavž pri Ormožu VP01.jpg|sličica|Miklavž pri Ormožu]]

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher= |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Zunanje povezave==
* [http://www.kam.si/mesta/miklavz_pri_ormozu.html Miklavž pri Ormožu]

{{Ormož}}

{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Ormož]]
[[Kategorija:Miklavž pri Ormožu]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2154dbjqx89g16elkwulwzg0mn1jqkg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Angela Piskernik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>130398</id>
    <revision>
      <id>6677129</id>
      <parentid>6401363</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:37:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677129</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5106" sha1="so1kdi7p9wj1sx2lxvpu4rmgnls76fh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
[[slika:Dr. Angela Piskernik Gedenktafel am Eisenkappler Pfarrhaus (spominska plošča Angele Piskernik na kapelškem farnem domu).jpg|thumb|260px|Spominska plošča na kapelškem farnem domu]]
'''Angela Piskernik''' [ángela&lt;ref&gt;[https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dr-angela-piskernik-je-ob-poti-dobila-park-95483.html Dr. Ángela Piskernik je ob Poti dobila park]. ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' 27. 9. 2018. Pridobljeno 13. 12. 2019.&lt;/ref&gt; pískərnik], [[Slovenke|slovenska]] [[botaničarka]], [[muzealka]], [[pedagoginja]] in [[naravovarstvenica]], * [[27. avgust]] [[1886]], [[Železna Kapla-Bela|Lobnik pri Železni Kapli]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], † [[23. december]] [[1967]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==

Šolala se je pri [[Uršulinke|uršulinkah]] v [[Celovec|Celovcu]] in kasneje na prvi državni gimnaziji v [[Gradec|Gradcu]] ter [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]], kjer je študirala [[prirodoslovje]] in doktorirala leta 1914. Dodatno se je izpopolnjevala na področjih [[Anatomija rastlin|rastlinske anatomije]] in [[fiziologija rastlin|fiziologije]].

Zaradi aktivnega javnega delovanja v slovenski narodni skupnosti ni dobila državne službe v Avstriji, zato se je nekaj časa preživljala kot zasebna učiteljica, med letoma 1916 in 1926 pa kot sodelavka [[Narodni muzej Slovenije|Kranjskega deželnega muzeja]] v Ljubljani. Med letoma 1926 in 1943 je službovala v različnih slovenskih gimnazijah, med drugim na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|ljubljanski Klasični gimnaziji]].

V času [[tretji rajh|nemške okupacije]] med letoma 1943 in 1945 je bila zaprta in nato internirana v [[koncentracijsko taborišče Ravensbrück|koncentracijskem taborišču Ravensbrück]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je postala direktorica [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovnega muzeja Slovenije]] in v študijskem letu 1946/47 še honorarna predavateljica splošne botanike na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].&lt;ref&gt;Stergar, Janez (2004). »[http://www.inv.si/DocDir/Prispevki/JStergar_APiskernik.pdf Dr. Angela Piskernik (1886–1967), koroška naravoslovka, naravovarstvenica in narodna delavka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201201020337/http://www.inv.si/DocDir/Prispevki/JStergar_APiskernik.pdf |date=2020-12-01 }}«. [[Inštitut za narodnostna vprašanja]], Ljubljana. Pridobljeno 31.10.2013.&lt;/ref&gt;

Njeno najbolj znano delo je ''Ključ za določanje cvetnic in praprotnic''. Aktivna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so [[Krakovski gozd]], [[Rakov Škocjan]], [[Robanov kot]] idr. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]].&lt;ref&gt;[[Alenka Puhar|Puhar, Alenka]] (17.11.2005). [http://www.gore-ljudje.net/novosti/4842/ ''Dr. Angela Piskernik: prva slovenska naravovarstvenica'']{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Delo''. Pridobljeno 26.10.2011.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Paulitsch, Irmgard (2018). [http://unipub.uni-graz.at/obvugrhs/download/pdf/2705268?originalFilename=true ''Entološki zapisi narodnega blaga iz zapuščine dr. Angele Piskernik''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250222190957/https://unipub.uni-graz.at//obvugrhs/download/pdf/2705268?originalFilename=true |date=2025-02-22 }}. Diplomsko delo. [[Univerza v Gradcu|Karl-Franzens-Universität Graz]].&lt;/ref&gt;

== Izbrana bibliografija ==

* [http://openagricola.nal.usda.gov/Record/CAT11031077 ''Ključ za določanje cvetnic in praprotnic''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140224001609/http://openagricola.nal.usda.gov/Record/CAT11031077 |date=2014-02-24 }} (izd. 1941, ponatis 1951), [[DZS|Državna založba Slovenije]], Ljubljana.
* [http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/slovenski_etnograf_33_34_piskernik_narodopisni.pdf ''Narodopisni paberki iz Lobnika pri Železni Kapli''] (1963/1964), Slovenski etnograf 16/17, s. 307-315  
* [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZHTJAF/?=&amp;language=eng ''Jugoslovansko-Avstrijski visokogorski park (predlog za zavarovanje)''] (1965) Varstvo narave 4, s. 7-15

== Film ==

* Dokumentarni film ''Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik'', režija: Amir Muratović, 50 minut, [[Televizija Slovenija]] (2012).

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih botanikov]]
* [[seznam slovenskih muzealcev]]

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki}}
* {{SloBio|id=430342 |avtor=ur. |ime=Piskernik Angela |vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Piskernik, Angela}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1886]]
[[Kategorija:Umrli leta 1967]]
[[Kategorija:Slovenski botaniki]]
[[Kategorija:Slovenski muzealci]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Ravensbrück]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>so1kdi7p9wj1sx2lxvpu4rmgnls76fh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sveti Lovrenc, Prebold</title>
    <ns>0</ns>
    <id>134930</id>
    <revision>
      <id>6677167</id>
      <parentid>6674789</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:32:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[User talk:Kranjski Timijan|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Andrejj|Andrejj]]</comment>
      <origin>6552245</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7305" sha1="spuzxskfro7qep16pvz5z4eso1sxcx8" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime = Sveti Lovrenc
|zgodovinsko ime = Gornja vas pri Preboldu (1955–1991)
|geopedia = #L410_T13_F10146399_b4
| latd = 46 |latm = 14 |lats = 11.68 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 6 |longs = 29.3 |longEW = E
|najdisi = Sv.+Lovrenc
|osm = {{openstreetmap|lat=46.2367|lon=15.1045|zoom=15}}
|caption = Sveti Lovrenc
|povrsina=2,40
|obseg = 8,79
|nadmorska = 282,1
|prebivalstvo=415
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_footnotes = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna = 3312
|posta = Prebold
|obcina = Prebold
|pokrajina = Štajerska|Štajerska
|regija = Savinjska regija
}}

'''Sveti Lovrenc''', pogosto zapisano okrajšano kot '''Sv. Lovrenc''', je [[naselje]] v [[Občina Prebold|Občini Prebold]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. Ime je vas dobila po patronu [[Cerkev svetega Lovrenca, Sveti Lovrenc|tukajšnje cerkve]], Svetem Lovrencu. Domačini kraj pogosto imenujejo ''Š'leranc'', ''Štlaranc'' ali ''Šentloranc''. Leta 1955 je bila vas uradno preimenovana v Gornjo vas (pri Preboldu),&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije; Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo.|last=|first=|publisher=Državna založba Slovenije|year=1976|isbn=|location=Medobčinska knjižnica Žalec|page=390-391|cobiss=18172417}}&lt;/ref&gt; vendar ime med domačini ni zaživelo in se je leta 1991 preimenovala nazaj v Sveti Lovrenc.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=Državna založba Slovenije|year=1995|isbn=86-341-1141-5|location=Medobčinska knjižnica Žalec|page=371|cobiss=36607233}}&lt;/ref&gt; 

== Opis naselja ==

Razloženo naselje z gručastim jedrom leži na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline, vzhodno od Prebolda. Vaško ozemlje sega od rek Bolske in Savinje (Kotov) na severu, do severnih pobočij Goljave (837 m) in Burkeljčevega hriba (466 m) na jugu. Skozi naselje teče potok Reka, desni pritok Bolske. Sveti Lovrenc sestavlja več zaselkov: Burkeljčev hrib, Gmajna, Lokavec in Zgornji Štleranc.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni lekskon Slovenije|last=|first=|publisher=|year=1976|isbn=|location=|page=390-391|cobiss=}}&lt;/ref&gt; 

Popisi in statistike kažejo naslednje gibanje števila prebivalcev vasi: leta 1869 je štela vas 315 prebivalcev, leta 1880 - 322, leta 1890 - 341, leta 1900 - 349, leta 1910 - 339, leta 1931 - 366, leta 1948 - 362, leta 1953 - 379, leta 1961 - 380, leta 1971 - 351,&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=|year=1976|isbn=|location=|page=473|cobiss=}}&lt;/ref&gt; leta 1981 - 371,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1981_Naselja_prebivalstvo.asp|title=Popis 1981|date=|accessdate=28.3.2020|website=Popisi prebivalstva 1948-2002|publisher=Statistični urad RS|last=|first=|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923131804/https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1981_Naselja_prebivalstvo.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 1991 - 356,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp|title=Popis 1991|date=|accessdate=28.3.2020|website=Popisi prebivalstva 1948-2002|publisher=Statistični urad RS|last=|first=|archive-date=2021-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628061735/https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2002- 349,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.stat.si/popis2002/si/default.htm|title=Popis 2002|date=|accessdate=28. 3. 2020|website=Popisi prebivalstva 1948-2002|publisher=Statistični urad RS|last=|first=|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214155355/https://www.stat.si/popis2002/si/default.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2011 - 352.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__25_05C50_prebivalstvo_naselja/05C5002S.px/|title=Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, letno|date=|accessdate=28.3.2020|website=SiStat|publisher=Statistični urad RS|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Sv. Lovrenc 55 - multiple house numbers - IMG 1280.JPG|thumb|left|150px|Hišne številke z imenom kraja iz različnih obdobij na gostilni Zmet]] 

Območje Sv. Lovrenca je bilo obljudeno že v prazgodovini, na polju do sosednje vasi Šešče je evidentiranih in raziskanih precej grobnih gomil, leta 1938 pa je učitelj Silvo Košutnik z učenci izkopal prazgodovinski grob v katerem je bil najden bronast kotlič in še nekaj drugih pridatkov. Na cerkvi pa je na zunanji južni strani fasade vzidan obraz/glava, ki naj bi izvirala iz antičnih časov.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina vasi Sv. Lovrenc v Spodnji Savinjski dolini|last=Dolinar|first=Ivan|publisher=Občina Prebold|year=2018|isbn=978-961-94091-3-8|location=Medobčinska knjižnica Žalec|page=|cobiss=293456128}}&lt;/ref&gt; 

Vas, oziroma njena cerkev, se v dokumentih prvič omenja leta 1247. Cerkev je sedanjo podobo dobila leta 1813. V srednjem veku je bila podrejena bližnjemu gradu Žaženberku (Sachsenwart), ki je stal na Burkeljčevem (tudi Kanclerjevem) hribu pod Goljavo. V vasi je stala pristava ali Štok oziroma imenitna zidana hiša z nadstropji, nasproti cerkve.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=|year=1976|isbn=|location=|page=390-391|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Cerkev je imela nekoč tudi pokopališče, v kraju pa je še vedno moč videti številna sakralna obeležja, vas spada sicer pod preboldsko faro.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina vasi Sv. Lovrenc v Spodnji Savinjski dolini|last=Dolinar|first=Ivan|publisher=|year=2018|isbn=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Vas je dobila svoje prostovoljno gasilsko društvo leta 1918.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=PGD Sv. Lovrenc - 100 let|last=|first=|publisher=Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc|year=2018|isbn=978-961-288-454-3|location=Medobčinska knjižnica Žalec|page=16|cobiss=294927872}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==

Vaščani so se v preteklosti večinoma preživljali s kmetijstvom na manjših razdrobljenih kmetijah, v vasi so bili (na Reki) tudi mlini na vodni pogon in kovačija. V vasi je nekdaj stala tudi hmeljska sušilnica, pred njo pa tudi sušilnica sadja.&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; Edino večje podjetje je bila nekdaj opekarna v Lokavcu, katere obratovanje se je zaključilo v osemdesetih letih 20. stoletja. Danes hodijo krajani na delo v Prebold in druge bližnje večje kraje.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=|year=1995|isbn=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt; V kraju deluje nekaj samostojnih podjetnikov. V vasi je lokalno precej znana gostilna, razvija se [[kmečki turizem]], obstajajo možnosti rekreativnega [[ribolov|ribolova,]] planinarjenja, pohodništva, kolesarjenja ter ukvarjanja z drugimi športno rekreativnimi dejavnostmi.

==Sklici in opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [http://www.svetilovrenc.si/ PGD Sv. Lovrenc], Prostovoljno gasilsko društvo Sv. Lovrenc
* [http://www.prebold.com/ Prebold], uradna stran občine

{{Prebold}}
{{škrbina-naselje-sl}}

[[Kategorija:Naselja Občine Prebold]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]
[[Kategorija:Sveti Lovrenc, Prebold| ]]</text>
      <sha1>spuzxskfro7qep16pvz5z4eso1sxcx8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ston</title>
    <ns>0</ns>
    <id>136074</id>
    <revision>
      <id>6677082</id>
      <parentid>6579922</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:54:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Carsten Steger</username>
        <id>203093</id>
      </contributor>
      <comment>Aerial image of Ston inserted.</comment>
      <origin>6677082</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3267" sha1="6bbsp17bf0sedkc8yxe2jyfg2men4q1" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje na Hrvaškem
|slika=Aerial image of Ston (view from the southwest).jpg
|napis=
|prebivalstvo=2407
|prebivalstvo_od=2011&lt;ref name=&quot;census2011&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/E01_01_01/e01_01_01_zup19_4197.html |title=Croatian Bureau of Statistics. December 2012 |accessdate=2020-05-07 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304051017/http://www.dzs.hr/Eng/censuses/census2011/results/htm/E01_01_01/e01_01_01_zup19_4197.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=8
|postna=20230
|posta=Ston
|mesto=
|obcina=Ston
|zupanija=[[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|25px|Dubrovniško-neretvanska županija]] [[Dubrovniško-neretvanska županija]]
}}

'''Ston''' je [[naselje]] in [[pristanišče]] na začetku [[polotok]]u [[Pelješac]], ki leži ob severozahodnem koncu Stonskega zaliva ([[Stonski kanal]]), na [[Hrvaška|hrvaški]] [[obala|obali]] [[Jadran]]a; je središče [[občina Ston|občine Ston]] (2494 prebivalcev po popisu 2021), ki spada v [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]].

Ston, tudi '''Ston Veli''', je bil v preteklosti najbolj poznan po [[Soline|solinah]] in obali, ki je zelo primerna za kopanje, predvsem tisti v [[zaliv]]u Prapretna. Tako Ston, kot tudi [[Mali Ston]] so ustanovili [[Dubrovniška republika|Dubrovčani]], takoj ko so leta 1333 zavladali Pelješacu. Obe naselji so utrdili in ju povezali s sistemom [[Obzidje Stona|obrambnih zidov]], enim največjih [[fortifikacija|fortifikacijskih]] objektov na vzhodni obali Jadrana. Naselje je bilo obzidano s 7500 m dolgim [[obzidje]]m, razporejenim v nepravilni petkotnik z močnimi [[utrdba]]mi na vogalih. Od severovzahodnega vogala se obzidje dviga proti hribu Pozvizd, kjer se spoji s [[trdnjava|trdnjavo]] istega imena. Od severovzhodnega vogala mestnega obzidja pa se obrambni zid nadaljuje proti [[Mali Ston|Malemu Stonu]]. Na jugozahodnem vogalu obzidja stoji največja in najmočnejša Stonska trdnjava Veli Kaštio. Ves ta obrambni sistem so Dubrovčani gradili v letih 1333 do 1503.
 
V [[starorimska civilizacija|rimski]] dobi se je današnji Ston imenoval '''Turris Stagni'''. Na [[grič]]u Starigrad nad naseljem so ohranjeni temelji rimske utrdbe. Drugo rimsko in kasneje [[srednji vek|zgodnjesrednjeveško]] naselje pa je bilo postavljeno na griču sv. Mihajla in na ravnici pod njem. Današnji Ston je bil osnovan leta 1333.

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;15&quot; | Pregled števila prebivalcev po letih&lt;ref&gt;[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]&lt;/ref&gt;
!
|-
| 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2011
|2021
|-
| 428 || 648 || 378 || 472 || 503 || 485 || 420 || 470 || 357 || 469 || 562 || 430 || 543 || 581 || 2407
|2494
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{commonscat|Ston}}
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
* [[Mali Ston]]

{{normativna kontrola}}

{{hr-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Dubrovniško-neretvanske županije]]
[[Kategorija:Pelješac]]
[[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]]</text>
      <sha1>6bbsp17bf0sedkc8yxe2jyfg2men4q1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šentanel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>148810</id>
    <revision>
      <id>6677020</id>
      <parentid>6671754</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:33:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <origin>6677020</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4773" sha1="j1klbnq9doe57t9m36bc2ngmbcrbkl3" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|zgodovinsko ime=Spodnja Jamnica (1955–1970)&lt;br&gt;Šent Danijel (do 1955)
|slika=Razglednica Šentanela 1918.jpg
| latd = 46 |latm = 34 |lats = 21.71 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 52 |longs = 32 |longEW = E
|regija=Koroška regija
|pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška
|obcina=Prevalje
|povrsina=4,46
|nadmorska=681,4
|prebivalstvo=199
|prebivalstvo_od=2025
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|postna=2391
|posta=Prevalje
|najdisi=Šentanel
|geopedia=#L410_T13_F10127963_b4
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Šentanel - Vas
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 20. oktober 1994
 | refšt = 7637
 | občina = Prevalje
}}
}}

[[File:20191011 080147 Šentanel Blizu kmetije Dvornik Slovenija.jpg|thumb|Šentanel. Znamenje blizu kmetije Dvornik]]

'''Šentanel''' (izgovori ''Šentanev'') (nekdaj ''Šent Danijel'' in ''Spodnja Jamnica'')&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) &lt;/ref&gt; je [[naselje]] nad [[Prevalje|Prevaljami]] v [[občina Prevalje|Občini Prevalje]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]].

== Ime ==
Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[sveti Danijel|svetem Danijelu]]. Do leta 1955 se je imenovalo ''Šent Danijel'', nakar je bilo na osnovi povojnega ''[[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]]'' iz leta 1948 preimenovano v ''Spodnja Jamnica''. Zaradi nasprotovanja krajanov novemu imenu so leta 1970 naselje preimenovali v ''Šentanel'', narečno obliko prvotnega imena.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Urbanc |first=Mimi |last2=Gabrovec |first2=Matej |title=Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete |work=Geografski vestnik |volume=77 |issue=2 |year=2005 |page=33 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF}}&lt;/ref&gt;

Domača župnija se imenuje [[Župnija Sveti Danijel nad Prevaljami|Sveti Danijel nad Prevaljami]].

== Opis ==
Je hribovsko naselje na pobočju Strojne na nadmorski višini okoli 688 m, s pretežno samotnimi kmetijami (celki). Dostop v kraj je iz glavne ceste [[Dravograd]]–[[Črna na Koroškem]] pri Štoparjevem mostu (viaduktu za železnico). Hudourniki iz Strojne se stekajo v Šentanelsko Reko. Poleg Živinoreje, se prebivalci ukvarjajo z gospodarjenjem z gozdom in turizmom. V kraju je več turističnih kmetij. Sredi vasi je Brusnikova lesena kajža iz leta 1652, ena najstarejših ohranjenih kajž na Koroškem. Ima značilen koroški ''gank'', ter s ''šitelni'' (značilna koroška lesena kritina) pokrita majhna okna. Pod naseljem je tudi etnološka dediščina in kulturni spomenik, 150 let star delujoč Povhov mlin.

Kraj ima tudi turistično in kulturno društvo s folklorno skupino in pevskimi zbori. Posebnost je ohranjanje narečnih pripovedi dramske skupine in ljudsko prepevanje [[Šentanelski pauri|Šentanelskih paurov]].

V župniji deluje mešani pevski zbor, ki se je 1998 poimenoval po Luki Kramolcu. Vodil ga je nad 25 let Marijan Gerdej. Ta zbor je širil slovensko religiozno in posvetno pesem po različnih krajih v Slovenije in v tujini (Pliberk, Gradec, kjer so priredili koncert ob 10-letnici samostojne Slovenije). V Šentanelu je bil rojen in je živel tudi Andrejčev oča, Ciril Marin, ki je pisec kronike in pevec.

V župnišču hranijo spise od 14. stoletja, ki pričajo o dejavnosti Sv. Danijela. Pomembni so zapisi o stolih v cerkvi (1763) in o bratovščini svetega Danijela, tudi iz tega obdobja, kjer so zapisana imena kmetij in naselij (Šentanel, Strojna, Jamnica, Dolga brda, itd.)

== Znani ljudje, povezani s krajem ==
V Šentanelu so bili rojeni skladatelj [[Luka Kramolc]], metalurg [[Mitja Šipek]] in organist [[Štefan Kramolc]], sem pa je prihajal tudi Blaž Mavrel, ljudski pesnik iz bližnje Strojne, kjer je živel na Stontni. Tu je bil za duhovnika [[Franc Ksaver Meško]] (1901–1906).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri == 
* Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

==Zunanje povezave==
{{commons category|Šentanel}}
* [http://www.sentanel.si/ Spletna stran turističnega društva Šentanel]
* [http://www.sportnodrustvosentanel.si Športno društvo Šentanel]

{{Prevalje}}

[[Kategorija:Naselja Občine Prevalje]]
[[Kategorija:Šentanel|*]]
[[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]]</text>
      <sha1>j1klbnq9doe57t9m36bc2ngmbcrbkl3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih statistikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>159562</id>
    <revision>
      <id>6677235</id>
      <parentid>6512924</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:16:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <origin>6677235</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4983" sha1="pk013lyfqpchk3l6avpywtjl9il8uco" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[statistik]]ov''' in demografov.

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}

== A ==

*Jure Ačimović
*[[Franci Ambrožič-kineziolog|Franci Ambrožič]] (1952–2003)
*[[Melita Ambrožič]] (1956–)
*[[Žiga Andoljšek]]
*[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948)
*[[Franc Arh]] (1940–2006)

== B ==

*[[Aleksander Bajt]]
*[[Martin Bajželj]]
*[[Tomaž Banovec]] (1939–)
*[[Marino Bastjančič]]
*[[Vladimir Batagelj]] ([[1948]]–)
*[[Mojca Bavdaž]] (EF)
*[[Jože Benčina (matematik)|Jože Benčina]]?
*[[Mara Bešter]] ([[1922]]–[[2010]])
*[[Aleksander Bilimovič]]
*[[Rok Blagus]]
*[[Andrej Blejec]] ([[1953]]–)
*[[Marijan Blejec]] ([[1919]]–[[1992]])
*[[Matjaž Blejec]] (? –)
*[[Drago Bokal]] (1978–)
*[[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–)
*[[Vladimir Bonač]] (1921–)
*[[Lea Bregar]] (1951–)
*[[Matevž Bren]] (1954–)
*[[Klas Brenk]] (1943–)
*Alenka Brezavšček
*[[Dušan Breznik]] (1920–2002)
*[[Kristijan Breznik]]
*[[Bogomil Brvar]] (1947–) 

== Č ==

* [[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874)
*([[Jože Andrej Čibej]]) (1953–2011)

== D ==

*[[Boris Debevec]]
*[[Srečko Devjak]] (1947–)
*[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002)
*[[Zvonimir Dintinjana]] (1922–2024)
*[[Slava Doberšek-Urbanc]] (1931–2017)
*Gregor Dolinar (1971–)
*[[Barbara Dremelj Ribič]]
*[[Lovro Dretnik]]
*[[Lojze Dular]] (1903–2002)

== E ==

* Vanja Erčulj
* [[Silva Exel Škerlak]]  (1906–1987)

== F ==

*[[Barbara Ferk]]?
*[[Anuška Ferligoj]] (1947–)
*[[Vladimir Frankovič]] (1928-1992)

== G ==

* ([[Matjaž Gams]] - ?)
*([[Lojze Gosar]] 1932–2014)

== H ==

* [[Melita Hajdinjak]] (1977–)
* [[Karmen Hren]]

== J ==

* [[Zala Jakša]]
* [[Rajko Jamnik]] (1924–1983)
*[[Barbara Japelj Pavešić]]
*[[Slavko Jerič]] (1980–)
*[[Silvin Jerman]] (1924–2018)
* [[Jože Jesenko]] (1943–)
* Janez Jug (1957–)

== K ==

*[[Aleš Kadunc]]
*[[Damijana Kastelec]]
*[[Ivan Kavkler]] (1946–)
*[[Nataša Kejžar]] (1976–)
*[[Rajko Kiauta]] (1900–1993)
*[[Neda Kladnik]] (1934–)
*[[Franta Komel]] (1924–2015)
*[[Vojan Konvalinka|Vojan (Vojko) Konvalinka]] (1919–1999)
*[[Simona Korenjak Černe]] (1964–)
*[[Katarina Košmelj]] (1955–)
*[[Blaženka Košmelj Jeriček]] (1925–2017)
*[[Saša Kovačič]]
*[[Boris Kožuh]] (1945–)
*[[Zala Krajnc]]
*[[Anka Kristan]] (1939–)
*[[Irena Križman]] (1951–)
*[[Andrej Kveder]] (1973–)

== L ==

*[[Evgen Lah]] (1858–1930)
*[[Ivo Lah]] ([[1896]]–[[1979]])
*[[Jože Lavrič]] (1903–1973)
*[[Karmen Leskošek]]?
*[[Marko Lovrečič Saražin]]
*[[Katja Lozar Manfreda]]
*[[Lara Lusa]]

== M ==

* [[Mirna Macur]]
* [[Janko Mačkovšek]]
*[[Janez Malačič]] (1950–) (demograf)
*[[Denis Marinšek]]
*[[Dorjan Marušič]] (1957–)  ?
*[[Jasna Mažgon]]
*[[Jože Mencinger]] (1941–2022)
*[[Vid Mesarič]] (1933–2020)
*[[Fedor Mikič]] (1898–1964, Zgb)
*[[Branko Mlinar]] (1923–2010)
*[[Andrej Mrvar]] ?

== N ==

*[[Bojan Nastav]]
*[[Jože Nemec]] (1943–)
*[[Ante Novak]] (1911–1991)

== O ==

* [[Apolonija Oblak Flander]]
* [[Irena Ograjenšek]]
* [[Albin Ogris]] (1885–1959)
* [[Špela Orehek]]?

== P ==

*[[Marko Pahor]]
*[[Dejan Paliska]]
*[[Ivan Pelicon]] (1922–?)
*[[Mihael Perman]] (1961–)
*[[Gregor Petrič]]
*[[Maja Pohar Perme]]
*[[Emil Poljanar]]
*[[Ilja Popit]]?
*[[Drago Potočnik]]
*[[Janez Potočnik]]

== R ==

*[[Alenka Rismal]] (1926–)
*[[Jože Rovan]] (1953–)
*Maja Rožman
*[[Jože Rus (1888)|Jože Rus (1888]]–1945)
*[[Genovefa Ružić]]

== S ==

* [[Janez Sagadin]] (1929–2021)
* [[Jože Sambt]] (demograf)
* Janez Selan (1895?–1944, Bgd)
* [[Janko Seljak]]
* [[France Seunig]]
* [[Tomislav Skubic]] (1930–1996)
* [[Štefan Slak]] (1932–)
*[[Ana Slavec]]
* [[Tomaž Smrekar]]?
*[[Andrej Srakar]] (1975–)
* [[Janez Stare]] (1952–)
* [[Nada Stropnik]] (demografinja)
* Judita Stopar?
*[[Mojca Suvorov]]

== Š ==

* [[Rudi Šeligo]] (1935–2004)
*[[Živko Šifrer]] (1910–1974)
*[[Milivoja Šircelj|Milivoja (Vojka) Šircelj]] (1943–)
*[[Bojan Škof]] (1958–)
*[[Aleksander Škraban]] (1924–2015)
*[[Janez Štalec]] (1942–2025)
*[[Mojca Štraus]] (1968–)
*Ajda Šulc

== T ==

*Polona Tominc (1966–)
*Cveto Trampuž (1935–1999)
*([[Niko Toš]])
*[[Ana Tretjak]] (1949–)
*[[Rudolf Turk]] (1907–1984)

== U ==

* [[Lan Umek]]
*[[Janez Usenik]] (1949–)

== V ==

*[[Alojzij Vadnal]] (1910–1987)
*[[Katja Vadnal]] (1945–)
*[[Vasja Vehovar]] (1958–)
*[[Gaj Vidmar]] (197#–)
*[[Mojca Vizjak Pavšič]] (1953–)
*[[Dolfe Vogelnik]] (1909–1987)

== Z ==

* [[Joca Zurc]]

== Ž ==

* Jure Žabkar
* [[Aleš Žiberna]]
* [[Janez Žibert]]
* [[Alojzija Židan]] (1951–) (demografinja)
*[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] ([[1876|1876–]][[1938]])
*[[Boštjan Žvanut]]
{{seznami narodov po poklicu|statistikov}}

{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Statistiki]]
[[Kategorija:Slovenski statistiki|*]]</text>
      <sha1>pk013lyfqpchk3l6avpywtjl9il8uco</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tončka Čeč</title>
    <ns>0</ns>
    <id>160013</id>
    <revision>
      <id>6677228</id>
      <parentid>6477426</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:38:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenje in delo */ dop. ločilo</comment>
      <origin>6677228</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3749" sha1="7dp1mw6i5kkrcbsj96sjvq219leoyfw" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}}
'''Tončka Čeč''' [tónčka čéč], [[Slovenci|slovenska]] [[komunistka]], [[partizanka]], [[prvoborci|prvoborka]] in [[narodni heroj|narodna herojinja]], * [[1896]], [[Trbovlje]], † [[3. november]] [[1943]], [[Auschwitz]].

== Življenje in delo ==

Antonija Čeč se je rodila v [[rudarstvo|rudarskem]] mestu rudarski družini, kar je zaznamovalo njeno [[politika|politično]] prodelavsko usmerjenost očetu Antonu in materi Heleni (rojena Kortnik). Po končani [[osnovna šola|osnovni šoli]] se je vpisala na administrativni tečaj in se po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah. Že leta 1920 se je pridružila [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji Jugoslavije]] in tam opravljala različne naloge, predvsem na kulturnem področju. Leta 1924 je bila po spopadu z [[Orjuna|Orjuno]], v katerem je sodelovala, v [[Celje|Celju]] obsojena na zaporno kazen. Po prestani kazni se je preselila v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je za kratek čas zaposlila. Leta 1929 jo je partija poslala na šolanje v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je še naprej delovala kot aktivistka KPJ. Po vrnitvi v Jugoslavijo so jo zaradi njenega političnega delovanja leta 1937 [[aretacija|zaprli]]. Zaradi policijskega nadzora je že leta 1940 odšla v [[ilegala|ilegalo]].

Po [[okupacija|okupaciji]] Jugoslavije leta 1941 je postala članica [[Revirska četa|Revirske čete]] in sekretarka OkK KPS za [[Zagorje ob Savi|Zagorje]]. V jeseni 1941 je po razbitju Revirske čete postala [[inštruktor]]ka partijskega kadra v celjskem okrožju. Spomladi 1942 je ob ustanovitvi kozjanskega okrožja postala prva [[sekretar]]ka Območnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Pri svojem delu je tesno sodelovala s [[Kozjanska četa|Kozjansko četo]] pri širjenju in organizaciji [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Te naloge je opravljala do konca avgusta 1942, ko jo je izsledil [[Gestapo]] in jo po krajšem spopadu pri [[Topolovo|Topolovem]] ranjeno zajel.

Tončka Čeč, s partizanskim imenom ''Roza'' je pod nadzorom [[Tretji rajh|nemške]] [[policija|policije]] okrevala v [[bolnišnica|bolnišnici]] v [[Brežice|Brežicah]], nato pa so jo zaprli v zloglasne zapore [[Stari pisker]] v Celju. Med prestajanjem kazni so jo več tednov zasliševali in mučili v Celju, [[Maribor]]u, na [[grad Borl|gradu Borlu]] in nato spet v Celju. Po borbi [[Veličkova četa|Veličkove čete]] [[Savinjski bataljon|Savinjskega bataljona]] z nemškimi enotami, ki se je zgodila 7. novembra 1942 na [[Dobrovlje|Dobrovljah]], so Nemci v Celju v poduk simpatizerjev osvobodilnega gibanja javno sramotili žive in mrtve partizane. Med razstavljenimi trupli je bila tudi Tončka Čeč, ki so ji pred [[Narodni dom, Celje|celjskim Narodnim domom]] okoli vratu obesili sramotilni napis. 

V začetku leta 1943 so jo premestili v [[Auschwitz]], kjer so jo umorili v [[plinska celica|plinski celici]].

== Priznanja ==

[[21. julij]]a [[1953]] so Tončko Čeč razglasili za narodno herojinjo Jugoslavije.

; Poimenovanja

Po njej se danes imenuje osnovna šola v Trbovljah, vrtec v Celju in več ulic v Sloveniji.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{commonscat}}
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam slovenskih narodnih herojev]]
* [[Katja Rupena]]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Čeč, Tončka}}
[[Kategorija:Slovenski komunisti]]
[[Kategorija:Narodni heroji]]
[[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Auschwitz]]
[[Kategorija:Prvoborci]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]]
[[Kategorija:Trboveljčani]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]</text>
      <sha1>7dp1mw6i5kkrcbsj96sjvq219leoyfw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kmetske slike</title>
    <ns>0</ns>
    <id>161435</id>
    <revision>
      <id>6677274</id>
      <parentid>6447777</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:08:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jozze</username>
        <id>48861</id>
      </contributor>
      <comment>Kmetske slike je naslov, zato ni potrebno napisati SO, ampak JE. Podobne primer bi bil: Volk in 7 kozličkov je pravljica in ne so pravljica ... Eventuelno bi lahko bilo prav tudi Kmetske slike so novele, če se navezujemo na slike. Druga (pomembnejša zadeva) pa je, da to NISO črtice, ampak novele. Črtice se povezuje z obdobjem moderna in so v slovenskem prostoru povezane s Cankarjem. Črtice NISO značilne za realizem.</comment>
      <origin>6677274</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34910" sha1="4x14ga18mmxsj74bobkf505l3tlq0n2" xml:space="preserve">'''Kmetske slike''' je zbirka [[novela (književnost)|novel]] [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. Kersnik je besedila objavljal med letoma 1882 in 1891 v [[časopis|časniku]] [[Ljubljanski zvon]].
Kmetske slike so pravzaprav slike, ki prikazujejo življenje kmetov v tistih časih, ko so kmetje imeli zelo trdo, surovo in predvsem revno življenje. Za ta izbor zgodb in tudi za njihov skupni naslov se je prvi odločil [[Ivan Prijatelj]]  v četrtem zvezku Kersnikovih Zbranih spisov leta 1905. Kmetske slike zajemajo osem zgodb: [[Ponkrčev oča]], Rojenica, V zemljiški knjigi, Mačkova očeta, Mohoričev Tone, Otroški dohtar, Kmetska smrt in Mamon.

V drobnih slikah je prikazal kmetov trdi boj za obstanek, njegovo zadolževanje in pravdarsko strast, njegove nespametne ženitve zaradi grunta. Iz njih spoznamo, kako se poraja iz bede in lakote zagrizeno sovraštvo med očetom in sinom (Mačkova očeta), kako zelo je kmet navezan na zemljo in kako naraven pojav mu je smrt (Kmetska smrt), kako brezsrčni so otroški varuhi, ki jim ni mar za ljubezen, temveč ob porokah upoštevajo samo bogastvo (Otroški dohtar) in kako kmet svoja čustva podreja koristim zemlje (Mohoričev Tone).

== Vplivi ==

Na zamisel [[povest]]i iz kmečkega okolja je prišel Kersnik najbrž po [[Ivan Tavčar|Tavčarjevem]] zgledu, ki je svoje [[Slike z loškega pogorja]] objavljal od leta 1876 naprej. Pozneje se je tej spodbudi pridružil še vpliv [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjeva]] iz [[Lovčevi zapiski|Lovčevih zapiskov]]. Kmetske slike se ukvarjajo  z usodami in [[literarna oseba|liki]] kmečkih ljudi tedanjega časa. V [[cikel|ciklu]] je opaziti razvoj od Tavčarjevega tipa kmečke [[novela (književnost)|novele]] do zvrsti, ki je za [[Janko Kersnik|Kersnika]] značilna.

== Snov ==

[[Snov]] za Kmetske slike je [[Janko Kersnik|Kersnik]] črpal iz svojega domačega okolja, iz pokrajine v okolici [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], blizu [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kmečke ljudi je Kersnik poznal iz svoje bližine, vsak dan jih je lahko opazoval pri delu na polju in doma, z njimi se je ukvarjal v svoji pisarni, ko so prihajali po nasvete ali pa se borili za svoj prav. To je postalo [[motiv]] in [[snov]] za njegovo kratko [[proza|prozo]]. Podobno kot [[Ivan Tavčar]], je večino ljudi, ki je uporabil za osrednje [[literarna oseba|like]] zgodb, posnel po resničnih osebah. [[Literarni zgodovinar]]ji so kasneje poskušali ugotoviti po kateri resnični osebi je kateri pripovedni lik posnet. Pri tem jim je v veliki meri pomagal pisateljev sin, Anton Kersnik. V besedilih prevladujejo motivi nezakonskih otrok, družinskih prepirov, [[dediščina|dediščine]], tragične usode mladih in smrti starejših kmetov. Kersnik opisuje tipične predstavnike kmečkega okolja, kjer vladajo trdni biološki in socialni zakoni. Kmečke ljudi prikazuje objektivno, a s čustvenimi podtoni.

== Slog ==

V okviru slovenske [[proza|proze]] 19. stoletja pomenijo [[Janko Kersnik|Kersnikove]] Kmetske slike premik iz tradicionalne vaške ali domačijske [[povest]]i romantično realističnega tipa v »moderno« obravnavo kmečke snovi.  Po večini spadajo med drobno realistično prozo, ki se je v [[Evropa|Evropi]] uveljavila sredi 19. stoletja. 
Kersnikov prispevek k razvoju našega [[realizem|realizma]] je pomemben, saj je v realistično prikazovanje sodobnega življenja na podeželju vpletel tudi družbenokritično noto. Kmetstvo za Kersnika ni več reprezentativen slovenski družbeni stan, vanj je posegel z moralno-kritičnim prijemom. Tako je ugotovil, da je kmečki svet prav tako družbeno in moralno razrvan, kot katerikoli drugi. Resničnost slovenskega kmeta se je razkrila kot tragična in problematična. 
Ker je pisal o svojem času in o ljudeh iz neposredne okolice družbenokritično, si je nakopal precej očitkov in zamer, enkrat s strani [[klerik|duhovščine]] in [[učitelj|učiteljskih vrst]], drugič s strani [[sodnik]]ov, tretjič [[zdravnik]]ov ali davkarjev. Vendar se pisatelj nanje ni dosti oziral. Vseeno se je trudil slikati le resnico in risati človeka v njegovem dejanju in življenju.

== Slika ==

Prvi je črtice zbral in jih združil v cikel z naslovom Kmetske slike [[Ivan Prijatelj]] leta 1905 v četrtem zvezku [[Janko Kersnik|Kersnikovih]] [[Zbrani spisi|Zbranih spisov]]. Pri tem se je oprl na njihovo snovno sorodnost in oblikovno zgrajenost. Z izrazom slika je hotel najbrž poudariti, kako zelo so zgodbe zajete iz resničnosti in kako živo se v njih odraža pisateljev [[realizem|realistični]] slog. V tem pogledu jih je označil kar se da dobro in v slovenski [[literarna zgodovina|literarni zgodovini]] ustalil ta pojem. Kersnik sam jim dolgo ni mogel najti primernega naziva. Od leta 1881, ko je pripravljal Ponkrčevega očeta, pa do leta 1886, ko je zasnoval Mohoričevega Toneta, je v pismih Levcu nihal med izrazi »kratka povest«, »majhna povest«, »majhna noveleta« in »povestica«. 24. junija 1887 pa je sporočil prijatelju v Ljubljano: »Ako hočeš, napravi notico (v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem Zvonu]]), da s 1. avgustom končam [[Testament]], da bom pa v prihodnjih številkah priobčil par kratkih prizorov ali slik ali kakor jih uže hočeš imenovati.« In v resnici je do takrat objavljal svoje črtice brez posebne oznake, šele leta 1889 pa je Kmetsko smrt opremil s podnaslovom Slika.

== Vsebina ==

=== Ponkrčev oča ===
*'''Vsebina'''
Pod Kompoljskim gradom je bil dober kraj za lov. Grajski učitelj je bil lep, mlad in odličen lovec. Na gradu ni bil veliko časa in ni nameraval ostati dolgo, ker je nameraval iti nadaljevati študij. V kraju, kjer je poučeval, mu je bil dolgčas, edina zabava mu je bil lov. Nekega dne je med lovom šla mimo kmečka deklica, ki si jo je učitelj ogledal in ogovoril. Izvedel je, da je Tolstovršnikova Urška. V njej je videl možnost zabave v hribih, zato je ob večerih hodil k njej. 
 odselili v mesto in učitelj je šel z njimi. Urška je med njunimi srečanji zanosila in rodila sina, ki ga je župnik krstil Ponkrèc. Kmalu za tem je zbolela in umrla. Čez 30 let je na materinem domu gospodaril Ponkrèc. Nekega večera se je k njemu zatekel star moški, ki je povedal, da je Ponkrčev oče. Ponkrèc mu je dal posteljo v hiši, proti jutru je umrl. Sin mu je oskrbel in plačal pogreb, plačal pa je tudi mašo za mater in očeta.
*'''Interpretacija'''
Ponkrčev oča vsebuje veliko lastnosti tradicionalne vaške [[povest]]i, kakršno je v slovensko književnost vidneje uvedel [[Josip Jurčič]]. Dogajanje med grajskim in preprostim kmečkim človekom je postavljeno v odmaknjen podeželski svet, njun stik pa je ujet v zgodbo ljubezenskega srečanja, ki se tragično zaplete, postane usodno in pogubno. Na koncu usoda sama kaznuje človekove prestopke, saj storjenemu zlu sledi kazen, dobroti pa plačilo.
Zgodba utrjene literarne tradicije  ne prerašča, vendar se znotraj tega literarnega obrazca uveljavi vrsta novih pisateljskih prijemov:
•	kratek zunanji obseg zgodbe, kljub veliki notranji razsežnosti (30 let), izlušči le pomembnejše izseke: igrivi začetek, tragični zaplet in katastrofalni konec
•	neprizadet, skrajno zadržan, na prvi pogled docela trezen odnos do snovi
•	drobna, skorajda neznatna zunanja dejstva, v katerih skuša ujeti neko globljo, psihološko pomembno in bistveno vsebino stvari in s katerimi se karakterizacija prvič odmika od velikih zunanjih dejanj in dramatsko zarisanih prizorov.
*'''Nastanek slike in prva objava'''  
Slika je prvič izšla v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1882. Iz podatkov, ki nam jih nudi korespondenca med avtorjem in [[urednik]]om Ljubljanskega zvona ugotovimo, da je slednji  spremenil  naslov slike v Ponkrčev oča, prvotni se mu namreč ni zdel dober (»Ein unmӧglicher Titel!«). Prvotni naslov ni znan. Prav tako ne vemo, kako je črtica nastala. Po mnenju pisateljevega sina Antona je verjetno tudi tu »kakor večinoma v vseh slikah nekaj resničnega ozadja«, toda dogodka se ne spomni.
Okolje v sliki pa je resnično. Zgodba se plete v bližini [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], v trikotniku [[Kompolje]]-[[Koreno]]-[[Krašnja]]. Blizu Kompoljskega hriba proti vasi Koreno, je nekoč stala na spodnjem koncu doline na samoti Tolstovršnikova hiša. Svet pod hribom »v zatišju dveh majhnih dolin«, kamor so se jesenskega jutra namenili lovski čuvaji po divjačino, »razpotje vrhu klanca«, kjer je stal grajski učitelj in čakal zajca, vse je opisano natančno po pokrajini. Le Kompoljskega gradu ni in ga ni bilo ne v času pisateljevega življenja niti veliko prej. O njem je živelo sporočilo, a to ni imelo s povestjo nobene zveze.

=== Rojenica ===
*'''Vsebina'''
Koporčev Jurca je dobil sina in ko se je vračal iz krčme, kjer je proslavil veseli dogodek, je v pijanosti zagledal [[rojenica|rojenico]], ki je sinu napovedala veliko prihodnost. Toda zgodba  se je obračala drugam. Sinu, ki ga je Jurca najprej namenil za gospodarja, na tihem celo za [[škof]]a, je pri študiju spodletelo. Postal je [[pisar]] na bližnjem uradu. Nato so ga poklicali v [[vojska|vojsko]], kar je v Jurci sprožilo nove upe, saj je rojenica napovedala, da bo njegov sin imeniten mož in ko bo umrl bo šel za njegovim pogrebom sam [[cesar]]. Toda v naglem zasuku sledi še zadnja postaja navzdol; beden pogreb vojaškega prostaka na daljnem [[Dunaj]]u, klavrna zadnja pot krste, ob kateri se po naključju ustavi [[cesar]] in mrtvemu nakloni svoj pozdrav. Napoved rojenice se je res izpolnila, toda povsem drugače, kot jo je nekoč doživel pijani Jurca.
*'''Interpretacija'''
V zgodbi Rojenica odkrijemo sledi starejše slovenske proze, predvsem v sestavinah ljudskega pesniškega izročila. V zgodbi nastopita rojenica - bajeslovno bitje, ki človeku ob rojstvu napove usodo in vaški original, črednik Omahnež, ki prerokuje, zdravi z zagovori ljudi in živino.
Vendar odnos do obeh figur ni niti naiven niti romantičen: rojenica nastopi le kot privid v pijanosti, posebnežu Omahnežu ljudje sicer mnogo verjamejo, vendar je v resnici le navaden berač. Obe figuri sta v literaturo postavljeni  realistično.
Gre za zgodbo velike iluzije in hrepenenja kvišku, ki ju življenje zlomi v poraz. Človek je nemočen sredi stvarnosti, v katero ga je postavilo življenje in njegovo hrepenenje kvišku je čisto zaman.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla leta 1884 v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. O ozadju zgodbe ne vemo ničesar. Pisateljev sin Anton Kersnik meni, da se je  tudi tu pisatelj oprl na resnični pripetljaj, le da ga je po svoje predelal. Slika postavljena v bližnjo okolico [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], in sicer v vas Gradišče, oddaljeno kilometer in pol od Lukovice. Tudi imena oseb so zajeta iz tamkajšnjega okolja, najbolj živo po resnični osebi je opisan vaški zagovarjalec Omahnež.

=== V zemljiški knjigi ===
*'''Vsebina'''
V večernem vzdušju navadne vaške krčme sta se pogovarjala [[advokat]] Pavlin in [[zdravnik]] Sever. Preganjala sta dolgčas  s pogovorom o Znojilčevem posestvu. Zgodba je govorila o nekem očetu, ki je imel dva sinova. Ta oče je nenadno umrl, še prej pa je napisal [[oporoka|oporoko]], po kateri je posestvo dobil starejši sin Tomaž, doto pa sta dobila mlajši sin Matevž in rejenka Lajda. Tomaž se je oženil, mlajša dva sta šla služit, njuna dota se je vknjižila na posestvo in to je bila prva vknjižba v [[zemljiška knjiga|zemljiški knjigi]]. Tomaž je na posestvu gospodaril dobro in slabo, kakor je nanesla letina, denarja pa je bilo vedno manj. Matevž je čez nekaj let ostal brez dela in je prišel za hlapca na Tomaževo posestvo. Na semnju je srečal Lajdo, ki je ravno dopolnila osemnajst let in po srečanju je začel hoditi k njej na posestvo, kjer je služila. Lajda je zanosila in rodila sina Lukca.  Matevž  je dal na otroka prepisati svojo doto in odšel v tujino. To je bila druga vknjižba v zemljiško knjigo. Lajda je umrla, Lukca je vzel na posestvo Tomaž. Tomaževi kmetiji je šlo čedalje bolj navzdol. Ko je umrl še Lukec, je njegova dota pripadla državni blagajni – erarju in erar  je tožil Tomaža za ta dolg. To je bila tretja knjižba v zemljiški knjigi. Ker Tomaž denarja ni imel je moral posestvo prodati. Kupec Znojilčevega posestva je bil [[advokat]] Pavlin, ki v krčmi pripoveduje zgodbo, ki jo je  pred tem razbral iz treh vknjižb v zemljiško knjigo. 
*'''Interpretacija'''
V tej sliki se je Kersnik osvobodil tradicionalnih okvirov [[pokrajinska povest|vaške povesti]]. Obrat od bogate zunanje [[fabula|fabulistike]] k neznatnim dejstvom vsakdanje resničnosti je bil zelo opazen. V središču njegove pozornosti je bil navaden uradni akt – izpisek iz zemljiške knjige. Dogajalni čas je fragmentiran, imamo nekaj časovno razmeroma oddaljenih izsekov, ki so urejeni sintetično, enopramensko, usmerjeno v konec. Pisatelj je skrbno pazil na časovno označevanje, čeprav je ostajal skop v poročanju o dogajanju in vsem drugem.
[[naturalizem|Naturalistični]] dokumentacijski pristop k leposlovni obravnavi življenja je bil za slovensko prozo radikalna novost. Glavno izhodišče zgodbe tu ni bil več človek, temveč banalno neznaten uradni akt. Kersnik je s tem pristopom  razširil predmetno področje slovenske pripovedne umetnosti in literarne estetike. Njegova programska odločitev se je na tem mestu približala osrednjemu razvojnemu toku sodobne evropske proze. Njegov moderni determinizem pa se ni obrnil v francosko biološko, temveč v izrazito socialno smer.
*'''Vplivi'''
V [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] je leta 1883 izšla razprava [[Fran Celestin|F. Celestina]] [[Naše obzorje]]. Avtor, ki  je prišel iz šole ruske realistične [[literarna kritika|kritike]], je odločno nastopil proti tisti prozni tradiciji, ki je še vedno stregla romantični zanimivosti pripovedovanja in značajev. Zavzel se je za realistično in kritično prikazovanje sodobnega življenja zlasti na podeželju. Pri tem je opozoril na vrsto težkih gospodarskih in socialnih problemov, ki so uničevali slovenskega kmeta (na njegov usoden stik z gospodo, na rastoče zadolževanje, na nespametne ženitve brez ustrezne gmotne podlage, na škodljive delitve posestev, na pravdarsko strast itd., skratka na kmetovo dramatično borbo za obstanek ter na njegovo proletarizacijo).
V zemljiški knjigi lahko odkrijemo razmeroma močan odmev Celestinovega realističnega in socialno kritičnega programa, saj gre za motiv popolnega propada kmečkega posestva in postopne proletarizacije.
Med Kersnikovim delom in Celestinovim programom pa so tudi bistvene razlike. Celestinove pobude zasledimo v Kersnikovi tematiki, medtem ko je pisateljevo globlje doživetje socialnega problema v marsičem drugačno. Celestinove teze o odkrivanju ogrožujoče resničnosti in razširjanju človekovega obzorja se stekajo v optimistično perspektivo, v prepričanje, da je možna tudi človekova zmaga nad silami, ki ga ogrožajo. Kersnik pa tej optimistični ideji ni sledil.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla v  Ljubljanskem zvonu leta 1884. Čeprav ni nikakršnih korespondenčnih podatkov o tem, kako je slika nastala, lahko skoraj z gotovostjo sklepamo, da je pisatelj naletel na snov zanjo v svoji [[notar]]ski pisarni. Mogoče je, da se mu je zamisel porodila prav ob branju takega izpiska iz zemljiške knjige, kakor ga navaja v črtici. To nam potrjuje uvodni dialog med advokatom dr. Pavlinom, zastopnikom pisateljevih nazorov in zdravnikom dr. Severjem. V njem je dovolj jasno povedano, kje moramo iskati  gradivo za sliko. V prizadetosti, s katero govori Kersnik tu o [[poezija|poeziji]], skriti v »prašnih suhih aktih«, ne tiči le težnja po izpovedi realistične miselnosti, iz nje začutimo tudi močno osebno doživetje, ki ga je prevzelo, ko je prebiral črke uradne listine.

=== Mačkova očeta ===
*'''Vsebina'''
Črtica govori o Mačkovih, in sicer o treh generacijah očetov oziroma sinov. Stari Maček je živel s sinom na kmetiji, kjer je še gospodoval, ko pa je že zelo ostarel, so ga le prepričali, da je kmetijo zapustil sinu. Ko je sin zagospodoval, se staremu Mačku ni godilo več dobro, saj ga je sin pretepal, veliko so se prepirali, tako da je stari oče naposled zapustil svoj dom in odšel k sosedovim. Kmalu je umrl, še prej pa je zahteval od sina svojih 20 goldinarjev, ki jih je zapustil sosedovim. Toda tudi sinu se na stara leta ni godilo dobro. Sam je imel sina in ko mu je zapustil kmetijo, se mu je zgodilo enako kot očetu. Sin ga je pretepal, tako da je tako kot oče preživel svoje zadnje dni pri mladem sosedovem Matevžu. Sin je torej vrgel očeta čez prag, kakor je on sam na začetku zgodbe naredil svojemu očetu.Sin in oče sta imela enako usodo in končala na enak način. Pregovor za to sliko velja &quot;Ti očeta do praga sin tebe čez prag&quot;. 

*'''Interpretacija'''
Kersnikov realistični pogled na življenje v tej sliki dobi že nekoliko značilnosti [[naturalizem|naturalizma]]. Kmečki človek nima idealnih čustev in hotenj, v njem deluje ena sama strast, boj za goli obstanek in borno imetje. Posestvo je tisto, kar določa človekovo usodo, je tisto ob čemer živi in pade celotna kmetova eksistenca, tako gmotna kot duhovna. Posestvo ne druži, temveč odtujuje najbližje ljudi. Kmečki človek je do kraja zapet in zaprt. Njegovi stavki so čisto vsakdanji in skopi. Skrivajo beraštvo, nemočen ponos, skrb za ogroženi obstanek in globoko nezaupanje do gosposkega človeka. Tu je Kersnik mojster moderne karakterizacije, ki zmore z na videz nepomembnimi detajli stvarnosti izpovedati neko človeško pomembno in bistveno vsebino. Tu ni patosa besed, je le patos stvarnosti.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla v februarski številki [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskega zvona]] leta 1886. Dogodki, o katerih Kersnik pripoveduje v Mačkovih očetih, so se pletli v neposredni bližini [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], pravzaprav tik pod njim. »Pri Mačku« se je reklo pri kajži v zaselku Selu št. 25. Posestvo je mejilo na Kersnikovo zemljo, zato je res kar pravi pisatelj: »Maček je naš sosed in gotovo je malo dni v letu da bi na sprehod ne šel mimo…« Od obeh glavnih oseb, pa je po resničnosti naslikan le mlajši Maček, starejši je umrl, ko je bil Kersnik še otrok. Obstajajo pa pripovedi o tem, da je starejši Maček res imel navado ustavljati kadilce in jih prositi za [[tobak]], prav tako še o tem, da ni noben Maček umrl na svojem domu.

=== Mohoričev Tone ===
*'''Vsebina'''
Tone si je s poroko z vdovo, Mohoričevo Marjano, priženil polgrunt, po svojem očetu je dobil le doto. Marjana je imela rejenko Cilko, svojih otrok nista imela. Ker jim je šlo slabo je Tone potreboval [[posojilo]], dogovoril se je z bratom Šimnom, da pride živet k njim in si od njega izposodi njegovo doto po očetu. Šimon se je takoj zaljubil v Cilko. Kmalu so ga vpoklicali v [[vojska|vojsko]], preden je odšel je dejal, da v primeru da se ne vrne, zapušča svojo doto Cilki.  Čez čas je umrla Marjana. Ker se Šimon dolgo ni vračal, so vsi mislili da je mrtev.  Tone in Cilka sta ostala sama v hiši. Poročila sta se, da bi utišala zlobne jezike. Kmalu zatem je Cilka povila otroka. Takrat pa se je vrnil Šimon.  Šimon je bil nad Cilkinim otrokom in zakonom zelo presenečen, celo jezen je bil. Odločil se je terjati od zakoncev doto. Ker denarja nista imela, so oklicali prodajo posestva. Cilka je v nesreči stala možu ob strani in ga bodrila, da bodo že kako, čeprav je imela pred poroko rada Šimna. Preden se je posestvo prodalo, se je Šimon zapletel v pretep, zaradi katerega je umrl, pred smrtjo pa je uspel narediti [[oporoka|oporoko]], v kateri je doto zapustil zakoncema.  Tako sta ostala na posestvu in naslednjega otroka poimenovala po Šimnu.
*'''Interpretacija'''
Tej sliki je v uvodu Kersnik nadel oznako »naša mala povest«. V njej sta oba pola Kersnikovega oblikovanja [[realizem|realistični]] in [[idealizem|idealistični]], prišla v drugačno razmerje. Kmečki človek se na robu življenjske preizkušnje povzpne iz svoje ujetosti v imetje in grunt. V njem zmaga pokončna volja in plemenito čustvo, ki zmore vztrajati nad lastninskimi zakoni družbe. Boj za posest, ki tare, razdvaja in uničuje kmečke ljudi, Kersnik tokrat razreši s pomočjo človekovih [[morala|moralnih]] moči. Povest se konča z zmago človekove delovne volje. Svoj [[realizem|realistični]] pogled na življenje je tokrat omejil in pustil popolno zmago idealnim, celo tradicionalnim težnjam. V ta namen je uporabil tudi vrsto nenadnih naključij, ki vsa po vrsti služijo srečnemu izidu povesti.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je bila prvič objavljena v  [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1886. Iz dopisovanja med [[Fran Levec|Levcem]] in [[Janko Kersnik|Kersnikom]] izvemo, da je slika nastajala kar nekaj časa in da je imel pisatelj težave s koncem zgodbe. »Predramatična je, zato je ne morem kar s kolom pobiti ali končati«, je zapisal v pismu. Želel je ohraniti realističnost in prepričljivost ter razplesti dogodke tako, da ne bi učinkovali preveč nasilno ali presenetljivo. Težnja po uveljavitvi [[etika|etičnega]] ravnovesja v zgodbi v tem smislu, da se dobro plačuje in slabo kaznuje, se je morala umakniti spoznanju, da razsoja življenje o naših čustvih in naših usodah drugače,  bolj zapleteno, kakor nas uči racionalistična logika. In ker je moral Kersnik vendarle »pobijati s kolom«, da je razvozlal dramatično zaostrena nasprotja med osebami, je zamahnil po človeku, ki ni bil etično nič slabši od drugih, a čigar nesreča je bila v tem, da ga je življenje samo vrglo pod kolo in ga zmlelo. In ravno ta postopek je v Kersnikovem ustvarjanju nekaj novega.

=== Otroški dohtar ===
*'''Vsebina'''
Mana je bila otrok  brez staršev a z bogatim posestvom. Po smrti staršev sta zanjo skrbela Molekova, ki sta jo vzgajala, z največjo skrbnostjo sta bdela tudi nad njenim posestvom, ga oddajala in popravljala, denar od posestva pa pridno varčevala za Manino prihodnost. Nabral se je lep kupček denarja. Ker svojih otrok nista imela, se je Mani obetalo, da ji bosta Molekova zapustila tudi svoje posestvo. Tako je veljala za bogato nevesto. Ko je dopolnila devetnajst let, si je po lastnem čustvu izbrala človeka, s katerim se je želela poročiti.  Ker je bila mladoletna in ker  si je izbrala človeka, ki je bil [[kovač]] in ne [[kmet]] in brez velikega premoženja, se je njeni želji postavil po robu najprej Molek.  Peljal jo je k otroškemu dohtarju - varstvenemu [[sodnik]]u, tudi ta je bil ogorčen nad zamislijo o taki poroki, celo prepovedal jo je. Toda Mana je vztrajala pri svojem hotenju in čustvu. Istega leta je zanosila, Molek je s časom popustil. Šel je prosit sodnika, naj poroko vendarle dovoli a sodnik je ostal neizprosen. Zavrnjena je bila celo Molekova [[pritožba]]. Mana je pod težo te odločitve hirala in nazadnje po porodu otroka umrla. Tako je postala žrtev svoje bogate lastnine, njen otrok pa novi varovanec sodišča.
*'''Interpretacija'''
Osrednji [[motiv]] slike ustreza [[Fran Celestin|Celestinovemu]] programskemu priporočilu ([[Naše obzorje]], [[Ljubljanski zvon]] 1883), da naj pisatelj prikazuje kmeta v stiku z gospodo. Usodo glavne osebe je Kersnik vklenil v  sistem pravnih [[zakon]]ov tedanje družbe. Zaznamovanje z imetjem je nekoliko drugačno, človeka ne uniči propad posesti, temveč nezmožnost razpolaganja z njo. Za ceno človekove sreče jo varuje družbeni red. Kersnikovo kritično prikazovanje podeželskega birokrata in njegovega uradovanja v imenu pravice je brezobzirno. Njegove odločitve izhajajo samo iz dveh motivov: iz misli na veliko Maničino posestvo, ki bi se mu smel približati le premožen  ženin in pa iz osebne uradniške ambicije, ki za vsako ceno hoče uveljaviti svojo voljo. Človečnost in moralna moč Kersnikovega kmeta (Moleka) sta v tej zgodbi še izrazitejši. Molek namreč najprej tudi sam nasprotuje poroki, ko pa se omehča, gre prosit sodnika naj poroko dovoli in ko ne uspe, zažene tak hrup, da ga da sodnik celo zapreti.
Spremenjeni pogled na kmečki svet je vnesel znatne spremembe tudi v pisateljev [[stilistika|stil]]: v nekaterih opisih Molekovih situacij opazimo lahkotno, hudomušno noto, sodnikov jezik je juridično suh. 
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1887. Pokrajinska podoba v pripovedi je posneta po vaškem okolju iz Kersnikove domače okolice, najbrž po zaselku Podkraju pri Tuštanju v moravški dolini, del pripovedi pa se plete kar na [[Brdo pri Lukovici|Brdu]] (pri Lukovici) samem, v  tamkajšnjih sodnih prostorih. Neposredno poseganje uradniškega sveta v kmetsko življenje vzbuja vtis, kakor da je pisatelj našel snov in idejo v svojem poklicnem področju.
Ugibanja o tem, ali je »otroški dohtar« posnet po resnični osebi ostanejo nerazjasnjena, bolj vodijo k predpostavki, da je Kersnik ustvaril podobo, ki bi se jo dalo zaradi splošno tipičnih potez pripisati marsikateremu tedanjemu mlademu sodniku na podeželju.  Zato je slika vzbudila v sodnih krogih veliko nejevolje.

=== Kmetska smrt ===
*'''Vsebina'''
Planjavec je bil trden mož. Imel je tri, že odrasle sinove in hčer, pa vendar ni mislil prepustiti gospodarjenja na kmetiji sinu, dokler je še imel kaj moči. Nekega dne se je namenil popraviti streho, zakuril je ogenj nad katerim je vil brezove trte, da bo z njimi privezal slamo na streho. Takrat pa ga je »[[epilepsija|vrglo božje]]« in padel je v ogenj. Odnesli so ga v hišo, vendar mu ni bilo več pomoči. Vsi so vedeli, da bo umrl, tudi Planjavec. A smrti ga ni bilo strah. Poklicali so tri može, da je lahko napravil [[oporoka|testament]]. Premišljeno je narekoval kaj naj komu pripade in kaj je treba plačati, nato pa je umrl.
*'''Interpretacija'''
Zgodba predstavlja umetniški vrh slik. V pričujoči zgodbi je Kersnik dosegel najvišjo stopnjo pripovedne zbranosti okoli enega samega prizora – umiranja starega Planjavca. Trda skrb za obstanek grunta pa je poglavitno gibalo kmetove zavesti do zadnjega trenutka. Tej skrbi podreja vse ostalo. Žilavost s katero kmet vztraja sredi trdega življenja ter moč, s katero sprejema smrt, zbuja občudovanje. Gre za spoznanje, da je v kmetovem naravnem in čisto neherojskem doživljanju smrti heroizem posebne vrste, pomembna človeška veličina.
Gre za izrazit primer naše klasično [[realizem|realistične]] proze. Od ostalih Kersnikovih kratkih pripovednih del se loči po tem, da je osredinjena na eno osebo in njen značaj, na časovno in prostorsko zoženost. Izraz je strogo funkcionalen. Skopa govorica zunanjih dejstev prikaže kmetovo notranjost z bistvene strani. Ni lirično-čustvene podloženosti, ki je za Kersnika značilna
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Prvič je slika izšla v  [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1890. V nasprotju z vsemi slikami zbranimi v ciklu je edino Kmetska smrt povsem brez zgodbe, prava slika,  izrez iz življenja. Dogodek je pisatelj opisal kakor ga je doživel. Snovi za sliko si verjetno ni izmislil, nanjo ga je opozorilo življenje. Po vtisu ki ga dobimo iz slike, je bil priča dogodku, katerega je upodobil. To je verjetno tudi zato, ker je bil kot [[notar]] neredko v kmečkih hišah, da je uradno potrdil umirajočim gospodarjem njihovo poslednjo voljo.
Krajevno je dogodek postavljen v bližino [[Lukovica|Lukovice]], na samotno kmetijo na Planjavi, tik pod [[Limbarska gora|Limbarsko goro]]. Prizorišče je orisano le v bežnih obrisih, a vendar kljub vsemu dovolj nazorno, da ne moremo dvomiti v pristnost opisa. Tudi osebe, zlasti stari Planjavec, so zajete iz resničnega okolja in prenesene v sliko v svoji pravi podobi.

=== Mamon ===
*'''Vsebina'''
Šimon Greben se je rodil v majhni vasici imenovano [[Selo]]. Hodil je v šolo in bil je zelo bister in učen fant. Njegova želja je bila postati [[duhovnik]]. Pisal je tudi zapiske o svojem premoženju z naslovom Zaklad mojega imetja. Skrbno je popisal vsak denar ki ga je dobil in popisal je trinajst knjižic. Na koncu se je nabralo nekaj tisočakov. Danes ne ve nihče ničesar o njem, znano je samo tisto kar je zapisal v zapisnikih. Umrl je kot župnik, ubogo in prazno, njegovo premoženje pa se je po zakonu delilo [[Cerkev (organizacija)|cerkvi]], revnim in sorodnikom. Slika se zaključi s tem, da pripovedovalec zgodbe pogled z zaprašenih aktov usmeri ven skozi okno v jasen dan in uzre ščinkavca ki žvrgoli na lipi in se ne meni za to ali je kaj zrnja pod njo ali ne.
*'''Interpretacija''' 
Zgodba z naslovom Mamon po svoji snovi na prvi pogled niti ne sodi v skupino zgodb iz kmečkega življenja, vendar je po svojem osnovnem življenjskem problemu, ustvarjalni metodi in obliki kmetskim slikam zelo blizu. Gre za izsek iz življenja nekega duhovnika, je biografija in oznaka vikarjeve osebnosti oblikovana iz dejstev iz njegovega življenja. Pisatelj je izbral metodo dokumentacijskega pristopa k zgodbi individualne usode. Iz zaprašenih aktov se izlušči življenjska pot človeka, ki si je v svojem boju za obstanek izbral zmagovito pot, a v lakomnosti izgubil svojo človečnost. V kontrastu se razodene tisto, kar je za Kersnika bistveno. Eno je nekompromisno, skrajno realistično opazovanje življenja, drugo pa hrepenenje v poetično lepoto, ki osvobaja neznosne resničnosti. Mamon predstavlja tekst, v katerem sta se obe težnji najbolj izostrili in oddaljili ena od druge.
V tej sliki doživlja klasični realizem svoj notranji razkroj, objektivistične in subjektivistične tendence v doživljanju sveta se skrajno napno in dokaj vidno napovedo obe bodoči smeri slovenske proze: [[naturalizem]] in [[književnost nove romantike|novo romantiko]].
*'''Nastanek slike in prva objava''' 
Prvič je slika izšla v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1891, kot prvi del cikla Iz sodnih aktov. Cikla Kersnik kasneje ni nadaljeval in glede njega ne vemo nič določenega niti o vzgibih, ki so ga rodili niti o snoveh, ki jih je Kersnik v njem nameraval obdelati. Lahko pa sodimo na podlagi tega, kar nam pove naslov sam in dokazuje zgodba o Mamonu, da se je Kersniku porodila misel, da bi sestavil zbirko drobnih, na zunaj z vodilnim motivom rahlo povezanih slik, res ob prebiranju starih sodnih aktov. O tem, da je teza sprejemljiva in celo dokazljiva, pričajo podatki v črtici, a tudi drugi viri. Zgodba o Mamonu, ali natančneje [[biografija]] vikarja Šimna Grebena, ni izmišljena, je le umetno postavljena v nekakšen pripovedni okvir. Da je imel Kersnik mnogo gradiva te vrste v rokah kot [[notar]], saj je take zapiske celo zbiral, nam pričajo razne listine v njegovi [[zapuščina|zapuščini]].

== Ponatisi ==

Tako kot je bilo v zadnji tretjini devetnajstega stoletja povsem običajno, je tudi Kersnik svoje spise, razen romana [[Na Žerinjah]], objavljal v nadaljevanjih, včasih skrit za [[psevdonim]]i, v tedanji periodiki, največ v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]], katerega solastnik je bil, pa tudi v [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] in drugod.
Nepopolni zbrani spisi Janka Kersnika so najprej v sešitkih in nato v knjigah začeli izhajati tri leta po njegovi smrti. Od leta 1905 do leta 2002 so Kmetske slike izšle enaindvajsetkrat, pri različnih založbah in ob spremnih besedah različnih literarnih teoretikov in zgodovinarjev. Prvi je o Kersniku in o Kmetskih slikah pisal [[Ivan Prijatelj]] v monografiji [[Janko Kersnik, njega delo in doba]] leta 1914, kasneje so spremne beseda k izdajam Kmetskih slik pisali še [[Boris Paternu]], [[Anton Ocvirk]], [[Viktor Smolej]], [[Iztok Ilich]] in [[Gregor Kocijan]]. Slednji je leta 2009 pri [[ZRC SAZU]] izdal tudi [[Monografija o Janku Kersniku|monografijo o Janku Kersniku]].

== Prevodi ==

Pisatelj je doživel prevode vrste svojih del v nemščino in nekatere slovanske jezike.

'''Rojenica:''' 
*	J. Kersnik : Sudička; Slovanski Sbornik, 1886 (prevedel Ognjislav)
*	J. Kersnik : Rojenica; Südst. Post VI, 1886, št. 86 in 88 (prev. B. K-k)
*	J. Kersnik : Die Rojenica; Agramer Tagblatt, jun. 1897 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : Rođenica; Odabrana dela (Jugoslovenski pisci, knjiga XIII), 1950, 122
'''V zemljiški knjigi:'''
*	J. Kersnik : Im Grundbuche; Aus fremden Zungen, 1896 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : U gruntovnici; Brankovo Kolo, 1897, št. 23 (prev. A. Gavrilović)
*	J. Kersnik : Iz zemljišnih knjiga; Odabrana dela (Jugoslovenski pisci, knjiga XIII), 1950, 115
'''Mačkova očeta:'''
*	J. Kersnik : Mačkova očeta; Stražilovo, 1886 (gl. LZ 1887, 57)
*	J. Kersnik : Die Väter Maček; Agramer Tagblatt, maja 1897 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : Dva oca; Odabrana dela (Jugoslovanski pisci, knjiga XIII), 1950, 129
'''Mohoričev Tone:'''
*	J. Kersnik : Mohoričev Tone; Stražilovo, 1886 (gl. LZ 1887, 57)
*	J. Kersnik : Mohoričev Tone; Agramer Tagblatt, dec. 1897 (prev. F. Vidic)
'''Otroški dohtar:'''
*	J. Kersnik : Der Kinderdoktor; Agramer Tagblatt, junija 1897 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : Dečji lekar; Odabrana dela (Jugoslovenski pisci, knj. XIII) 1950, 134
'''Kmetska smrt:'''
*	J. Kersnik : Der Tod des Bauern; Agramer Tagblatt, februar 1898 (prev. Fr. Vidic)

== Viri in literatura ==
* 	Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva; DZS Ljubljana, 2001
*	Francka Varl Purkeljc: Naši književniki in njihova dela; Založba Obzorja Maribor, 1986
*	Anton Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva; Akademska založba Ljubljana, 1934 (v Mariboru : Tiskarna sv. Cirila)
*	Jože Pogačnik, Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva; Založba Obzorja Maribor, 1968-1972 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
*	Lino Legiša, Alfonz Gspan, Anton Slodnjak, Joža Mahnič, Viktor Smolej: Zgodovina slovenskega slovstva; Slovenska matica Ljubljana, 1956-1971
*	Janko Kersnik: Izbrano delo (spremna beseda Iztok Ilich); DZS Ljubljana, 1999
*	Janko Kersnik: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 3 (ur. in opombe napisal Anton Ocvirk ); DZS Ljubljana, 1986 
*	Boris Paternu: Kersnikove Kmetske slike, Pogledi na slovensko književnost II; Ljubljana, 1974, 97–137
*	Janko Kersnik: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 3 (ur. in opombe napisal Anton Ocvirk );  DZS Ljubljana, 1986
*	Janko Kersnik: Kmetske slike, Jara gospoda (Klasiki Kondorja 26, spremno besedo napisal Boris Paternu); Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 1998
*	Gregor Kocjan: Janko Kersnik, Monografija; ZRC SAZU, 2009

== Zunanje povezave ==
{{wikivir|Kmetske slike}}
*http://www.e-preberi.si/e-knjige/kmetske-slike.html{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

{{lit-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Knjižne zbirke]]
[[Kategorija:Dela Janka Kersnika]]</text>
      <sha1>4x14ga18mmxsj74bobkf505l3tlq0n2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677300</id>
      <parentid>6677274</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljene 4 redakcije od [[Special:Diff/6396750|6396750]] do [[Special:Diff/6447777|6447777]] - rvv</comment>
      <origin>6677300</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34939" sha1="j5xbmq6x0ytfldycym3r9rdfiv8ivm7" xml:space="preserve">'''Kmetske slike''' je zbirka [[novela (književnost)|novel]] [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. Kersnik je besedila objavljal med letoma 1882 in 1891 v [[časopis|časniku]] [[Ljubljanski zvon]].
Kmetske slike so pravzaprav slike, ki prikazujejo življenje kmetov v tistih časih, ko so kmetje imeli zelo trdo, surovo in predvsem revno življenje. Za ta izbor zgodb in tudi za njihov skupni naslov se je prvi odločil [[Ivan Prijatelj]]  v četrtem zvezku Kersnikovih Zbranih spisov leta 1905. Kmetske slike zajemajo osem zgodb: [[Ponkrčev oča]], Rojenica, V zemljiški knjigi, Mačkova očeta, Mohoričev Tone, Otroški dohtar, Kmetska smrt in Mamon.

V drobnih slikah je prikazal kmetov trdi boj za obstanek, njegovo zadolževanje in pravdarsko strast, njegove nespametne ženitve zaradi grunta. Iz njih spoznamo, kako se poraja iz bede in lakote zagrizeno sovraštvo med očetom in sinom (Mačkova očeta), kako zelo je kmet navezan na zemljo in kako naraven pojav mu je smrt (Kmetska smrt), kako brezsrčni so otroški varuhi, ki jim ni mar za ljubezen, temveč ob porokah upoštevajo samo bogastvo (Otroški dohtar) in kako kmet svoja čustva podreja koristim zemlje (Mohoričev Tone).

== Vplivi ==

Na zamisel [[povest]]i iz kmečkega okolja je prišel Kersnik najbrž po [[Ivan Tavčar|Tavčarjevem]] zgledu, ki je svoje [[Slike z loškega pogorja]] objavljal od leta 1876 naprej. Pozneje se je tej spodbudi pridružil še vpliv [[Ivan Sergejevič Turgenjev|Turgenjeva]] iz [[Lovčevi zapiski|Lovčevih zapiskov]]. Kmetske slike se ukvarjajo  z usodami in [[literarna oseba|liki]] kmečkih ljudi tedanjega časa. V [[cikel|ciklu]] je opaziti razvoj od Tavčarjevega tipa kmečke [[novela (književnost)|novele]] do zvrsti, ki je za [[Janko Kersnik|Kersnika]] značilna.

== Snov ==

[[Snov]] za Kmetske slike je [[Janko Kersnik|Kersnik]] črpal iz svojega domačega okolja, iz pokrajine v okolici [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], blizu [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kmečke ljudi je Kersnik poznal iz svoje bližine, vsak dan jih je lahko opazoval pri delu na polju in doma, z njimi se je ukvarjal v svoji pisarni, ko so prihajali po nasvete ali pa se borili za svoj prav. To je postalo [[motiv]] in [[snov]] za njegovo kratko [[proza|prozo]]. Podobno kot [[Ivan Tavčar]], je večino ljudi, ki je uporabil za osrednje [[literarna oseba|like]] zgodb, posnel po resničnih osebah. [[Literarni zgodovinar]]ji so kasneje poskušali ugotoviti po kateri resnični osebi je kateri pripovedni lik posnet. Pri tem jim je v veliki meri pomagal pisateljev sin, Anton Kersnik. V besedilih prevladujejo motivi nezakonskih otrok, družinskih prepirov, [[dediščina|dediščine]], tragične usode mladih in smrti starejših kmetov. Kersnik opisuje tipične predstavnike kmečkega okolja, kjer vladajo trdni biološki in socialni zakoni. Kmečke ljudi prikazuje objektivno, a s čustvenimi podtoni.

== Slog ==

V okviru slovenske [[proza|proze]] 19. stoletja pomenijo [[Janko Kersnik|Kersnikove]] Kmetske slike premik iz tradicionalne vaške ali domačijske [[povest]]i romantično realističnega tipa v »moderno« obravnavo kmečke snovi.  Po večini spadajo med drobno realistično prozo, ki se je v [[Evropa|Evropi]] uveljavila sredi 19. stoletja. 
Kersnikov prispevek k razvoju našega [[realizem|realizma]] je pomemben, saj je v realistično prikazovanje sodobnega življenja na podeželju vpletel tudi družbenokritično noto. Kmetstvo za Kersnika ni več reprezentativen slovenski družbeni stan, vanj je posegel z moralno-kritičnim prijemom. Tako je ugotovil, da je kmečki svet prav tako družbeno in moralno razrvan, kot katerikoli drugi. Resničnost slovenskega kmeta se je razkrila kot tragična in problematična. 
Ker je pisal o svojem času in o ljudeh iz neposredne okolice družbenokritično, si je nakopal precej očitkov in zamer, enkrat s strani [[klerik|duhovščine]] in [[učitelj|učiteljskih vrst]], drugič s strani [[sodnik]]ov, tretjič [[zdravnik]]ov ali davkarjev. Vendar se pisatelj nanje ni dosti oziral. Vseeno se je trudil slikati le resnico in risati človeka v njegovem dejanju in življenju.

== Slika ==

Prvi je črtice zbral in jih združil v cikel z naslovom Kmetske slike [[Ivan Prijatelj]] leta 1905 v četrtem zvezku [[Janko Kersnik|Kersnikovih]] [[Zbrani spisi|Zbranih spisov]]. Pri tem se je oprl na njihovo snovno sorodnost in oblikovno zgrajenost. Z izrazom slika je hotel najbrž poudariti, kako zelo so zgodbe zajete iz resničnosti in kako živo se v njih odraža pisateljev [[realizem|realistični]] slog. V tem pogledu jih je označil kar se da dobro in v slovenski [[literarna zgodovina|literarni zgodovini]] ustalil ta pojem. Kersnik sam jim dolgo ni mogel najti primernega naziva. Od leta 1881, ko je pripravljal Ponkrčevega očeta, pa do leta 1886, ko je zasnoval Mohoričevega Toneta, je v pismih Levcu nihal med izrazi »kratka povest«, »majhna povest«, »majhna noveleta« in »povestica«. 24. junija 1887 pa je sporočil prijatelju v Ljubljano: »Ako hočeš, napravi notico (v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem Zvonu]]), da s 1. avgustom končam [[Testament]], da bom pa v prihodnjih številkah priobčil par kratkih prizorov ali slik ali kakor jih uže hočeš imenovati.« In v resnici je do takrat objavljal svoje črtice brez posebne oznake, šele leta 1889 pa je Kmetsko smrt opremil s podnaslovom Slika.

== Vsebina ==

=== Ponkrčev oča ===
*'''Vsebina'''
Pod Kompoljskim gradom je bil dober kraj za lov. Grajski učitelj je bil lep, mlad in odličen lovec. Na gradu ni bil veliko časa in ni nameraval ostati dolgo, ker je nameraval iti nadaljevati študij. V kraju, kjer je poučeval, mu je bil dolgčas, edina zabava mu je bil lov. Nekega dne je med lovom šla mimo kmečka deklica, ki si jo je učitelj ogledal in ogovoril. Izvedel je, da je Tolstovršnikova Urška. V njej je videl možnost zabave v hribih, zato je ob večerih hodil k njej. Čez dva meseca so se baronovi odselili v mesto in učitelj je šel z njimi. Urška je med njunimi srečanji zanosila in rodila sina, ki ga je župnik krstil Ponkrèc. Kmalu za tem je zbolela in umrla. Čez 30 let je na materinem domu gospodaril Ponkrèc. Nekega večera se je k njemu zatekel star moški, ki je povedal, da je Ponkrčev oče. Ponkrèc mu je dal posteljo v hiši, proti jutru je umrl. Sin mu je oskrbel in plačal pogreb, plačal pa je tudi mašo za mater in očeta.
*'''Interpretacija'''
Ponkrčev oča vsebuje veliko lastnosti tradicionalne vaške [[povest]]i, kakršno je v slovensko književnost vidneje uvedel [[Josip Jurčič]]. Dogajanje med grajskim in preprostim kmečkim človekom je postavljeno v odmaknjen podeželski svet, njun stik pa je ujet v zgodbo ljubezenskega srečanja, ki se tragično zaplete, postane usodno in pogubno. Na koncu usoda sama kaznuje človekove prestopke, saj storjenemu zlu sledi kazen, dobroti pa plačilo.
Zgodba utrjene literarne tradicije  ne prerašča, vendar se znotraj tega literarnega obrazca uveljavi vrsta novih pisateljskih prijemov:
•	kratek zunanji obseg zgodbe, kljub veliki notranji razsežnosti (30 let), izlušči le pomembnejše izseke: igrivi začetek, tragični zaplet in katastrofalni konec
•	neprizadet, skrajno zadržan, na prvi pogled docela trezen odnos do snovi
•	drobna, skorajda neznatna zunanja dejstva, v katerih skuša ujeti neko globljo, psihološko pomembno in bistveno vsebino stvari in s katerimi se karakterizacija prvič odmika od velikih zunanjih dejanj in dramatsko zarisanih prizorov.
*'''Nastanek slike in prva objava'''  
Slika je prvič izšla v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1882. Iz podatkov, ki nam jih nudi korespondenca med avtorjem in [[urednik]]om Ljubljanskega zvona ugotovimo, da je slednji  spremenil  naslov slike v Ponkrčev oča, prvotni se mu namreč ni zdel dober (»Ein unmӧglicher Titel!«). Prvotni naslov ni znan. Prav tako ne vemo, kako je črtica nastala. Po mnenju pisateljevega sina Antona je verjetno tudi tu »kakor večinoma v vseh slikah nekaj resničnega ozadja«, toda dogodka se ne spomni.
Okolje v sliki pa je resnično. Zgodba se plete v bližini [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], v trikotniku [[Kompolje]]-[[Koreno]]-[[Krašnja]]. Blizu Kompoljskega hriba proti vasi Koreno, je nekoč stala na spodnjem koncu doline na samoti Tolstovršnikova hiša. Svet pod hribom »v zatišju dveh majhnih dolin«, kamor so se jesenskega jutra namenili lovski čuvaji po divjačino, »razpotje vrhu klanca«, kjer je stal grajski učitelj in čakal zajca, vse je opisano natančno po pokrajini. Le Kompoljskega gradu ni in ga ni bilo ne v času pisateljevega življenja niti veliko prej. O njem je živelo sporočilo, a to ni imelo s povestjo nobene zveze.

=== Rojenica ===
*'''Vsebina'''
Koporčev Jurca je dobil sina in ko se je vračal iz krčme, kjer je proslavil veseli dogodek, je v pijanosti zagledal [[rojenica|rojenico]], ki je sinu napovedala veliko prihodnost. Toda zgodba  se je obračala drugam. Sinu, ki ga je Jurca najprej namenil za gospodarja, na tihem celo za [[škof]]a, je pri študiju spodletelo. Postal je [[pisar]] na bližnjem uradu. Nato so ga poklicali v [[vojska|vojsko]], kar je v Jurci sprožilo nove upe, saj je rojenica napovedala, da bo njegov sin imeniten mož in ko bo umrl bo šel za njegovim pogrebom sam [[cesar]]. Toda v naglem zasuku sledi še zadnja postaja navzdol; beden pogreb vojaškega prostaka na daljnem [[Dunaj]]u, klavrna zadnja pot krste, ob kateri se po naključju ustavi [[cesar]] in mrtvemu nakloni svoj pozdrav. Napoved rojenice se je res izpolnila, toda povsem drugače, kot jo je nekoč doživel pijani Jurca.
*'''Interpretacija'''
V zgodbi Rojenica odkrijemo sledi starejše slovenske proze, predvsem v sestavinah ljudskega pesniškega izročila. V zgodbi nastopita rojenica - bajeslovno bitje, ki človeku ob rojstvu napove usodo in vaški original, črednik Omahnež, ki prerokuje, zdravi z zagovori ljudi in živino.
Vendar odnos do obeh figur ni niti naiven niti romantičen: rojenica nastopi le kot privid v pijanosti, posebnežu Omahnežu ljudje sicer mnogo verjamejo, vendar je v resnici le navaden berač. Obe figuri sta v literaturo postavljeni  realistično.
Gre za zgodbo velike iluzije in hrepenenja kvišku, ki ju življenje zlomi v poraz. Človek je nemočen sredi stvarnosti, v katero ga je postavilo življenje in njegovo hrepenenje kvišku je čisto zaman.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla leta 1884 v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. O ozadju zgodbe ne vemo ničesar. Pisateljev sin Anton Kersnik meni, da se je  tudi tu pisatelj oprl na resnični pripetljaj, le da ga je po svoje predelal. Slika postavljena v bližnjo okolico [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], in sicer v vas Gradišče, oddaljeno kilometer in pol od Lukovice. Tudi imena oseb so zajeta iz tamkajšnjega okolja, najbolj živo po resnični osebi je opisan vaški zagovarjalec Omahnež.

=== V zemljiški knjigi ===
*'''Vsebina'''
V večernem vzdušju navadne vaške krčme sta se pogovarjala [[advokat]] Pavlin in [[zdravnik]] Sever. Preganjala sta dolgčas  s pogovorom o Znojilčevem posestvu. Zgodba je govorila o nekem očetu, ki je imel dva sinova. Ta oče je nenadno umrl, še prej pa je napisal [[oporoka|oporoko]], po kateri je posestvo dobil starejši sin Tomaž, doto pa sta dobila mlajši sin Matevž in rejenka Lajda. Tomaž se je oženil, mlajša dva sta šla služit, njuna dota se je vknjižila na posestvo in to je bila prva vknjižba v [[zemljiška knjiga|zemljiški knjigi]]. Tomaž je na posestvu gospodaril dobro in slabo, kakor je nanesla letina, denarja pa je bilo vedno manj. Matevž je čez nekaj let ostal brez dela in je prišel za hlapca na Tomaževo posestvo. Na semnju je srečal Lajdo, ki je ravno dopolnila osemnajst let in po srečanju je začel hoditi k njej na posestvo, kjer je služila. Lajda je zanosila in rodila sina Lukca.  Matevž  je dal na otroka prepisati svojo doto in odšel v tujino. To je bila druga vknjižba v zemljiško knjigo. Lajda je umrla, Lukca je vzel na posestvo Tomaž. Tomaževi kmetiji je šlo čedalje bolj navzdol. Ko je umrl še Lukec, je njegova dota pripadla državni blagajni – erarju in erar  je tožil Tomaža za ta dolg. To je bila tretja knjižba v zemljiški knjigi. Ker Tomaž denarja ni imel je moral posestvo prodati. Kupec Znojilčevega posestva je bil [[advokat]] Pavlin, ki v krčmi pripoveduje zgodbo, ki jo je  pred tem razbral iz treh vknjižb v zemljiško knjigo. 
*'''Interpretacija'''
V tej sliki se je Kersnik osvobodil tradicionalnih okvirov [[pokrajinska povest|vaške povesti]]. Obrat od bogate zunanje [[fabula|fabulistike]] k neznatnim dejstvom vsakdanje resničnosti je bil zelo opazen. V središču njegove pozornosti je bil navaden uradni akt – izpisek iz zemljiške knjige. Dogajalni čas je fragmentiran, imamo nekaj časovno razmeroma oddaljenih izsekov, ki so urejeni sintetično, enopramensko, usmerjeno v konec. Pisatelj je skrbno pazil na časovno označevanje, čeprav je ostajal skop v poročanju o dogajanju in vsem drugem.
[[naturalizem|Naturalistični]] dokumentacijski pristop k leposlovni obravnavi življenja je bil za slovensko prozo radikalna novost. Glavno izhodišče zgodbe tu ni bil več človek, temveč banalno neznaten uradni akt. Kersnik je s tem pristopom  razširil predmetno področje slovenske pripovedne umetnosti in literarne estetike. Njegova programska odločitev se je na tem mestu približala osrednjemu razvojnemu toku sodobne evropske proze. Njegov moderni determinizem pa se ni obrnil v francosko biološko, temveč v izrazito socialno smer.
*'''Vplivi'''
V [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] je leta 1883 izšla razprava [[Fran Celestin|F. Celestina]] [[Naše obzorje]]. Avtor, ki  je prišel iz šole ruske realistične [[literarna kritika|kritike]], je odločno nastopil proti tisti prozni tradiciji, ki je še vedno stregla romantični zanimivosti pripovedovanja in značajev. Zavzel se je za realistično in kritično prikazovanje sodobnega življenja zlasti na podeželju. Pri tem je opozoril na vrsto težkih gospodarskih in socialnih problemov, ki so uničevali slovenskega kmeta (na njegov usoden stik z gospodo, na rastoče zadolževanje, na nespametne ženitve brez ustrezne gmotne podlage, na škodljive delitve posestev, na pravdarsko strast itd., skratka na kmetovo dramatično borbo za obstanek ter na njegovo proletarizacijo).
V zemljiški knjigi lahko odkrijemo razmeroma močan odmev Celestinovega realističnega in socialno kritičnega programa, saj gre za motiv popolnega propada kmečkega posestva in postopne proletarizacije.
Med Kersnikovim delom in Celestinovim programom pa so tudi bistvene razlike. Celestinove pobude zasledimo v Kersnikovi tematiki, medtem ko je pisateljevo globlje doživetje socialnega problema v marsičem drugačno. Celestinove teze o odkrivanju ogrožujoče resničnosti in razširjanju človekovega obzorja se stekajo v optimistično perspektivo, v prepričanje, da je možna tudi človekova zmaga nad silami, ki ga ogrožajo. Kersnik pa tej optimistični ideji ni sledil.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla v  Ljubljanskem zvonu leta 1884. Čeprav ni nikakršnih korespondenčnih podatkov o tem, kako je slika nastala, lahko skoraj z gotovostjo sklepamo, da je pisatelj naletel na snov zanjo v svoji [[notar]]ski pisarni. Mogoče je, da se mu je zamisel porodila prav ob branju takega izpiska iz zemljiške knjige, kakor ga navaja v črtici. To nam potrjuje uvodni dialog med advokatom dr. Pavlinom, zastopnikom pisateljevih nazorov in zdravnikom dr. Severjem. V njem je dovolj jasno povedano, kje moramo iskati  gradivo za sliko. V prizadetosti, s katero govori Kersnik tu o [[poezija|poeziji]], skriti v »prašnih suhih aktih«, ne tiči le težnja po izpovedi realistične miselnosti, iz nje začutimo tudi močno osebno doživetje, ki ga je prevzelo, ko je prebiral črke uradne listine.

=== Mačkova očeta ===
*'''Vsebina'''
Črtica govori o Mačkovih, in sicer o treh generacijah očetov oziroma sinov. Stari Maček je živel s sinom na kmetiji, kjer je še gospodoval, ko pa je že zelo ostarel, so ga le prepričali, da je kmetijo zapustil sinu. Ko je sin zagospodoval, se staremu Mačku ni godilo več dobro, saj ga je sin pretepal, veliko so se prepirali, tako da je stari oče naposled zapustil svoj dom in odšel k sosedovim. Kmalu je umrl, še prej pa je zahteval od sina svojih 20 goldinarjev, ki jih je zapustil sosedovim. Toda tudi sinu se na stara leta ni godilo dobro. Sam je imel sina in ko mu je zapustil kmetijo, se mu je zgodilo enako kot očetu. Sin ga je pretepal, tako da je tako kot oče preživel svoje zadnje dni pri mladem sosedovem Matevžu. Sin je torej vrgel očeta čez prag, kakor je on sam na začetku zgodbe naredil svojemu očetu.Sin in oče sta imela enako usodo in končala na enak način. Pregovor za to sliko velja &quot;Ti očeta do praga sin tebe čez prag&quot;. 

*'''Interpretacija'''
Kersnikov realistični pogled na življenje v tej sliki dobi že nekoliko značilnosti [[naturalizem|naturalizma]]. Kmečki človek nima idealnih čustev in hotenj, v njem deluje ena sama strast, boj za goli obstanek in borno imetje. Posestvo je tisto, kar določa človekovo usodo, je tisto ob čemer živi in pade celotna kmetova eksistenca, tako gmotna kot duhovna. Posestvo ne druži, temveč odtujuje najbližje ljudi. Kmečki človek je do kraja zapet in zaprt. Njegovi stavki so čisto vsakdanji in skopi. Skrivajo beraštvo, nemočen ponos, skrb za ogroženi obstanek in globoko nezaupanje do gosposkega človeka. Tu je Kersnik mojster moderne karakterizacije, ki zmore z na videz nepomembnimi detajli stvarnosti izpovedati neko človeško pomembno in bistveno vsebino. Tu ni patosa besed, je le patos stvarnosti.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla v februarski številki [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskega zvona]] leta 1886. Dogodki, o katerih Kersnik pripoveduje v Mačkovih očetih, so se pletli v neposredni bližini [[Brdo pri Lukovici|Brda pri Lukovici]], pravzaprav tik pod njim. »Pri Mačku« se je reklo pri kajži v zaselku Selu št. 25. Posestvo je mejilo na Kersnikovo zemljo, zato je res kar pravi pisatelj: »Maček je naš sosed in gotovo je malo dni v letu da bi na sprehod ne šel mimo…« Od obeh glavnih oseb, pa je po resničnosti naslikan le mlajši Maček, starejši je umrl, ko je bil Kersnik še otrok. Obstajajo pa pripovedi o tem, da je starejši Maček res imel navado ustavljati kadilce in jih prositi za [[tobak]], prav tako še o tem, da ni noben Maček umrl na svojem domu.

=== Mohoričev Tone ===
*'''Vsebina'''
Tone si je s poroko z vdovo, Mohoričevo Marjano, priženil polgrunt, po svojem očetu je dobil le doto. Marjana je imela rejenko Cilko, svojih otrok nista imela. Ker jim je šlo slabo je Tone potreboval [[posojilo]], dogovoril se je z bratom Šimnom, da pride živet k njim in si od njega izposodi njegovo doto po očetu. Šimon se je takoj zaljubil v Cilko. Kmalu so ga vpoklicali v [[vojska|vojsko]], preden je odšel je dejal, da v primeru da se ne vrne, zapušča svojo doto Cilki.  Čez čas je umrla Marjana. Ker se Šimon dolgo ni vračal, so vsi mislili da je mrtev.  Tone in Cilka sta ostala sama v hiši. Poročila sta se, da bi utišala zlobne jezike. Kmalu zatem je Cilka povila otroka. Takrat pa se je vrnil Šimon.  Šimon je bil nad Cilkinim otrokom in zakonom zelo presenečen, celo jezen je bil. Odločil se je terjati od zakoncev doto. Ker denarja nista imela, so oklicali prodajo posestva. Cilka je v nesreči stala možu ob strani in ga bodrila, da bodo že kako, čeprav je imela pred poroko rada Šimna. Preden se je posestvo prodalo, se je Šimon zapletel v pretep, zaradi katerega je umrl, pred smrtjo pa je uspel narediti [[oporoka|oporoko]], v kateri je doto zapustil zakoncema.  Tako sta ostala na posestvu in naslednjega otroka poimenovala po Šimnu.
*'''Interpretacija'''
Tej sliki je v uvodu Kersnik nadel oznako »naša mala povest«. V njej sta oba pola Kersnikovega oblikovanja [[realizem|realistični]] in [[idealizem|idealistični]], prišla v drugačno razmerje. Kmečki človek se na robu življenjske preizkušnje povzpne iz svoje ujetosti v imetje in grunt. V njem zmaga pokončna volja in plemenito čustvo, ki zmore vztrajati nad lastninskimi zakoni družbe. Boj za posest, ki tare, razdvaja in uničuje kmečke ljudi, Kersnik tokrat razreši s pomočjo človekovih [[morala|moralnih]] moči. Povest se konča z zmago človekove delovne volje. Svoj [[realizem|realistični]] pogled na življenje je tokrat omejil in pustil popolno zmago idealnim, celo tradicionalnim težnjam. V ta namen je uporabil tudi vrsto nenadnih naključij, ki vsa po vrsti služijo srečnemu izidu povesti.
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je bila prvič objavljena v  [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1886. Iz dopisovanja med [[Fran Levec|Levcem]] in [[Janko Kersnik|Kersnikom]] izvemo, da je slika nastajala kar nekaj časa in da je imel pisatelj težave s koncem zgodbe. »Predramatična je, zato je ne morem kar s kolom pobiti ali končati«, je zapisal v pismu. Želel je ohraniti realističnost in prepričljivost ter razplesti dogodke tako, da ne bi učinkovali preveč nasilno ali presenetljivo. Težnja po uveljavitvi [[etika|etičnega]] ravnovesja v zgodbi v tem smislu, da se dobro plačuje in slabo kaznuje, se je morala umakniti spoznanju, da razsoja življenje o naših čustvih in naših usodah drugače,  bolj zapleteno, kakor nas uči racionalistična logika. In ker je moral Kersnik vendarle »pobijati s kolom«, da je razvozlal dramatično zaostrena nasprotja med osebami, je zamahnil po človeku, ki ni bil etično nič slabši od drugih, a čigar nesreča je bila v tem, da ga je življenje samo vrglo pod kolo in ga zmlelo. In ravno ta postopek je v Kersnikovem ustvarjanju nekaj novega.

=== Otroški dohtar ===
*'''Vsebina'''
Mana je bila otrok  brez staršev a z bogatim posestvom. Po smrti staršev sta zanjo skrbela Molekova, ki sta jo vzgajala, z največjo skrbnostjo sta bdela tudi nad njenim posestvom, ga oddajala in popravljala, denar od posestva pa pridno varčevala za Manino prihodnost. Nabral se je lep kupček denarja. Ker svojih otrok nista imela, se je Mani obetalo, da ji bosta Molekova zapustila tudi svoje posestvo. Tako je veljala za bogato nevesto. Ko je dopolnila devetnajst let, si je po lastnem čustvu izbrala človeka, s katerim se je želela poročiti.  Ker je bila mladoletna in ker  si je izbrala človeka, ki je bil [[kovač]] in ne [[kmet]] in brez velikega premoženja, se je njeni želji postavil po robu najprej Molek.  Peljal jo je k otroškemu dohtarju - varstvenemu [[sodnik]]u, tudi ta je bil ogorčen nad zamislijo o taki poroki, celo prepovedal jo je. Toda Mana je vztrajala pri svojem hotenju in čustvu. Istega leta je zanosila, Molek je s časom popustil. Šel je prosit sodnika, naj poroko vendarle dovoli a sodnik je ostal neizprosen. Zavrnjena je bila celo Molekova [[pritožba]]. Mana je pod težo te odločitve hirala in nazadnje po porodu otroka umrla. Tako je postala žrtev svoje bogate lastnine, njen otrok pa novi varovanec sodišča.
*'''Interpretacija'''
Osrednji [[motiv]] slike ustreza [[Fran Celestin|Celestinovemu]] programskemu priporočilu ([[Naše obzorje]], [[Ljubljanski zvon]] 1883), da naj pisatelj prikazuje kmeta v stiku z gospodo. Usodo glavne osebe je Kersnik vklenil v  sistem pravnih [[zakon]]ov tedanje družbe. Zaznamovanje z imetjem je nekoliko drugačno, človeka ne uniči propad posesti, temveč nezmožnost razpolaganja z njo. Za ceno človekove sreče jo varuje družbeni red. Kersnikovo kritično prikazovanje podeželskega birokrata in njegovega uradovanja v imenu pravice je brezobzirno. Njegove odločitve izhajajo samo iz dveh motivov: iz misli na veliko Maničino posestvo, ki bi se mu smel približati le premožen  ženin in pa iz osebne uradniške ambicije, ki za vsako ceno hoče uveljaviti svojo voljo. Človečnost in moralna moč Kersnikovega kmeta (Moleka) sta v tej zgodbi še izrazitejši. Molek namreč najprej tudi sam nasprotuje poroki, ko pa se omehča, gre prosit sodnika naj poroko dovoli in ko ne uspe, zažene tak hrup, da ga da sodnik celo zapreti.
Spremenjeni pogled na kmečki svet je vnesel znatne spremembe tudi v pisateljev [[stilistika|stil]]: v nekaterih opisih Molekovih situacij opazimo lahkotno, hudomušno noto, sodnikov jezik je juridično suh. 
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Slika je prvič izšla v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1887. Pokrajinska podoba v pripovedi je posneta po vaškem okolju iz Kersnikove domače okolice, najbrž po zaselku Podkraju pri Tuštanju v moravški dolini, del pripovedi pa se plete kar na [[Brdo pri Lukovici|Brdu]] (pri Lukovici) samem, v  tamkajšnjih sodnih prostorih. Neposredno poseganje uradniškega sveta v kmetsko življenje vzbuja vtis, kakor da je pisatelj našel snov in idejo v svojem poklicnem področju.
Ugibanja o tem, ali je »otroški dohtar« posnet po resnični osebi ostanejo nerazjasnjena, bolj vodijo k predpostavki, da je Kersnik ustvaril podobo, ki bi se jo dalo zaradi splošno tipičnih potez pripisati marsikateremu tedanjemu mlademu sodniku na podeželju.  Zato je slika vzbudila v sodnih krogih veliko nejevolje.

=== Kmetska smrt ===
*'''Vsebina'''
Planjavec je bil trden mož. Imel je tri, že odrasle sinove in hčer, pa vendar ni mislil prepustiti gospodarjenja na kmetiji sinu, dokler je še imel kaj moči. Nekega dne se je namenil popraviti streho, zakuril je ogenj nad katerim je vil brezove trte, da bo z njimi privezal slamo na streho. Takrat pa ga je »[[epilepsija|vrglo božje]]« in padel je v ogenj. Odnesli so ga v hišo, vendar mu ni bilo več pomoči. Vsi so vedeli, da bo umrl, tudi Planjavec. A smrti ga ni bilo strah. Poklicali so tri može, da je lahko napravil [[oporoka|testament]]. Premišljeno je narekoval kaj naj komu pripade in kaj je treba plačati, nato pa je umrl.
*'''Interpretacija'''
Zgodba predstavlja umetniški vrh slik. V pričujoči zgodbi je Kersnik dosegel najvišjo stopnjo pripovedne zbranosti okoli enega samega prizora – umiranja starega Planjavca. Trda skrb za obstanek grunta pa je poglavitno gibalo kmetove zavesti do zadnjega trenutka. Tej skrbi podreja vse ostalo. Žilavost s katero kmet vztraja sredi trdega življenja ter moč, s katero sprejema smrt, zbuja občudovanje. Gre za spoznanje, da je v kmetovem naravnem in čisto neherojskem doživljanju smrti heroizem posebne vrste, pomembna človeška veličina.
Gre za izrazit primer naše klasično [[realizem|realistične]] proze. Od ostalih Kersnikovih kratkih pripovednih del se loči po tem, da je osredinjena na eno osebo in njen značaj, na časovno in prostorsko zoženost. Izraz je strogo funkcionalen. Skopa govorica zunanjih dejstev prikaže kmetovo notranjost z bistvene strani. Ni lirično-čustvene podloženosti, ki je za Kersnika značilna
*'''Nastanek slike in prva objava'''
Prvič je slika izšla v  [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1890. V nasprotju z vsemi slikami zbranimi v ciklu je edino Kmetska smrt povsem brez zgodbe, prava slika,  izrez iz življenja. Dogodek je pisatelj opisal kakor ga je doživel. Snovi za sliko si verjetno ni izmislil, nanjo ga je opozorilo življenje. Po vtisu ki ga dobimo iz slike, je bil priča dogodku, katerega je upodobil. To je verjetno tudi zato, ker je bil kot [[notar]] neredko v kmečkih hišah, da je uradno potrdil umirajočim gospodarjem njihovo poslednjo voljo.
Krajevno je dogodek postavljen v bližino [[Lukovica|Lukovice]], na samotno kmetijo na Planjavi, tik pod [[Limbarska gora|Limbarsko goro]]. Prizorišče je orisano le v bežnih obrisih, a vendar kljub vsemu dovolj nazorno, da ne moremo dvomiti v pristnost opisa. Tudi osebe, zlasti stari Planjavec, so zajete iz resničnega okolja in prenesene v sliko v svoji pravi podobi.

=== Mamon ===
*'''Vsebina'''
Šimon Greben se je rodil v majhni vasici imenovano [[Selo]]. Hodil je v šolo in bil je zelo bister in učen fant. Njegova želja je bila postati [[duhovnik]]. Pisal je tudi zapiske o svojem premoženju z naslovom Zaklad mojega imetja. Skrbno je popisal vsak denar ki ga je dobil in popisal je trinajst knjižic. Na koncu se je nabralo nekaj tisočakov. Danes ne ve nihče ničesar o njem, znano je samo tisto kar je zapisal v zapisnikih. Umrl je kot župnik, ubogo in prazno, njegovo premoženje pa se je po zakonu delilo [[Cerkev (organizacija)|cerkvi]], revnim in sorodnikom. Slika se zaključi s tem, da pripovedovalec zgodbe pogled z zaprašenih aktov usmeri ven skozi okno v jasen dan in uzre ščinkavca ki žvrgoli na lipi in se ne meni za to ali je kaj zrnja pod njo ali ne.
*'''Interpretacija''' 
Zgodba z naslovom Mamon po svoji snovi na prvi pogled niti ne sodi v skupino zgodb iz kmečkega življenja, vendar je po svojem osnovnem življenjskem problemu, ustvarjalni metodi in obliki kmetskim slikam zelo blizu. Gre za izsek iz življenja nekega duhovnika, je biografija in oznaka vikarjeve osebnosti oblikovana iz dejstev iz njegovega življenja. Pisatelj je izbral metodo dokumentacijskega pristopa k zgodbi individualne usode. Iz zaprašenih aktov se izlušči življenjska pot človeka, ki si je v svojem boju za obstanek izbral zmagovito pot, a v lakomnosti izgubil svojo človečnost. V kontrastu se razodene tisto, kar je za Kersnika bistveno. Eno je nekompromisno, skrajno realistično opazovanje življenja, drugo pa hrepenenje v poetično lepoto, ki osvobaja neznosne resničnosti. Mamon predstavlja tekst, v katerem sta se obe težnji najbolj izostrili in oddaljili ena od druge.
V tej sliki doživlja klasični realizem svoj notranji razkroj, objektivistične in subjektivistične tendence v doživljanju sveta se skrajno napno in dokaj vidno napovedo obe bodoči smeri slovenske proze: [[naturalizem]] in [[književnost nove romantike|novo romantiko]].
*'''Nastanek slike in prva objava''' 
Prvič je slika izšla v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]] leta 1891, kot prvi del cikla Iz sodnih aktov. Cikla Kersnik kasneje ni nadaljeval in glede njega ne vemo nič določenega niti o vzgibih, ki so ga rodili niti o snoveh, ki jih je Kersnik v njem nameraval obdelati. Lahko pa sodimo na podlagi tega, kar nam pove naslov sam in dokazuje zgodba o Mamonu, da se je Kersniku porodila misel, da bi sestavil zbirko drobnih, na zunaj z vodilnim motivom rahlo povezanih slik, res ob prebiranju starih sodnih aktov. O tem, da je teza sprejemljiva in celo dokazljiva, pričajo podatki v črtici, a tudi drugi viri. Zgodba o Mamonu, ali natančneje [[biografija]] vikarja Šimna Grebena, ni izmišljena, je le umetno postavljena v nekakšen pripovedni okvir. Da je imel Kersnik mnogo gradiva te vrste v rokah kot [[notar]], saj je take zapiske celo zbiral, nam pričajo razne listine v njegovi [[zapuščina|zapuščini]].

== Ponatisi ==

Tako kot je bilo v zadnji tretjini devetnajstega stoletja povsem običajno, je tudi Kersnik svoje spise, razen romana [[Na Žerinjah]], objavljal v nadaljevanjih, včasih skrit za [[psevdonim]]i, v tedanji periodiki, največ v [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]], katerega solastnik je bil, pa tudi v [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]] in drugod.
Nepopolni zbrani spisi Janka Kersnika so najprej v sešitkih in nato v knjigah začeli izhajati tri leta po njegovi smrti. Od leta 1905 do leta 2002 so Kmetske slike izšle enaindvajsetkrat, pri različnih založbah in ob spremnih besedah različnih literarnih teoretikov in zgodovinarjev. Prvi je o Kersniku in o Kmetskih slikah pisal [[Ivan Prijatelj]] v monografiji [[Janko Kersnik, njega delo in doba]] leta 1914, kasneje so spremne beseda k izdajam Kmetskih slik pisali še [[Boris Paternu]], [[Anton Ocvirk]], [[Viktor Smolej]], [[Iztok Ilich]] in [[Gregor Kocijan]]. Slednji je leta 2009 pri [[ZRC SAZU]] izdal tudi [[Monografija o Janku Kersniku|monografijo o Janku Kersniku]].

== Prevodi ==

Pisatelj je doživel prevode vrste svojih del v nemščino in nekatere slovanske jezike.

'''Rojenica:''' 
*	J. Kersnik : Sudička; Slovanski Sbornik, 1886 (prevedel Ognjislav)
*	J. Kersnik : Rojenica; Südst. Post VI, 1886, št. 86 in 88 (prev. B. K-k)
*	J. Kersnik : Die Rojenica; Agramer Tagblatt, jun. 1897 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : Rođenica; Odabrana dela (Jugoslovenski pisci, knjiga XIII), 1950, 122
'''V zemljiški knjigi:'''
*	J. Kersnik : Im Grundbuche; Aus fremden Zungen, 1896 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : U gruntovnici; Brankovo Kolo, 1897, št. 23 (prev. A. Gavrilović)
*	J. Kersnik : Iz zemljišnih knjiga; Odabrana dela (Jugoslovenski pisci, knjiga XIII), 1950, 115
'''Mačkova očeta:'''
*	J. Kersnik : Mačkova očeta; Stražilovo, 1886 (gl. LZ 1887, 57)
*	J. Kersnik : Die Väter Maček; Agramer Tagblatt, maja 1897 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : Dva oca; Odabrana dela (Jugoslovanski pisci, knjiga XIII), 1950, 129
'''Mohoričev Tone:'''
*	J. Kersnik : Mohoričev Tone; Stražilovo, 1886 (gl. LZ 1887, 57)
*	J. Kersnik : Mohoričev Tone; Agramer Tagblatt, dec. 1897 (prev. F. Vidic)
'''Otroški dohtar:'''
*	J. Kersnik : Der Kinderdoktor; Agramer Tagblatt, junija 1897 (prev. Fr. Vidic)
*	J. Kersnik : Dečji lekar; Odabrana dela (Jugoslovenski pisci, knj. XIII) 1950, 134
'''Kmetska smrt:'''
*	J. Kersnik : Der Tod des Bauern; Agramer Tagblatt, februar 1898 (prev. Fr. Vidic)

== Viri in literatura ==
* 	Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva; DZS Ljubljana, 2001
*	Francka Varl Purkeljc: Naši književniki in njihova dela; Založba Obzorja Maribor, 1986
*	Anton Slodnjak: Pregled slovenskega slovstva; Akademska založba Ljubljana, 1934 (v Mariboru : Tiskarna sv. Cirila)
*	Jože Pogačnik, Franc Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva; Založba Obzorja Maribor, 1968-1972 (v Ljubljani : Ljudska pravica)
*	Lino Legiša, Alfonz Gspan, Anton Slodnjak, Joža Mahnič, Viktor Smolej: Zgodovina slovenskega slovstva; Slovenska matica Ljubljana, 1956-1971
*	Janko Kersnik: Izbrano delo (spremna beseda Iztok Ilich); DZS Ljubljana, 1999
*	Janko Kersnik: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 3 (ur. in opombe napisal Anton Ocvirk ); DZS Ljubljana, 1986 
*	Boris Paternu: Kersnikove Kmetske slike, Pogledi na slovensko književnost II; Ljubljana, 1974, 97–137
*	Janko Kersnik: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 3 (ur. in opombe napisal Anton Ocvirk );  DZS Ljubljana, 1986
*	Janko Kersnik: Kmetske slike, Jara gospoda (Klasiki Kondorja 26, spremno besedo napisal Boris Paternu); Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 1998
*	Gregor Kocjan: Janko Kersnik, Monografija; ZRC SAZU, 2009

== Zunanje povezave ==
{{wikivir|Kmetske slike}}
*http://www.e-preberi.si/e-knjige/kmetske-slike.html{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}

{{lit-stub}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Knjižne zbirke]]
[[Kategorija:Dela Janka Kersnika]]</text>
      <sha1>j5xbmq6x0ytfldycym3r9rdfiv8ivm7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rezijansko narečje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>164379</id>
    <revision>
      <id>6677174</id>
      <parentid>6247003</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovinski razvoj in jezikovne posebnosti */</comment>
      <origin>6677174</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6891" sha1="t7vn0f8v6jpa186ep3e0b24bhm668kz" xml:space="preserve">{{Infopolje Jezik
 |name          = Rezijansko narečje
 |nativename    = Rozajanski langač/lengač 
 |image         = Rezija3-Paternoster 02.JPG
 |imagecaption  = Rezijanski [[očenaš]]
 |pronunciation =
 |states        = {{ITA}}
 |region        = [[Rezija]] ([[Furlanija - Julijska krajina|FJK]])
 |speakers      = ?
 |familycolor   = Indo-European
 |fam2          = [[Baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]]
 |fam3          = [[slovanski jeziki|slovanski]]
 |fam4          = [[južnoslovanski jeziki|južnoslovanski]]
 |fam5          = [[južnoslovanski jeziki|zahodni južnoslovanski]]
 |fam6          = [[slovenščina]]
 |isoexception  = dialect
 |glotto        = resi1246
 |glottorefname = Resia
 |linglist      = slv-res
}}

'''Rezijansko narečje''' ali '''rezijanščina''' (rezijansko ''rozajanski langač'' ali ''lengač'') je [[slovenska narečja|slovensko narečje]], ki se govori v [[Rezija|Reziji]], dolini v italijanskih [[Zahodne Julijske Alpe|Zahodnih Julijskih Alpah]]. Nekateri italijanski nacionalistični krogi kot npr. organizacija Identità e Tutela Val Resia (Identiteta in Zaščita Dolina Rezija) trdijo, da je rezijanščina samostojen [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], a je zakon o zaščiti slovenske manjšine v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki ga je sprejel tamkajšnji deželni svet oktobra [[2007]], zaobjel tudi rezijanščino med slovenska narečja. Uvrščajo jo tudi med [[slovanski mikrojeziki|slovanske mikrojezike]].

Zaradi izoliranosti rezijanskega narečja od ostalega slovenskega govornega območja, ki je posledica naravne lege ter državne meje med Italijo in Slovenijo, se rezijanska [[fonetika]] bistveno razlikuje od ostalih slovenskih narečij. Rezijanščina ima celo drugačno abecedo, ki vsebuje črko [[W]]. Na besedišče in naglas je bistveno vplivala [[italijanščina]], rezijanščina pa je ohranila tudi veliko [[arhaizem|arhaizmov]], ki se v sodobni slovenščini ne uporabljajo več. Rezijanščina je tudi edino slovensko narečje, ki je ohranilo [[aorist]].

Rezijansko narečje govori okoli 1.500 ljudi{{navedi vir}}. Od [[2008]] izhaja rezijanski časopis ''Näš glas.''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.primorski.it/dossiers/speciale/6/22/109299/ |title=Näš glas - La nostra voce (primorski.it) |accessdate=2010-08-13 |archive-date=2010-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100823025733/http://www.primorski.it/dossiers/speciale/6/22/109299/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovinski razvoj in jezikovne posebnosti ==
[[File:Bilingual road sign in Resia-Rezjia.jpg|thumb|240px|left|Dvojezični napis v dolini [[Rezija|Reziji]]]]

Večina sodobnih lingvistov obravnava rezijanščino kot prehodno narečje med [[koroška narečna skupina|koroškimi]] in [[primorska narečna skupina|primorskimi]] narečji [[slovenski jezik|slovenskega jezika]]. V razvoju rezijanščine so opredeljeni trije različni zgodovinski sloji. Najstarejši je koroški sloj, in sicer specifična rezijanska različica [[ziljsko narečje|ziljskega narečja]] koroške narečne skupine, ki se govori južno od [[Beljak|Beljaka]], v [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]], v [[Naborjet|Naborjetu]], [[Trbiž|Trbižu]] in skrajnem zahodnem delu [[gornjesavska dolina|gornjesavske doline]], v [[Rateče|Ratečah]] in  [[Kranjska Gora|Kranjski Gori]]. V 14. stoletju, ko je prišlo do večjega priseljevanja [[Nemci|nemškega]] in [[Furlanija|furlanskega]] prebivalstva v Kanalsko dolino in dolino [[Reklanica|Reklanice]], se je prekinila povezava med rezijanščino in ostalo koroško narečno skupino na severu. Od 15. stoletja dalje je rezijanščina prevzela nekatere jezikovne posebnosti [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] (posebej v besedišču). Tretji sloj pa predstavljajo specifične inovacije in razvojne poti, ki so popolnoma lastne rezijanščini in jih ni možno najti v nobenem drugem slovenskem narečju. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.welcome-to-slovenia.com/content?ContentID=122 |title=Slovenia Info &amp;#124; Cash Advance &amp;#124; Debt Consolidation &amp;#124; Insurance at |publisher=Welcome-to-slovenia.com |date= |accessdate=2012-08-13 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Tako orisan zgodovinski razvoj nam pomaga razumeti posebnosti rezijanščine glede na ostala [[slovenska narečja]]. V besedišču je rezijanščina zelo podobna drugim zahodnim narečjem slovenščine, tako tistim iz [[primorska narečna skupina|primorske]] kot tudi iz koroške narečne skupine: še posebej [[nadiško narečje|nadiškemu]], [[tersko narečje|terskemu]], ziljskemu, [[briško narečje|briškemu]] in gornjemu [[obsoško narečje|soškemu]] narečju. Vendar pa se od omenjenih ostro razlikuje po svoji [[fonetika|fonetiki]] oz. izgovorjavi. Rezijanščina zveni zelo drugače od večine drugih slovenskih narečij; kljub temu pa so nekatere od tipičnih značilnosti njene izgovorjave skupne tudi narečjem koroške narečne skupine.

=== Vzajemna razumljivost rezijanščine in standardne slovenščine ===

Pisno rezijanščino lahko govorci [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] dobro razumejo, mnogo težje pa jim je razumeti govorjeno, še posebej prebivalcem osrednje in vzhodne [[Slovenija|Slovenije]]. Rezijanščina si deli številne posebnosti z ostalimi narečji [[Primorska|Primorske]] in Beneške Slovenije, zato je vzajemno razumljiva komunikacija med temi skupnostmi in govorci teh narečij možna. Po drugi strani pa sta govorjena standardna slovenščina in rezijanščina vzajemno skoraj nerazumljivi, saj se je v sodobni slovenščini izgubilo veliko število arhaizmov, poleg tega pa ima rezijanščina v svojem besedišču tudi pomemben delež besed [[italijanščina|italijanskega]] in [[furlanščina|furlanskega]] izvora.

== Standardna rezijanščina ==
Od leta 1994 se uveljavlja poenotena različica rezijanskega dialekta, imenovana &quot;standardna rezijanščina&quot;, ki jo je sestavil nizozemski jezikoslovec Han Steenwijk.&lt;ref&gt;https://centerslo.si/wp-content/uploads/2024/11/Steenwijk_Obdobja-43.pdf&lt;/ref&gt;

=== Primerjava standardne slovenščine in rezijanskega dialekta ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Standardna slovenščina
!Standardna rezijanščina
|-
|ponedeljek
|pundijak
|-
|torek
|tarok
|-
|sreda
|srida
|-
|četrtek
|čatärtak
|-
|petek
|petak
|-
|sobota
|saböta
|-
|nedelja
|nadëja
|}

==Sklici==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
{{commonscat|Resian dialect|Rezijanščina}}
* [http://147.162.119.1:8081/resianica/docs/home.jsp Domača stran rezijanščine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060506155425/http://147.162.119.1:8081/resianica/docs/home.jsp |date=2006-05-06 }} vsebuje med drugim rezijansko-slovenski slovar.

{{Slovanski jeziki}}
{{lang-stub}}

[[Kategorija:Slovenska narečja]]
[[Kategorija:Jeziki Furlanije - Julijske krajine]]
[[Kategorija:Rezija]]</text>
      <sha1>t7vn0f8v6jpa186ep3e0b24bhm668kz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cardiff</title>
    <ns>0</ns>
    <id>165498</id>
    <revision>
      <id>6677262</id>
      <parentid>6664169</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:32:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677262</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41685" sha1="badkajatk0wo4ur9qlu04ahgrcx8jii" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|official_name = Mesto in okrožje Cardiff 
|native_name = ''Dinas a Sir Caerdydd''
|established_title = 
|nickname = 
|motto = Y ddraig goch ddyry cychwyn&lt;br /&gt;''(Rdeči zmaj bo vodil na poti)''
|image_skyline          = Cardiff Bay at night.jpg
|imagesize              = 
|image_caption          = Obala Cardiffskega zaliva ponoči
|image_flag             = Flag of Cardiff.svg
|flag_size              = 120px
|image_shield           = Coat of Arms of Cardiff.svg
| image_map = Cardiff UK location map.svg
| mapsize = 220px
| map_caption = Mesto in okrožje Cardiff&lt;br&gt;v [[Wales]]u 
|subdivision_type       = [[seznam neodvisnih dežel|Neodvisna dežela]]
|subdivision_name       = [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|23px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|subdivision_type1      = [[Ustavna dežela]]
|subdivision_name1      = {{flag|Wales}} 
|subdivision_type2      = [[Regija]]
|subdivision_name2      = [[Južni Wales]]
|subdivision_type3      = 
|subdivision_name3      = 
|subdivision_name4      = 
| established_title            = status mesta
| established_date             = 1905
| established_title2           = [[glavno mesto]]
| established_date2            = 1955
|leader_title = predsednik&lt;br /&gt; Cardiffski svet
|leader_name = Huw Thomas
| leader_title1 = Valižanska skupščina
| leader_name1 = 
| leader_title2 = [[Parlament Združenega kraljestva]]
| leader_name2 = 
|leader_name3 = [[Wales]]
| area_total_km2 = 140,3
| area_magnitude = 1 E7
| area_urban_km2 = 75,72
| area_metro_km2 =
| population_as_of = ocena 2023
| population_total = 359.512
| population_urban = 488.153
| population_urban_footnotes =&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://worldpopulationreview.com/world-cities/cardiff-population/ |title=Cardiff Population 2023 (Demographics, Maps, Graphs) |publisher=Worldpopulationreview.com |access-date=14 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171222052653/http://worldpopulationreview.com/world-cities/cardiff-population/ |archive-date=22 December 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| population_metro = 1.097.000 
| population_density_km2 = auto
| population_density_urban_km2 = auto
| population_demonym = 
| population_footnotes =
|timezone = [[Greenwich Mean Time|GMT]] 
|utc_offset = 0
|timezone_DST = [[British Summer Time|BST]]
|utc_offset_DST = +1
| latd = 51 |latm=29|latNS=N
| longd = 3 |longm=11|longEW=W
| coordinates_type = type:city(324800)_region:GB-CRF
| coordinates_display = inline,title
|elevation_m = 
|postal_code_type = Poštne kode
|postal_code = CF3, CF5, CF10, CF11, CF14, CF23, CF24, CF99
|area_code = 029 
|registration_plate = CA-CO
|website = {{URL|www.cardiff.gov.uk}}
}}
'''Cardiff''' ({{jezik-cy|Caerdydd}}) je [[glavno mesto]] in tudi največje [[mesto]] [[Wales]]a ter z okoli 320.000 prebivalci 11. največje mesto v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Leži na južni obali Walesa ob [[Bristolski zaliv|Bristolskem zalivu]] na vzhodnem delu dežele.

V začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] je bil Cardiff majhno in nepomembno naselje, s prihodom industrije pa je z največjim pristaniščem za prevoz [[premog]]a v državi postal zelo pomemben.&lt;ref&gt;[http://www.cardiffbay.co.uk/ Cardiff Bay] - uradna spletna stran. Pridobljeno 20.7.2008&lt;/ref&gt; Leta 1905 so ga razglasili za mesto, 50 let pozneje pa za glavno mesto Walesa.

Kot največje mesto je Cardiff poslovno, finančno, kulturno, športno in turistično središče Walesa.

== Etimologija ==
[[File:Cardiff Castle (Roman wall).jpg|thumb|left|Sprednji zid [[grad Cardiff|gradu Cardiff]] kaže del izvirne rimske utrdbe, ki je najbrž mestu dala ime]]
''Caerdydd'' (valižansko ''mesto'') izhaja iz starejše valižanske oblike ''Caerdyf''. Sprememba z ''-dyf'' na ''-dydd'' kaže pogovorno spremembo valižanskega 'f' [v] in ''dd'' [ð] in je morda tudi posledica ljudske etimologije (''dydd'' je valižansko &quot;dan&quot;, medtem ko ''dyf'' nima očitnega pomena). Ta zvočna sprememba se je verjetno prvič pojavila v srednjem veku. Obliki sta bili živi v obdobju Tudorjev. ''Caerdyf'' ima svoj izvor v porimski [[Britanska veja otoških keltskih jezikov |britski]] besedi in pomeni &quot;trdnjava Taff&quot;. Utrdba se verjetno nanaša na sistem, uveden v času [[Rimljani|Rimljanov]]. ''Caer'' je valižansko ''trdnjava'' in ''-dyf'' je v bistvu oblika ''Taf'' (Taff), reka, ki teče ob gradu Cardiff, ⟨t⟩ je  prešel v ⟨d⟩ in sprememba samoglasnika je posledica izgubljene rodilniške končnice. &lt;ref name=hwo&gt;Hywel Wyn Owen and Richard Morgan, ''Dictionary of the Place-names of Wales''. University of Wales Press, 2007, ISBN 1-84323-901-9, p. 70.&lt;/ref&gt;

Angleška oblika ''Cardiff'' izhaja iz ''Caerdyf'' z valižanskim ''f'' [v], izposojenim kot ''ff'' /f/, kot se to dogaja tudi v ''Taff'' (valižansko ''Tat'') in ''Llandaff'' (valižansko ''Llandaf''). Angleščina nima samoglasnika [ɨ], zato si je končni samoglasnik izposodila kot /ɪ/.
Zgodovinar William Camden (1551–1623) je menil, da ime Cardiff izhaja iz &quot;Caer-Didi&quot; (&quot;trdnjava Didius&quot;), ime naj bi bilo posvečeno [[Aulo Didij Gal|Aulu Didiju Gallu]], guvernerju bližnje province v obdobju, ko je bila ustanovljena rimska utrdba. Čeprav so nekateri viri ponovili to teorijo, je bila iz jezikovnih razlogov sodobnih znanstvenikov, kot je profesor Gwynedd Pierce, zavrnjena. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/wales/whatsinaname/sites/videoexplorer/pages/?jumpTo=cardiff |title=What's In A Name? – Cardiff |last=Pierce |first=Gwynedd O |publisher=BBC Wales |accessdate=17 July 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090115122320/http://www.bbc.co.uk/wales/whatsinaname/sites/videoexplorer/pages/?jumpTo=cardiff |archivedate=2009-01-15 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Izvor ===
[[File:Wales.pre-Roman.jpg|thumb|Plemena Walesa med rimskim vdorom. Tudi sodobna angleško-valižanska meja je vrisana.]]
[[Arheologija|Arheološki]] dokazi s krajev v Cardiffu in okoli njega – megalitski [[dolmen]] svetega Lythansa v bližini Wenvoeja (približno 6,4 km zahodno, jugozahodno od središča mesta), grobnica Tinkinswood v bližini St. Nicholasa (približno 10 km zahodno od središča mesta), prekatna grobnica Cae'r Arfau, Creigiau (približno 10 km severozahodno od središča mesta) in Gwern y Cleppa v bližini Coedkernewa, Newport (okoli 13,5 km severovzhodno od centra mesta) – kažejo, da so ljudje naselili območje vsaj okoli 6000 let pred sedanjostjo, v zgodnjem [[neolitik]]u; okoli 1500 let pred [[Stonehenge]]em ali [[Nekropola v Gizi |piramidami v Gizi]]. Skupina petih [[tumulus (megalit)|tumulusov]] iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], gomile na vrhu hriba Garth (valižansko: ''Mynydd y Garth'') so bile najdene znotraj današnjih meja grofije skupaj s Caeraujem Hillfortom, [[gradišče]]m,  območjem velikosti 5,1 ha.

Do rimske zasedbe Britanije je bil Cardiff del ozemlja [[Siluri|Silurov]] – keltsko-britskega ljudstva, ki je cvetelo v [[železna doba|železni dobi]], vključenega v območje, ki bo postalo znano kot Breconshire, Monmouthshire in Glamorgan. &lt;ref name=&quot;Wales Hist 1&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Davies |first=John |authorlink= |title=A History of Wales |url=https://archive.org/details/historyofwales0000davi_g1b0 |publisher=Penguin |year=1994 |location=London |pages=[https://archive.org/details/historyofwales0000davi_g1b0/page/17 17]–18 |isbn=0-14-014581-8}}&lt;/ref&gt; 3,2 ha velika trdnjava, ki so jo ustanovili Rimljani v bližini izliva reke Taff leta 75 n. št., je postala severozahodna meja središča Cardiffa in je bila zgrajena v obsežnem naselju, ki so ga ustanovili Siluri v 50-ih n. št. &lt;ref name=&quot;Coflein 2&quot;&gt;{{navedi splet |title=CARDIFF ROMAN SETTLEMENT – Site details – coflein |url=http://www.coflein.gov.uk/en/site/301346/details/CARDIFF+ROMAN+SETTLEMENT/ |accessdate=10 June 2009 |publisher=Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales |date=30 August 2007 |work=RCAHMW website |archive-date=2011-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727072730/http://www.coflein.gov.uk/en/site/301346/details/CARDIFF+ROMAN+SETTLEMENT/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Utrdba je bila ena številnih vojaških oporišč, povezanih z ''[[Isca Augusta|Isco Augusto]]'' ([[Caerleon]]), ki je bila mejna obramba. Utrdba je bila morda opuščena v začetku 2. stoletja, saj je bilo območje mirno. V tem času je bilo ustanovljeno civilno naselje ali ''[[vicus]]''. Prebivalci so bili verjetno trgovci, ki so živeli od utrdbe, nekdanji vojaki in njihove družine. Pri Elyju je bila odkrita rimska vila. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rees |first=William |title=Cardiff: A History of the City |publisher=The Corporation of the City of Cardiff |year=1969 |page=1}}&lt;/ref&gt; Sodobna saška utrdba iz 3. in 4. stoletja je bila kamnita trdnjava, zgrajena v Cardiffu. Podobno kot obalne utrdbe je bila tudi ta trdnjava zgrajena za zaščito Britanije pred sovražniki. Kovanci iz vladavine Gratian kažejo, da je bil Cardiff naseljen vsaj do 4. stoletja; utrdba je bila opuščena proti koncu 4. stoletja, ko so zadnje rimske legije z [[Magn Maksim|Magnom Maksimom]] zapustile provinco Britanijo. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Rees |first=William |title=Cardiff: A History of the City |publisher=The Corporation of the City of Cardiff |year=1969 |page=3}}&lt;/ref&gt;

Malo je znano o trdnjavi in civilnem naselju v obdobju po rimskem odhodu iz Britanije in do zasedbe [[Vikingi|Normanov]]. Naselje se je verjetno zmanjšalo ali bilo celo opuščeno. Po rimski vladavini je bil Wales razdeljen v majhna kraljestva; že na začetku je bil Meurig ap Tewdrig lokalni kralj v Glywysingu (ki je pozneje postal Glamorgan). Območje je obvladovala njegova družina, dokler niso v 11. stoletju prišli Normani.

=== Normanska zasedba v srednjem veku ===
[[File:Cardiff-Castle.jpg|thumb|300px|Pogled na grad]]
Leta 1081 je kralj [[Viljem Osvajalec|Viljem I.]] začel dela na gradu znotraj zidov stare rimske utrdbe. Grad Cardiff je bil vedno središče mesta. V viktorijanskem obdobju sta ga John Crichton-Stuart, 3. markiz Bute, in [[arhitekt]] William Burges bistveno spremenila in podaljšala. Izvirne rimske ostanke še vedno lahko najdemo na današnjih zidovih.

Mesto je raslo v senci gradu, ki so ga naseljevali predvsem priseljenci iz Anglije. &lt;ref name=&quot;Coflein 1&quot;&gt;{{navedi splet |title=Cardiff Castle – Site details – coflein |url=http://www.coflein.gov.uk/en/site/33/details/CARDIFF+CASTLE/ |accessdate=8 June 2009 |publisher=Royal Commission on the Ancient and Historical Monuments of Wales |date=3 December 2007 |work=RCAHMW website |archive-date=2011-09-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110916114757/http://www.coflein.gov.uk/en/site/33/details/CARDIFF+CASTLE/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Cardiff je v srednjem veku imel med 1500 in 2000 prebivalcev in je bil sorazmerno normalne velikosti za valižansko mesto v tem obdobju. Bil je središče normanske marke plemenitega kralja Glamorganskega. Do konca 13. stoletja je bil Cardiff edino mesto v Walesu, v katerem je živelo več kot 2000 ljudi, čeprav je ostal sorazmerno majhen v primerjavi z večino pomembnih mest v angleškem kraljestvu in vedno zelo zaprt s svojimi zidovi, ki so se začeli kot lesene palisade v začetku 12. stoletja. Bil je dovolj velik in pomemben, da je dobil vrsto privilegijev. Leta 1331 so mu jih podelili William La Zouche, lord Glamorganski s poroko z družino de Clare, [[Edvard III. Angleški|Edvard III.]] leta 1359, nato [[Henrik IV. Angleški|Henrik IV.]] leta 1400, [[Henrik VI. Angleški|Henrik VI.]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://calmview.cardiff.gov.uk/Record.aspx?src=CalmView.Catalog&amp;id=BC%2f1%2f1&amp;pos=2|title=Cardiff Borough Council Records: Charter 1-4|accessdate=23 March 2016|archive-date=2016-04-26|archive-url=https://archive.today/20160426230208/http://calmview.cardiff.gov.uk/Record.aspx?src=CalmView.Catalog&amp;id=BC/1/1&amp;pos=2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;  V nemajhnem delu je zaradi zgodovinske anglizacije mesta leta 1404 [[Owain Glyndŵr]] zažgal Cardiff in zasedel grad. Ker so bile mnoge zgradbe v mestu narejene iz lesa in so stale tesno skupaj znotraj mestnega obzidja, je bil velik del Cardiffa uničen. Ironično je, da so glede na Glyndŵrova dejanja njegov kip postavili v Cardiffu pred Mestno hišo v začetku 20. stoletja, kar kaže, kako zapleteno in pogosto nasprotujočo kulturno identiteto ima Cardiff kot glavno mesto Walesa. Mesto so kmalu obnovili po istem načrtu ulic. V nadaljevanju je imel pomembno politično vlogo pri upravljanju rodovitne južne glamorganske obalne ravnine. Cardiff je bil v srednjem veku prometno pristanišče zaradi svoje lege na trgovski poti do Bristola, leta 1327 je bil razglašen za glavno pristanišče. Trgovci so morali blago prodajati pod določenimi pogoji. Mesto je v nadaljevanju postalo pomembno za piratstvo, kar je v zgodnji sodobni dobi sprožilo večji spor med graščaki v Cardiffu in okoliškimi družinami.

=== Glavno mesto grofije Glamorgana ali Glamorganshira ===
[[File:John Speed's map of Cardiff 1610.jpg|thumb|left|Zemljevid Johna Speeda, Cardiff leta 1610]]
[[File:Cardiff old town hall, Glamorganshire.jpeg|thumb|left|Stara mestna hiša v Cardiffu, 1860]]
Leta 1536 je bil sprejet Zakon o uniji med Anglijo in Walesom in oblikovano je bilo okrožje Glamorgan, Cardiff pa je postal okrajno mesto. Postalo je tudi del upravne enote (''hundred'') Kibbor. Približno istočasno je družina Herbert postala najmočnejša družina na tem območju. Leta 1538 je [[Henrik VIII.]] zaprl [[Dominikanci|dominikanske]] in [[Frančiškani|frančiškanske]] samostane v Cardiffu, katerih ostanke so uporabljali kot gradbeni material. Pisec tega obdobja je opisal Cardiff: &quot;Reka Taff teče pod stenami imenitnega gradu in s severnega dela mesta na južni del, kjer je ustrezen in varen pristan za ladijski promet.&quot;

Cardiff je postal leta 1542 svobodno mestno okrožje [34], nadaljnje kraljeve privilegije sta mu podelila Elizabeta I. leta 1600 in Jakob I. leta 1608. Leta 1573 so bila narejena vrata pristanišča za pobiranje carine. Zgodovinar George Owen iz Pembroka je opisal Cardiff leta 1602 kot &quot;najlepše mesto v Walesu, a ne najbogatejše&quot;. 

Katastrofalne [[poplava|poplave]] v Bristolskem kanalu 30. januarja 1607 (zdaj verjamejo, da je bil [[cunami]]), &lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/england/6311527.stm |title=Anniversary of 1607 killer wave |publisher=BBC News |date=30 January 2007 |accessdate=8 May 2013}}&lt;/ref&gt; so spremenile tok reke Taff in uničile župnijsko cerkev svete Marije, ki jo je nadomestila podružnična cerkev svetega Janeza Krstnika.
Med drugo [[Angleška državljanska vojna|angleško državljansko vojno]] je bila zahodno od mesta St. Fagans bitka med rojalističnimi uporniki in novo vojsko. Končala se je z zmago parlamentarcev in [[Oliver Cromwell]] je osvojil Wales. To je bila zadnja velika bitka v Walesu z okoli 200 (večinoma rojalisti) ubitimi vojaki.

Sledila so stoletja miru. Leta 1766 se je John Stuart, 1. markiz Bute, poročil v družino Herbert in ustanovil Marquess of Bute. Leta 1778 je začel obnovitvena dela na gradu Cardiff. &lt;ref name=&quot;Bob Sanders 2&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.angelfire.com/ga/BobSanders/CDFF2.html |publisher=Bob Sanders |title=A Cardiff &amp; Vale of Glamorgan Chronology 1700–1849 |accessdate=4 March 2008}}&lt;/ref&gt; V 1790-ih so bili odprti [[dirkališče]], [[tiskarna]], [[banka]] in [[kavarna]], iz Cardiffa je vozila poštna kočija do [[London]]a. Kljub tem izboljšavam se je položaj Cardiffa v valižanski urbani hierarhiji v 18. stoletju zmanjšal. Iolo Morgannwg ga je imenoval &quot;obskurno in nepomembno mesto&quot;, po popisu leta 1801 je bilo le 1870 prebivalcev, kar je Cardiff uvrstilo na 25. mesto v Walesu, tudi za Merthyrom in Swanseanom. &lt;ref name=&quot;Encyclopedia of Wales&quot;&gt;{{navedi knjigo |first1=John |last1=Davies |first2=Nigel |last2=Jenkins |first3=Menna |last3=Baines |first4=Peredur I. |last4=Lynch |title=The Welsh Academy Encyclopedia of Wales |url=https://archive.org/details/welshacademyency0000unse |publisher=University of Wales Press |location=Cardiff |date=17 April 2008 |isbn=978-0-7083-1953-6|editor-first=John |editor-last=Davies}}&lt;/ref&gt;

=== Gradnja dokov ===
[[File:A view of the jubilee dock, Cardiff, from the eastern side.jpeg|thumb|Pogled na jubilejni dok, 1849]]
Leta 1793 se je rodil John Crichton-Stuart, 2. Butski markiz. Vse svoje življenje je posvetil gradnji dokov v Cardiffu, zato so ga imenovali &quot;ustvarjalec sodobnega Cardiffa&quot;. Od leta 1815 dalje je dvakrat tedensko vozila ladja med Cardiffom in Bristolom, leta 1821 je bil ustanovljen Cardiff Gas Works.

Po Napoleonovih vojnah je Cardiff vstopil v obdobje socialnih in industrijskih nemirov, ki so se leta 1831 začeli s sojenjem delavcu in rudarju Dicu Penderynu, ki so ga nato obesili.

Mesto je od leta 1830 dalje hitro raslo. Butski markiz je zgradil pomol, ki je bil povezan z železnico Taff Vale. Cardiff je postal glavno [[pristanišče]] za izvoz [[premog]]a iz Cynona, Rhondda in doline Rhymney ter rasel po stopnji skoraj 80 % v desetletjih med letoma 1840 in 1870. Velik del rasti je posledica selitev iz notranjosti in zunanjosti Walesa: leta 1841 je bila četrtina prebivalstva v Cardiffu rojena v Angliji in več kot 10 % na Irskem. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=O'Leary |first=Paul |title=Irish Migrants in Modern Wales |publisher=Liverpool University Press |year=2004 |page=14 |isbn=978-0-85323-858-4 |url=https://books.google.com/?id=qkCmYNMVMxwC&amp;printsec=frontcover#PPA14,M1 |accessdate=2 October 2008}}&lt;/ref&gt; Ob popisu leta 1881 je Cardiff prehitel  Merthyr in Swansea in postal največje mesto v Walesu. [44] Cardiff je postal prvo mesto v Južnem Walesu, ko je bil leta 1893 izbran kot univerzitetno mesto Južnega Walesa in Monmouthshira.

Po dograditvi Maindy Barracks leta 1877 so bili tu vojaki stalno prisotni. [45]

Cardiff se je spoprijel z izzivom leta 1880, ko sta David Davies Llandinam in Barry Railway Company spodbujala razvoj konkurenčnih dokov v Barryju. Imeli so prednost, saj so bili dostopni ob vseh plimovanjih in David Davies je trdil, da bo njegov podvig povzročil &quot;da bo trava rasla na ulicah Cardiffa&quot;. Od leta 1901 je izvoz premoga iz Barryja presegel izvoz iz Cardiffa, vendar je uprava trgovine s premogom ostala v Cardiffu, zlasti borza, ki je določala ceno premoga na britanskem trgu. Prvi milijon funtov vreden posel je bil sklenjen leta 1907. Mesto se je gospodarsko okrepilo tudi z odločitvijo lastnikov [[železarna|železarne]] Dowlais v Merthyru o gradnji nove [[jeklarna|jeklarne]] v bližini pomola na East Moorsu, ki jo je lord Butski odprl 4. februarja 1891. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.britishlistedbuildings.co.uk/wa-25831-detroit-st-vincent-block-at-maindy-barrac |title=Detroit &amp; St Vincent block at Maindy Barracks, Cathays |publisher=British Listed buildings |accessdate=23 April 2014}}&lt;/ref&gt;

=== Mesto in status glavnega mesta ===
[[File:Welsh National War Memorial - geograph.org.uk - 904583.jpg|thumb|upright| Valižanski narodni vojni spomenik]]
Britanski kralj [[Edvard VII.]] je Cardiffu podelil status [[mesto|mesta]] 28. oktobra 1905. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Beckett |first=J.V. |title=City Status in the British Isles, 1830–2002 |publisher=Ashgate Publishing Ltd |year=2005 |page=2 |isbn=978-0-7546-5067-6 |url=https://books.google.com/?id=jqqSSOyjBEoC&amp;pg=PP8&amp;lpg=PP1 |accessdate=2 October 2008}}&lt;/ref&gt; Mesto je leta 1916 dobilo rimskokatoliško stolnico. V naslednjih letih je bilo vedno več državnih ustanov, tudi Narodni muzej Walesa, Valižanski narodni vojni spomenik in Univerza, ne pa Narodna knjižnica Walesa, deloma zato ker je ustanovitelj knjižnice, sir John Williams, menil, da Cardiff nima valižanskega prebivalstva.

Po kratkem povojnem razcvetu se je med obema vojnama začelo dolgotrajno zmanjšanje. Leta 1936 je bilo prometa v dokih manj kot polovica njegove vrednosti leta 1913, kar kaže zmanjšanje povpraševanja po valižanskem premogu. Škoda zaradi bombardiranja Cardiffa v drugi svetovni vojni je vključevala opustošenje [[Stolnica v Llandaffu|Llandaffske stolnice]]. Takoj po vojni se je povezava z družino Bute končala.
[[File:Amgueddfa Genedlaethol Caerdydd.JPG|thumb|left|Narodni muzej Cardiff]]

Mesto je bilo razglašeno za [[glavno mesto]] Walesa 20. decembra 1955 s pisnim dokumentom ministra za notranje zadeve Gwilyma Lloyda Georgea. Caernarfon je tudi del tega. &lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Cardiff as Capital of Wales: Formal Recognition by Government |publisher=The Times |date=21 December 1955}}&lt;/ref&gt; Cardiff je torej v letu 2005 praznoval dve pomembni obletnici. Enciklopedija Walesa ugotavlja, da je imela odločitev o priznanju mesta kot glavnega mesta Walesa &quot;več opraviti s tem, da je imelo mesto obrobne konservativne volivce kot kateri koli utemeljen pogled na vlogo, ki jo mora imeti valižansko glavno mesto&quot;. Čeprav je mesto gostilo igre [[Commonwealth]]a leta 1958, je Cardiff postal le središče nacionalne uprave z vzpostavitvijo urada leta 1964, ki je spodbudil nastanek različnih drugih javnih organov, kot sta umetnostni svet in razvojna agencija.
[[File:Cardiff Bay, Cardiff.jpg|thumb|Pristanišče v Cardiffu]]

Železarno East Moors so zaprli leta 1978 in prebivalstvo Cardiffa se je leta 1980 zmanjšalo v skladu s širšo urbanizacijo v Veliki Britaniji. V 1990-ih pa si je opomogel in bil eden redkih mest (zunaj Londona), v katerem se je število prebivalcev povečalo. [50] V tem obdobju je Cardiff Bay Development Corporation, ki je spodbujala prenovo južnega Cardiffa, leta 2004 obudila Cardiff Bay in ugotovila, da bo projekt &quot;okrepil konkurenčni položaj Cardiffa&quot; in &quot;prispeval k bistvenemu izboljšanju kakovosti grajenega okolja&quot;, čeprav ni &quot;pritegnil toliko vlagateljev, kot je bilo sprva predvideno&quot;.
Na referendumu leta 1997 so volivci Cardiffa zavrnili ustanovitev nacionalne skupščine Walesa s 55,4 % proti 44,2 % s 47-odstotno udeležbo. &lt;ref&gt;Balsom, Denis. 'The referendum result'. In Jones, James Barry; Balsom, Denis (ed.), ''The road to the National Assembly for Wales''. Cardiff: University of Wales Press, 2000.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.swansea.ac.uk/history/research/Wales%20the%20Postnation.pdf |title=Wales: The Post-Nation |accessdate=20 May 2008 |format=PDF |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080413163058/http://www.swansea.ac.uk/history/research/Wales+the+Postnation.pdf |archivedate=13 April 2008}}&lt;/ref&gt;

Mesto je bilo središče okrožja Glamorgan do sveta reorganizacije leta 1974, zdaj pa je  z Vale of Glamorgan skupaj novo okrožje Južni Glamorgan. Z nadaljnjim prestrukturiranjem lokalne uprave v letu 1996 je okrožni svet Cardiff Cityja postal enoten organ, mesto in okrožje Cardiff, dodana sta bila Creigiau in Pentyrch.

== Geografija ==
[[File:View over Cardiff.jpg|thumb|left|Pogled proti jugu na središče Cardiffa]]
Cardiff je razmeroma ravninsko mesto, ki ga na vzhodu, severu in zahodu omejujejo hribi (najvišja točka je Garth Hill, 307 m), na jugu pa Bristolski zaliv in [[estuarij]] reke [[Severn]]. Geografska lega je z lahkim dostopom do premogovnikov v dolinah na jugu Walesa omogočila bliskovit razvoj pristanišča, s tem pa tudi mesta okoli njega. Zgrajeno je bilo na izsušenem [[močvirje|močvirnem]] svetu s podlago iz [[trias]]nih kamnin. Triasne pokrajine v tem delu sveta so po navadi plitve in nizko ležeče. Klasični triasni [[lapor]], [[pesek]] in [[konglomerat]]ne skale so se v Cardiffu stoletja uporabljale kot gradbeni material. Mnoge od teh triasnih kamnin imajo vijoličen odtenek, predvsem obalni lapor, ki ga najdemo ob Penarthu. Ena od triasnih kamnin, ki se uporablja v Cardiffu, je ''Radyr Stone'', ki je, kot že ime pove, pridobljena v okrožju Radyr.

Cardiff meji na zahodu na okrožje Vale of Glamorgan, znano tudi kot ''The Garden of Cardiff''(Vrt Cardiffa), na vzhodu na mesto Newport, na severu na doline Južnega Walesa in na jugu na [[estuarij]] reke [[Severn]] in Bristolski kanal. Skozi mesto tečejo tri reke, Taff in Ely, ki se izlivata v Cardiffski zaliv na jugu, ter Rhymney na vzhodu, ki se izliva neposredno v Bristolski zaliv. Cardiffski zaliv je bil nekoč brakičen (polslan) z neposredno povezavo z morjem ob najvišji [[bibavica|plimi]], danes pa je povezava zagrajena z zapornicami in zaliv je sladkovodno jezero, obala katerega je od [[1990.|devetdesetih let]] prizorišče obsežnega razvojnega projekta.

Cardiff je v bližini zaščitene obale Glamorgan, ki se razteza zahodno od Penartha in Barryja – spalno naselje Cardiffa, s [[klif]]i iz črtastih rumeno-modrih [[jura|jurskih]] apnencev. Obala Glamorgan je le del Keltskega morja, ki je izpostavljeno jurski geologiji (geološka formacija modri lias). Ta odsek obale, ki ima grebene, plitvine in nazobčane klife, je bila pokopališče ladij, ki so plule do Cardiffa v industrijski dobi, saj so bile uničene okoli te sovražne obale med zahodno/jugozahodnim neurjem. Zato so bili tihotapljenje in namerni napadi na ladje pogosti. 

Cardiff leži v severnem zmernem pasu in ima v bistvu morsko okolje. ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]]: Cfb), označen z blagim vremenom, ki je pogosto oblačno, mokro in vetrovno. Večino leta pihajo vetrovi z jugozahoda z [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]]. Poletja so topla in sončna s povprečnimi najvišjimi temperaturami med 19 °C in 22 °C. Zime so po navadi precej mokre, vendar so padavine redko pretirane, temperatura običajno ostane nad lediščem. Povprečne dnevne temperature so 4,5&amp;nbsp;°C januarja in 16&amp;nbsp;°C julija.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.cityguide.travel-guides.com/city/30/statistics/Europe/Cardiff.html | title=Cardiff Statistics | publisher=World Travel Guide | accessdate=2008-08-13 | archive-date=2008-05-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080516073034/http://www.cityguide.travel-guides.com/city/30/statistics/Europe/Cardiff.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
Prebivalstvo je zaradi trgovanja, [[imigracija|imigracije]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] in tujih študentov etnično zelo raznovrstno. Območje lokalne oblasti je imelo ob popisu leta 2011 346.100 prebivalcev&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/population-and-household-estimates-for-wales/stb-2011-census-wales.html |title=2011 Census – Population and Household Estimates for Wales, March 2011 |publisher=Office for National Statistics |date=16 July 2012 |accessdate=17 July 2012 |work=Office for National Statistics website |archive-date=2012-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120721061211/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/population-and-household-estimates-for-wales/stb-2011-census-wales.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; v primerjavi z letom 2001, ko jih je bilo 305.353. Večje urbano območje (opredelitev Eurostata skupaj z Vale of Glamorgan in več lokalnimi skupnostmi v dolinah) je imelo 841.600 ljudi, kar je 10. največje v Veliki Britaniji. [[Metropolitansko območje]] Cardiff in doline Južnega Walesa pa imajo skoraj 1,1 milijona prebivalcev.

Ob popisu leta 2011 je v mestu živelo 84,7 % belcev, 1,6 % je bilo mešanega belega in črnega afriškega/karibskega prebivalstva, 0,7 % mešanega belega in azijskega, 0,6 % mešanega drugega prebivalstva, 8 % Azijcev, 2,4 % črncev 1,4 % Arabcev in 0,6 % drugih etničnih skupin. Skupno naj bi okoli 53.000 prebivalcev pripadalo kateri od manjšin, od tega jih največ živi v predelu Butetown, v katerem sestavljajo tretjino prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cardiff.gov.uk/ObjView.asp?Object_ID=4997|format=PDF|title=Black and Minority Ethnic Communities Consultation Report, 2005|date=2005-09-01|accessdate=18.4.2008|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029211305/http://www.cardiff.gov.uk/ObjView.asp?Object_ID=4997|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Religija ===
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | header    = &lt;center&gt;Stolnica v Cardiffu&lt;/center&gt;
 | header_align = center
 | header_background =
 | footer    =
 | footer_align = left
 | footer_background =
 | width     =
 | image1    = Eglwys Gadeiriol Llandaf 01.JPG
 | width1    = 222
 | alt1      =
 | caption1  = [[Stolnica v Llandaffu]]
 | image2    = Cardiff Metropolitan Cathedral (June 2014).JPG
 | width2    = 170
 | alt2      =
 | caption2  = [[Cardiffska metropolitanska stolnica]]
}}

Od leta 1922 je v Cardiff vključena primestna stolnica &quot;vasi&quot; Llandaff, katere [[škof]] je od leta 2002 tudi [[nadškof]] Walesa. V mestu je tudi katoliška stolnica. Od leta 1916 je Cardiff sedež katoliškega nadškofa. Zdi se, da se število katoliškega prebivalstva niža, po oceni iz leta 2006 je katoličanov okoli 25.000 manj kot leta 1980. V mestu je tudi judovska skupnost. Ima dve [[sinagoga|sinagogi]], ena je v Cyncoedu in ena v Moiri Terrace v nasprotju s sedmimi na prelomu 20. stoletja. V mestu je precej nekonformističnih kapelic zgodnjega 20. stoletja, [[grška pravoslavna cerkev]] in 11 [[mošeja|mošej]]. Ob popisu 2001 se je 66,9 % prebivalstva v Cardiffu opredelilo kot kristjani, kar je odstotek pod povprečjem Walesa in Velike Britanije.
[[File:Shree Swaminarayan Temple - Cardiff - geograph.org.uk - 1605788.jpg|thumb|left|Šri Svaminarajan Mandir je prvi in tudi največji hindujski tempelj v Walesu]]

Najstarejša nekrščanska skupnost v Walesu so [[judje]], ki  po ediktu letu 1290 niso smeli živeti v Angliji in Walesu, izgnal jih je angleški kralj Edvard I. Valižanska judovska skupnost je bila ponovno ustanovljena v 18. stoletju.

Ob popisu prebivalstva leta 2001 je bilo v Cardiffu 3,7 % [[Muslimani|muslimanov]], kar je bilo nad povprečjem v Združenem kraljestvu (2,7 %) in precej nad povprečjem Walesa. Cardiff ima eno od najdlje uveljavljenih muslimanskih skupnosti v Veliki Britaniji, ki so jo začeli [[Jemen|jemenski]] mornarji, ki so se naselili v mestu v 19. stoletju. Prva mošeja v Združenem kraljestvu (na kraju, kjer je zdaj islamski center Al-Manar) je bila odprta leta 1860 v okrožju Cathays Cardiff. Cardiff je zdaj dom več kot 11.000 muslimanom različnih narodnosti iz različnih okolij ali skoraj 52 % vseh valižanskih muslimanov.

Mesto je dom precejšnje [[Hinduizem|hindujske]] skupnosti, saj so se indijski priseljenci naselili med letoma 1950 in 1960. Prvi hindujski tempelj v mestu je bil odprt 6. aprila 1979 v Grangetownu, zgrajen na kraju zapuščene sinagoge. Danes živi v Cardiffu več kot 2000 hindujcev in imajo tri templje.

== Gospodarstvo ==
[[Slika:Callaghan Square Cardiff.jpg|thumb|right|Trg Callaghan je nov poslovni predel v središču Cardiffa]]
Kot glavno mesto Walesa je Cardiff glavno gibalo rasti valižanskega gospodarstva. Čeprav je število prebivalcev v Cardiffu približno 10 % Valižanov, je gospodarstvo Cardiffa skoraj 20 % BDP, 40 % delovne sile vsak dan prihaja iz okoliškega južnega Walesa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.statistics.gov.uk/articles/economic_trends/Sub-regional_%26_Local_Area_GDP.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110629103206/http://www.statistics.gov.uk/articles/economic_trends/Sub-regional_%26_Local_Area_GDP.pdf |archivedate=2011-06-29 |title=Sub-regional and local area gross domestic product |last=Clifton-Fearnside |first=Alex |author2=Adam Douglas |date=14 May 2002 |publisher=Office for National Statistics |accessdate=18 April 2008 |format=PDF |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.statswales.wales.gov.uk/TableViewer/document.aspx?ReportId=4903&amp;IF_Language=isl |title=Statistics on Commuting in Wales |date=5 December 2007 |publisher=Statistics for Wales |accessdate=18 April 2008 |archive-date=2009-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090114021425/http://www.statswales.wales.gov.uk/TableViewer/document.aspx?ReportId=4903&amp;IF_Language=isl |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Industrija je imela več stoletij pomembno vlogo pri razvoju Cardiffa. Glavni vir preobrazbe iz majhnega v veliko mesto je bilo povpraševanje po premogu, potrebnem za izdelavo železa in pozneje jekla, prinesenega do morja na konjih iz Merthyra Tydfila. Posledično je bil zgrajen 40 km dolg kanal iz Merthyra (510 metrov nadmorske višine) do ustja reke Taff v Cardiffu.&lt;ref name=&quot;canal&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.alangeorge.co.uk/the_glamorganshire_canal.htm |title=The Glamorganshire Canal |accessdate=19 April 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071227160758/http://www.alangeorge.co.uk/the_glamorganshire_canal.htm |archivedate=2007-12-27 }}&lt;/ref&gt; Sčasoma je kanal in čolne zamenjala železnica Taff Vale in zrasli so velika ranžirna postaja ter novi doki v Cardiffu – zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po premogu po svetu iz doline Južni Wales.
[[File:Coal Exchange, Cardiff.jpg|thumb|left|Borza premoga]]

Na vrhuncu je pristaniško območje Cardiffa, znano kot Tiger Bay, postalo najbolj obremenjeno pristanišče na svetu in najpomembnejše pristanišče premoga.&lt;ref name=&quot;Grauniad Dinas&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.guardian.co.uk/travel/2009/jun/09/walk-guides-cardiff-wales-architecture?page=2 |title=Cardiff's millennium makeover, Cardiff – Travel – The Guardian |accessdate=2 June 2010 |date=9 June 2009 |publisher=The Guardian |location=London}}&lt;/ref&gt; V letih do prve svetovne vojne je bilo več kot 10 milijonov ton premoga vsako leto izvoženih iz Cardiffovih dokov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.museumwales.ac.uk/en/rhagor/article/?article_id=50 |title=Cardiff – Coal and Shipping Metropolis of the World |publisher=National Museum of Wales |accessdate=19 April 2008 |archive-date=2012-05-30 |archive-url=https://archive.today/20120530052329/http://www.museumwales.ac.uk/en/rhagor/article/?article_id=50 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Leta 1907 je [[Coal Exchange, Cardiff| Coal Exchange]] prvič opravil posel za milijon [[Funt šterling|funtov šterlingov]]. Po obdobju upadanj je pristanišče spet začelo rasti – več kot 3 milijone ton tovora je šlo skozi doke leta 2007.

Danes je Cardiff glavno finančno in poslovno središče v Walesu. Lokalno gospodarstvo skupaj z javno upravo, šolstvom in zdravstvom od leta 1991 predstavlja približno 75 % gospodarske rasti.&lt;ref name=&quot;employ&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cardiff.gov.uk/objview.asp?Object_ID=3393&amp; |title=Labour Market:An overview of Cardiff Employment and the local economy |date=9 April 2004 |publisher=Cardiff County Council |accessdate=19 April 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110609174301/http://www.cardiff.gov.uk/objview.asp?Object_ID=3393&amp; |archivedate=2011-06-09 }}&lt;/ref&gt; Mesto se je pred kratkim uvrstilo kot sedmo v skupnem seštevku 50 evropskih mest, prav tako je uspešno pri privabljanju tujih vlaganj.

Cardiff je eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev v Združenem kraljestvu, saj ga obišče okoli 18 milijonov obiskovalcev letno in ustvari 852.000.000 £ prihodkov mesta. Posledica je, da je vsak peti prebivalec zaposlen v gostinstvu in turizmu. Mesto ima veliko hotelov različnih velikosti in standarda s skoraj 9000 razpoložljivimi posteljami. 
[[File:Broadcasting House, Cardiff.jpg|thumb|Stavba Britanske radiotelevizijske družbe]]

Cardiff je sedež valižanskih medijev in velikega medijskega sektorja z BBC Wales, S4C in ITV Wales in vsi imajo studie v mestu. Cardiff ima več športnih objektov, med njimi 1,4 milijarde £ vreden International Sports Village v Cardiffskem zalivu, ki je sodeloval pri olimpijskih igrah v Londonu leta 2012.

== Znamenitosti ==
[[File:Pierhead Building - Cardiff Bay.jpg|thumb|Hiša Pierhead]]
Cardiff ima veliko znamenitih stavb, kot so: 
*'''hiša Pierhead''' – (valižansko ''Adeilad y Pierhead'') – sedež Državnega zbora Walesa (''National Assembly for Wales''), spomeniško zaščitena stavba, zgrajena leta 1897 kot sedež za Bute Dock Company;
*'''[[grad Cardiff]]''' (''Cardiff Castle'', valižansko ''Castell Caerdydd'') je glavna turistična zanimivost v mestu in je v samem središču mesta;
*gledališki in konferenčni center '''St. David's Hall''' (valižansko:''Neuadd Dewi Sant'');
*'''[[stolnica v Llandaffu]]''' (valižansko ''Eglwys Gadeiriol Llandaf''); sedež škofa Llandaffa, vodja cerkve v Walesu in škofije Llandaff. Posvečena je svetemu Petru in Pavlu, pa tudi trem valižanskim svetnikom: Dubriciju (''Dyfrig''), Teilu in Oudoceju (''Euddogwy''). Je ena od dveh stolnic v Cardiffu;
*'''[[Cardiffska metropolitanska stolnica]]''' − zgrajena v letih 1839–1842, je ena od le treh katoliških stolnic v Veliki Britaniji, ki je povezana z zborovsko šolo;
*'''Valižanski milenijski center''' (valižansko ''Canolfan Mileniwm Cymru'') – center umetnosti, ki gosti [[opera|opero]], [[balet]], [[ples]], [[komedija|komedije]] in [[muzikal|muzikle]];
*'''[[St. Fagans, narodni zgodovinski muzej]]''' (valižansko ''Sain Ffagan: Amgueddfa Werin Cymru'') – muzej na prostem v Cardiffu, ki prikazuje zgodovinski način življenja, kulturo in arhitekturo valižanskih ljudi.

V središču mesta je zbirka edvardijanskih stavb, kot so [[Mestna hiša]], Narodni muzej in galerija Walesa, Cardiff Crown Court in stavbe, ki so del Univerze v Cardiffu, skupaj z več sodobnimi javnimi objekti. Te stavbe obkrožajo majhno zeleno površino, v kateri je valižanski Narodni vojni spomenik in številni drugi manjši spomeniki.

Poleg gradu Cardiff je v Tongwynlaisu na severu mesta grad Coch (valižansko ''Rdeči grad''). Sedanji grad je dovršena viktorijanska stavba oblikovalca Williama Burgesa, zasnovana za markiza in zgrajena leta 1870 za občasen umik. Viktorijanski grad stoji na temeljih veliko starejšega srednjeveškega gradu, ki ga je morda zgradil Ifor Bach, regionalni baron, povezan z gradom Cardiff. Zunanjost je postala priljubljen kraj za filmsko in televizijsko snemanje.

V Cardiffu zatrjujejo, da imajo največ gradov na kupu na svetu. Še vedno so grad Cardiff in grad Coch, ostanki gradu Twmpath, [152] škofovska palača v Llandaffu in grad Saint Fagans, medtem ko so Treodo (ali grad Whitchurch) ponovno zgradili.
&lt;center&gt;
{|class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Cardiffski gradovi
|-
|{{Gallery
|width=200
|File:Cardiff castle front.jpg|Grad Cardiff
|File:Castell Coch frontside January midday.jpg|Grad Coch 
|File:St Fagans castle - Cardiff - geograph.org.uk - 1458954.jpg|Grad St. Fagans
|File:Bishops palace llandaff.jpg|Škofovska palača
}}
|}
&lt;/center&gt;
Druge pomembne turistične znamenitosti so Cardiff Bay, ki vključujejo nedavno odprt Valižanski milenijski center in Senedd ter mnoge druge zanimivosti, vključno zajezitev '''Cardiff Bay Barrage''' in slavna '''[[Coal Exchange, Cardiff|Borza premoga]]'''.

Cardiff ima več kot 1000 zaščitenih stavb, od pomembnejših, kot so gradovi, do manjših zgradb, hiš in konstrukcij.

Cardiff ima sprehajalno pot posebnega pomena za turiste in pohodnike, imenovano Centenary Walk, 3,7 km po centru mesta Cardiff. Pot vodi mimo mnogih znamenitosti in zgodovinskih stavb.
[[File:Cardiff Bay WMC.jpg|thumb|Valižanski milenijski center]]

== Promet ==
Cardiff je prometno središče Walesa z dobrimi cestnimi in železniškimi povezavami do preostalih delov Walesa in [[Anglija|Anglije]]. Skozenj poteka avtocesta A 4, ki povezuje mesto s kraji [[Bridgend]], [[Swansea]] in [[Carmarthen]] na zahodu ter [[Bristol]], [[Swindon]], [[Reading]] in [[London]] na vzhodu. Druga večja prometnica, A 470, ga povezuje s severom in severozahodom dežele.

Mestni in primestni javni prevoz večinsko zagotavlja [[avtobus]]no podjetje Cardiff bus, ki je v lasti mestnega sveta in upravlja nekaj več kot 200 avtobusov. Avtobusi drugih, manjših podjetij vozijo večinoma na primestnih progah. Zaradi gostega prometa v središču mesta so avtobusom namenjeni posebni pasovi, samo mestno jedro pa je zaprto za promet.

[[Regionalna železnica|Regionalno železniško omrežje]] osmih prog z imenom Valley Lines povezuje 20 železniških postaj v mestu in bližnja naselja v sosednjih regijah. Centralna železniška postaja je ena najprometnejših v Združenem kraljestvu, z nje vozijo vlaki do vseh večjih mest na Otoku.

Mednarodno letališče v Cardiffu (Cardiff International Airport, CWL) je edino mednarodno letališče v Walesu, okoli 15&amp;nbsp;km zahodno od mesta pri vasi Rhoose.

== Pobratena mesta ==

* [[Slika:Coat of Arms Luhansk Oblast.svg|20px]] '''[[Regija Luhans'k|Luhans'k]]''', {{zastava države|Ukrajina}}
* [[Slika:Coat of arms of Pernik.svg|20px]] '''[[Pernik]]''', [[Pernik (okraj)|Pernik]] {{zastava države|Bolgarija}}
* [[Slika:Hordaland_våpen.svg|20px]] '''[[Hordaland]]''', {{zastava države|Norveška}}
* [[Slika:Blason Nantes.svg|20px]] '''[[Nantes]]''', [[Pays de la Loire]] {{zastava države|Francija}}
* [[Slika:DEU Stuttgart COA.svg|20px]]''' [[Stuttgart]]''', [[Baden-Württemberg]], {{zastava države|Nemčija}}
* '''[[Xiamen]]''', [[Fujian]], {{zastava|Ljudska republika Kitajska}}

== Opombe in sklici ==
{{sklici|3}}

== Zunanje povezave ==
[[Slika:Cardiff City Hall wide view.jpg|thumb|220px|Mestna hiša]]
;{{ikona en}}
* [http://www.bbc.co.uk/wales/southeast/sites/cardiff/ Cardiff] na spletnih straneh BBC
* [http://www.cardiffworld.com/ Cardiff World]
* [http://www.cardiffians.co.uk/ Ilustrirana zgodovina mesta]
* [http://www.cardiff.gov.uk/ Uradna spletna stran]
* [http://www.british-history.ac.uk/catalogue.aspx?gid=92 Zgodovina Cardiffa] na British History Online

[[Kategorija:Mesta v Walesu]]
[[Kategorija:Pristanišča v Veliki Britaniji]]
[[Kategorija:Cardiff|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Grofije Walesa]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>badkajatk0wo4ur9qlu04ahgrcx8jii</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bakrov(II) sulfat</title>
    <ns>0</ns>
    <id>179845</id>
    <revision>
      <id>6677227</id>
      <parentid>6581341</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677227</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11242" sha1="ea4gysvr51fea2hbdar0fpxuzp9zx7z" xml:space="preserve">{{chembox
|   Name = Bakrov(II) sulfat
|   ImageFileL1 = Copper sulfate.jpg
|   ImageSizeL1 = 150px
|   ImageNameL1 = Kristal bakrovega(II) sulfata pentahidrata
|   ImageFileR1 = Copper(II)-sulfate-pentahydrate-sample.jpg
|   ImageSizeR1 = 150px
|   ImageNameR1 = Uprašen bakrov(II) sulfat pentahidrat
|   ImageFileL2 = Copper(II)-sulfate-unit-cell-3D-balls.png
|   ImageSizeL2 = 150px
|   ImageNameL2 = Model kristalne enote brezvodnega bakrovega(II) sulfata
|   ImageFileR2 = Copper(II)-sulfate-3D-vdW.png
|   ImageSizeR2 = 120px
|   ImageNameR2 = Kristalna struktura brezvodnega bakrovega(II) sulfata
|   IUPACName = Bakrov(II) sulfat
|   OtherNames = Kupri sulfat&lt;br /&gt;Modri vitriol&lt;br /&gt;Modra galica&lt;br /&gt;Halkantit
| Section1 = {{Chembox Identifiers
|   CASNo = 7758-98-7
|    CASNo_Ref = {{cascite}}
|   CASOther = &lt;br /&gt;7758-99-8 (pentahidrat) &lt;!-- CAS-verified --&gt;
|   PubChem = 24462
|   EINECS = 231-847-6
|   RTECS = GL8800000 (brezvodni)&lt;br /&gt;GL8900000 (pentahidrat)
  }}
| Section2 = {{Chembox Properties
|   Formula = CuSO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
|   MolarMass = 159,61 g/mol (brezvodni)&lt;br /&gt;249,68 g/mol (pentahidrat)
|   Appearance = modra kristalinična trdnina (pentahidrat)&lt;br /&gt; sivo-bel prah (brezvodni)
|   Density = 3,603 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (brezvodni) &lt;br /&gt; 2,284 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; (pentahidrat)
|   Solubility = 31,6 g/100 ml (0&amp;nbsp;°C)
|   SolubleOther = ''brezvodni''&lt;br /&gt;netopen v [[etanol]]u &lt;hr&gt; ''pentahidrat'' &lt;br /&gt; topen v [[metanol]]u in etanolu
|   MeltingPt = 110&amp;nbsp;°C (−4H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;br /&gt;150&amp;nbsp;°C (−5H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O)&lt;br /&gt;&lt; 650&amp;nbsp;°C ''razpade''
|   RefractIndex = 1,514 (pentahidrat)
  }}
| Section3 = {{Chembox Structure
|   Coordination =  Oktaedrična
|   CrystalStruct = Triklinska
  }}
| Section4 = {{Chembox Thermochemistry
|   DeltaHf = −769,98 kJ/mol
  }}
| Section5 = {{Chembox Thermochemistry
|   Entropy = 109,05 J K&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt; mol&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;
  }}
| Section6 = {{Chembox Hazards
|   ExternalMSDS = [http://www.ilo.org/public/english/protection/safework/cis/products/icsc/dtasht/_icsc07/icsc0751.htm ICSC 0751 (brezvodni)]&lt;br /&gt;[http://www.ilo.org/public/english/protection/safework/cis/products/icsc/dtasht/_icsc14/icsc1416.htm ICSC 1416 (pentahidrat)]
|   EUIndex = 029-004-00-0
|   EUClass = Zdravju škodljivo ('''Xn''')&lt;br /&gt;Dražilno ('''Xi''')&lt;br /&gt;Nevarno za okolje ('''N''')
|   RPhrases = [[Seznam stavkov R|R22]], [[Seznam stavkov R|R36/38]], [[Seznam stavkov R|R50/53]]
|   SPhrases = [[Seznam stavkov S|S22]], [[Seznam stavkov S|S60]], {{S61}}
|   NFPA-H = 1
|   NFPA-F = 0
|   NFPA-R = 0
|   FlashPt = Ni vnetljiv
|   LD50 = 300 mg/kg
  }}
| Section7 = {{Chembox Related
|   OtherCations = [[Nikljev(II) sulfat]]&lt;br /&gt;[[Cinkov(II) sulfat]]
  }}
}}

'''Bakrov(II) sulfat''' je [[spojina|kemijska spojina]] s [[kemijska formula|formulo]] CuSO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;. Spojina ima pravzaprav več kemijskih formul, ki so odvisne od stopnje [[hidratacija|hidratacije]]. Brezvodna sol je bledo zelen ali sivo-bel prah, medtem ko je pentahidrat svetlomoder [[kristal]]. Brezvodna sol se v naravi pojavlja kot redek [[mineral]] ''halkocianit''. Hidratizirani bakrovi sulfati se v naravi pojavljajo kot ''halkantit'' (pentahidrat), ''bonatit'' (trihidrat) in ''bootit'' (heptahidrat). ''Bonatit'' in ''bootit'' sta zelo redka. Starinsko ime za bakrov(II) sulfat je ''modri vitriol'' ali [[galica|''modra galica'']].&lt;ref&gt;{{navedi splet | publisher = Oxford University | title = Copper(II) sulfate MSDS | url = http://ptcl.chem.ox.ac.uk/MSDS/CO/copper_II_sulfate.html | accessdate = 2007-12-31 | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011161441/http://ptcl.chem.ox.ac.uk/MSDS/CO/copper_II_sulfate.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

== Priprava ==
[[Slika:Synthesizing Copper Sulfate.jpg|left|thumb|Elektroliza žveplove kisline z bakrenimi elektrodami. Nastali bakrov(II) sulfat kislino obarva modro.]]
Ker je bakrov sulfat na voljo komercialno, se po navadi kupuje in se ne pripravlja v laboratoriju. 

V laboratoriju se lahko pripravi iz [[žveplova kislina|žveplove kisline]] in različnih bakrovih(II) spojin, na primer [[Bakrov(II) oksid|bakrovega(II) oksida]].  Oksid se lahko pripravlja sproti iz [[kovina|kovinskega]] [[baker|bakra]], tako da se žveplovi kislini doda [[vodikov peroksid]]. Druga možnost je [[elektroliza]] žveplove kisline z bakrenimi [[elektroda]]mi.

== Kemijske lastnosti ==
Bakrov(II) sulfat pentahidrat razpade preden se stali. Pri 63&amp;nbsp;°C izgubi dve molekuli vode, pri 109&amp;nbsp;°C še dve molekuli, pri 220&amp;nbsp;°C pa še zadnjo molekulo vode. Pri 650&amp;nbsp;°C razpade v bakrov(II) oksid (CuO) in [[žveplov trioksid]] (SO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;). 

Modra barva kristalov je posledica vezane vode. Pri segrevanju z odprtim plamenom kristali odcepijo vodo in spremenijo barvo v sivo-belo.&lt;ref&gt;Holleman, A. F., Wiberg, E. Inorganic Chemistry, Academic Press, San Diego (2001)&lt;/ref&gt;

== Uporaba ==
=== Herbicid, fungicid in pesticid ===
Bakrov sulfat je [[fungicid]]. V zmesi z [[apno|gašenim apnom]] (Ca(OH)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) z [[bordojska brozga]] se uporablja za zatiranje [[peronospora|peronospore]] na [[vinska trta|vinski trti]], [[melona]]h in jagodičju.&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = Uses of Copper Compounds: Copper Sulfate's Role in Agriculture | publisher = Copper.org | accessdate = 2007-12-31 | url = http://www.copper.org/applications/compounds/copper_sulfate02.html | archive-date = 2013-09-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130907165844/http://www.copper.org/applications/compounds/copper_sulfate02.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;  Zmes bakrovega sulfata in [[amonijev karbonat|amonijevega karbonata]] ((NH&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;CO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;) se uporablja v vrtnarstvu za preprečevanje izsuševanja sadik. 

Bakrov sulfat je tudi [[herbicid]] za zatiranje eksotičnih vodnih rastlin. Razredčena raztopina se uporablja za zdravljenje akvarijskih [[ribe|rib]] z raznimi parazitskimi okužbami&lt;ref&gt;{{navedi splet | title = All About Copper Sulfate | publisher = National Fish Pharmaceuticals | url = http://www.fishyfarmacy.com/Q%26A/all_about_copper.html | accessdate = 2007-12-31 | archive-date = 2014-08-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140810163725/http://www.fishyfarmacy.com/Q%26A/all_about_copper.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt; in zatiranje vodnih [[polži|polžev]]. Pripravek zahteva skrbno ravnanje, ker je bakrov sulfat zelo toksičen tudi za ribe. Za zatiranje alg zadostujejo že zelo majhne koncentracije. 

Bakrov sulfat zavira razvoj bakterij, na primer [[Escherichia coli|E. coli]].

=== Reagent v analizni kemiji ===
Bakrov sulfat je komponenta [[Fehlingov reagent|Fehlingovega reagenta]] (bakrov sulfat, kalijev natrijev tatrat in natrijev hidroksid) in [[Benediktov reagent|Benediktovega reagenta]] (bakrov sulfat, natrijev karbonat in natrijev citrat), ki se uporabljata za določanje [[Reducirajoči sladkor|reducirajočih sladkorjev]]. Sladkorji reducirajo bakrov(II) sulfat v netopni bakrov(II) oksid. Uporablja se tudi v [[biuretski reagent|biuretskem reagentu]] (bakrov sulfat, kalijev natrijev tartrat in kalijev hidroksis) za določanje [[beljakovina|beljakovin]]. 
 
Raztopina bakrovega sulfata se uporablja za hitro ugotavljanje [[slabokrvnost|anemije]]. Kapljica [[kri|krvi]], ki ima dovolj [[hemoglobin]]a zaradi velike [[gostota|gostote]] hitro potone, anemična kri pa potone počasi ali pa sploh ne.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title = Basic Medical Laboratory Techniques | url = https://archive.org/details/basicmedicallabo0000estr | first1= Barbara H. |last1=Estridge |first2=Anna P. |last2=Reynolds |first3=Norma J. |last3=Walters | pages = [https://archive.org/details/basicmedicallabo0000estr/page/166 166] | publisher = Thomson Delmar Learning | year =  2000 | isbn = 0766812065}}&lt;/ref&gt;

V [[plamenska reakcija|plamenski reakciji]] bakrovi ioni obarvajo plamen intenzivno modro-zeleno, vendar bolj modro kot [[barij]]. 

=== Organske sinteze ===
Bakrov sulfat se uporablja v več organskih sintezah.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Hoffman, R. V.|title= Copper(II) Sulfate, in Encyclopedia of Reagents for Organic Synthesis|year= 2001|publisher= John Wiley &amp; Sons|doi=10.1002/047084289X.rc247}}&lt;/ref&gt; Brezvodna sol katalizira transacetalizacijo.&lt;ref&gt;M. Hulce, J.P. Mallomo, L.L. Frye, T.P.  Kogan, G.H. Posner: (S)-( + )-2-(p-Toluenesulfinyl)-2-Cyclopentanone: Precursor for Enantioselective Synthesis of 3-Substituted Cyclopentanones,  Organic Synthesis 7 (1990) str. 495&lt;/ref&gt; Hidratizirana sol reagira s [[kalijev permanganat|kalijevim permanganatom]] pri čemer nastane [[redoks reakcija|oksidant]], ki povzroči konverzijo primarnih [[alkohol]]ov.&lt;ref&gt;Jefford, C. W.; Li, Y.; Wang, Y.: A Selective, Heterogeneous Oxidation using a Mixture of Potassium Permanganate and Cupric Sulfate: (3aS,7aR)-Hexahydro-(3S,6R)-Dimethyl-2(3H)-Benzofuranone, Organic Synthesis (9), str.  462&lt;/ref&gt; 

=== Učenje kemije ===
Bakrov sulfat je standardna kemikalija v šolskem kompletu za učenje [[kemija|kemije]]. Zaradi toksičnosti ni priporočljiv za majhne otroke.

Zelo primeren je za prikaz [[kristal]]izacije, bakrenja železa, [[eksotermna reakcija|eksotermne reakcije]](reakcija jeklene volne ali magnezijevega traku v vodni raztopini bakrovega sulfata), hidratacije (modri bakrov sulfat pentahidrat s segrevanjem spremeni barvo iz modre v belo) z navzemanjem vode iz vlažnega zraka pa postane spet moder.&lt;ref&gt;{{navedi splet|accessdate=2009-07-07|url=http://www.freepatentsonline.com/4315915.html|title=Process for the preparation of stable copper (II) sulfate monohydrate applicable as trace element additive in animal fodders}}&lt;/ref&gt; Z njim se lahko nazorno prikaže enojno substitucijo

:Fe + CuSO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; → FeSO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt; + Cu,

V kateri se železo raztaplja in tvori [[železov(II) sulfat]], baker pa se izloča kot kovinski baker. Raztopina zato postane zelena, železo pa zaradi izločenega bakra rdeče. 

=== Drugo ===
Bakrov sulfat se uporablja za elektrolitsko [[bakrenje]] [[kovina|kovin]] in plastike. 

Včasih se je uporabljal kot [[bruhanje|emetik]].&lt;ref name=&quot;pmid4385403&quot;&gt;{{cite journal |author1=Holtzmann NA|author2= Haslam RH |title=Elevation of serum copper following copper sulfate as an emetic |journal=Pediatrics |volume=42 |issue=1 |pages=189–93 |year=julij 1968 |pmid=4385403 |doi= |url=http://pediatrics.aappublications.org/cgi/content/abstract/42/1/189}}&lt;/ref&gt; Zaradi velike toksičnosti so njegovo uporabo opustili,&lt;ref name=&quot;isbn0-8385-8172-2&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Olson |first=Kent C. |title=Poisoning &amp; drug overdose |url=https://archive.org/details/poisoningdrugove00olso |publisher=Lange Medical Mooks/McGraw-Hill |location=New York |year=2004 |pages=[https://archive.org/details/poisoningdrugove00olso/page/175 175]  |isbn=0-8385-8172-2 |oclc= |doi= |accessdate=}}&lt;/ref&gt;  kot protistrup pa je še vedno na seznamu [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (ATC koda V03).&lt;ref&gt;{{ATC|V03|AB20}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[Halkantit]]

== Reference ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Žveplova kislina]]
* [[Sulfat]]
 {{kategorija v Zbirki|Copper(II) sulfate}}

[[Kategorija:Bakrove spojine]]
[[Kategorija:Sulfati]]
[[Kategorija:Pesticidi]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ea4gysvr51fea2hbdar0fpxuzp9zx7z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>195965</id>
    <revision>
      <id>6677021</id>
      <parentid>6676978</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:38:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>stara lokacija je RKD 23328, tako da vzhodneje</comment>
      <origin>6677021</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36153" sha1="b9e8tkinva5wfa1lzkz4uv86g1s14nz" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]].

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;porušitve/propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
|
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
| [[Cerkev sv. Andreja, Celje|Andrej]]
| [[Celje]]
| {{neznano}}
| Nekdanja cerkev, ki je stala ob severnem robu mesta.
|
|-
|
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|tekom prve svetovne vojne
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q66499085}}
| [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
| [[Brežice]]
| {{Hs|1941-12-31}} 1941
| Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana.
|
|-
| {{Slika d|Q128218438}}
| [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
| [[Seča]]
|{{neznano}}
| Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a.
|
|-
| 
| [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
| [[Piran]]
| {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja
| Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja.
| &lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| {{Slika d|Q66458918}}
| [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
| [[Idrija]]
| 1951
| Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
| {{Slika d|Q60362411}}
| [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
| [[Portorož]]
| 
| Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
| [[Ljubljana]]
| 
| [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
| &lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]]
| [[Celje]]
| {{Hs|1962-12-31}} 1962
| Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
| 
|-
| {{Slika d|Q130564897}}
| [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
| [[Planina, Postojna|Planina]]
| {{Hs|1943-12-31}} 1943
| Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943.
| 
|-
| {{Slika d|Q105622896}}
| [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
| [[Prečna]]
| {{Hs|1938-12-31}} 1938
| Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
| &lt;ref&gt;{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q130564875}}
| [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q104128379}}
| [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
| [[Krško]]
| {{Hs|1891-12-31}} 1891
| Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]]
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|?
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
| [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
| [[Borovec pri Kočevski Reki]]
| 
| Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni.
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|?
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
| {{Slika d|Q66458935}}
| [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
| [[Kunšperk]]
| 
| podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja
| &lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|?
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
| [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]]
| [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
| [[Žužemberk]]
| {{Hs|1956-12-31}} 1956
| podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena
| 
|-
| {{Slika d|Q105622864}}
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
| [[Senovo]]
| 
| nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975)
| &lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q93275954}}
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
| [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
| 
| v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|?
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
| {{Slika d|Q130553194}}
| [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
| [[Babiči]]
| 
| cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]
| &lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q130564858}}
| [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q18515901}}
| [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
| [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]])
| 
| cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji
| 
|-
| {{Slika d|Q66499056}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
| [[Ključevica]] (hrib [[Kum]])
| {{Hs|1961-12-31}} 1961
| Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
| &lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|?
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|Ilovica, [[Kneža]]
|1762
|Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
| [[Ortnek]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q66458862}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
| [[Škale]]
| 
| Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|?
|Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
| {{Slika d|Q66535370}}
| [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
| [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]].
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
| 
| [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
| [[Ljubljana]]
| 1895
| Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
| [[Ljubljana]]
| {{Hs|1958-12-31}} 1958
| baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958
| 
|-
| {{Slika d|Q130565121}}
| [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]]
| [[Onek]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130564850}}
| [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|?
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
| [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]]
| [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
| [[Idrija]]
| {{Hs|1967-12-31}} 1967
| baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik
|
|-
| {{Slika d|Q130564992}}
| [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]]
| [[Col, Ajdovščina|Col]]
| {{Hs|1937-12-31}} 1937
| stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937
| &lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|Dvor, [[Bovec]]
|?
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
| [[Trava, Loški Potok|Trava]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| {{Slika d|Q69405558}}
| [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
| [[Dražgoše]]
| 
| nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci
| 
|-
| {{Slika d|Q66458926}}
| [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
| 
| nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje
| 
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q66537932}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
| [[Radlje ob Dravi]]
| 
| porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q18729291}}
| [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč)
| [[Kunšperk]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130564882}}
| [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
| [[Palčje]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|Markovec, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin]]
|domnevno med prvo svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}
|-
| {{Slika d|Q66458919}}
| [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
| [[Poljane nad Škofjo Loko]]
| {{Hs|1954-12-31}} 1954
| porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]
| &lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q5037116}}
| [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
| [[Maribor]]
| 
| nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]]
| 
|-
|
| [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
| [[Borovec pri Kočevski Reki]]
| {{Hs|1952-12-31}} 1952
| nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952
|
|-
| {{Slika d|Q68549497}}
| [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
| [[Drama, Šentjernej|Drama]]
| 
| nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q66535034}}
| [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
| [[Družmirje]]
| {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
| porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]
| &lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|?
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|?
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q105568910}}
| [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
| [[Reštanj]]
| {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
| Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
| {{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
| {{Slika d|Q137825247}}
| [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
| [[Pristava pri Leskovcu]]
| {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
| stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju
| {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. 
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
| {{Slika d|Q66481147}}
| [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
| [[Stopno, Škocjan|Stopno]]
| 
| zaradi slabega stanja porušena po letu 1945
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q128789108}}
| [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]]
| [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q69597415}}
| [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
| [[Novo mesto]]
| 
| poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla
| &lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q17021452}}
| [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
| [[Ljubljana]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|?
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
| [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
| [[Teharje]]
| {{Hs|1974-12-31}} 1974
| Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
| {{Slika d|Q105712864}}
| [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
| [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
| Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
| &lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q137825248}}
| [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
| [[Veniše]]
| {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
| postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah
| {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
| {{Slika d|Q130564953}}
| [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
| [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]])
| {{Hs|1782}}opuščena 1782 
| Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar.
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|
1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|}

=== Cerkve na Kočevskem ===

Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm&lt;/ref&gt;

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
| {{Slika d|Q130565085}}
| [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
| [[Kočarji]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
| [[Beli Kamen]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130565108}}
| [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]]
| [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q137799517}}
| [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
| [[Kleč, Kočevje|Kleč]]
| {{Hs|1943-12-31}} 1943
| cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo
|
|-
| 
| [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]]
| [[Kleč, Kočevje|Kleč]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
| [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q128789444}}
| [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]]
| [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]
| 
| rekonstruirana
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]]
| [[Brezje]]
| 
| stoji del zidov cerkve in zvonika
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
| [[Cvišlerji]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]]
| [[Kočevska Reka]]
| 
| na lokaciji stoji nova cerkev
| 
|-
| {{Slika d|Q130565141}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
| [[Novi Lazi]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]]
| [[Blatnik pri Črnomlju]]
| 
| stoji zvonik in obod cerkve
| 
|-
| 
| [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
| [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
| 
| 
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q130565061}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
| [[Koče, Kočevje|Koče]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130565147}}
| [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
| [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]]
| [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
| [[Pugled pri Starem Logu]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
| [[Smuka]]
| 
| ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
| [[Koblarji]]
| 
| na lokaciji je postavljena kapelica
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
| [[Stari Breg]]
| 
| 
| 
|}

=== Pravoslavne cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! width=3% | Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
| {{Slika d|}}
| [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
| [[Brje pri Koprivi]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q19933066)}}
| [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
| [[Maribor]]
| {{Hs|1941-04-31}} april 1941
| stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|}}
| [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
| [[Paunoviči]]
| 
| 
| &lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q13567595}}
| [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
| [[Celje]]
| {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
| 
| 
|-
| {{Slika d|}}
| [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
| [[Marindol]]
| 
| 
| &lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
| {{Slika d|Q60352064}}
| [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
| [[Arja vas]] (Govče)
| {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
| rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600
| &lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q105622655}}
| [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
| [[Celje]]
| {{Hs|1964-12-31}} 1964
| neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja
| &lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q105622649}}
| [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
| [[Radlje ob Dravi]]
| 
| zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni
| &lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}

{{Škrbinski seznam}}

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
*{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}}
*{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
*{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}


{{Cerkve v Sloveniji}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>b9e8tkinva5wfa1lzkz4uv86g1s14nz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677027</id>
      <parentid>6677021</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:03:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>A09</username>
        <id>188929</id>
      </contributor>
      <comment>+slike wdf</comment>
      <origin>6677027</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36214" sha1="39hynlb9grmeg7jirtuoo1zmyua4jav" xml:space="preserve">'''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]].

== Seznam ==

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;porušitve/propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
|{{slika d|Q139822729}}
|[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
| [[Cerkev sv. Andreja, Celje|Andrej]]
| [[Celje]]
| {{neznano}}
| Nekdanja cerkev, ki je stala ob severnem robu mesta.
|
|-
|{{slika d|Q139825328}}
|[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]]
|[[Izola]]
|{{neznano}}
|7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=287}}
|-
|{{slika d|Q139825455}}
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]]
|[[Čezsoča]]
|1917
|Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03567}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=32}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q66499085}}
| [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]]
| [[Brežice]]
| {{Hs|1941-12-31}} 1941
| Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana.
|
|-
| {{Slika d|Q128218438}}
| [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]]
| [[Seča]]
|{{neznano}}
| Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a.
|
|-
| 
| [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]]
| [[Piran]]
| {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja
| Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja.
| &lt;ref&gt;{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| {{Slika d|Q66458918}}
| [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]]
| [[Idrija]]
| 1951
| Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem.
|
|-
| {{Slika d|Q60362411}}
| [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]]
| [[Portorož]]
| 
| Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin.
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]]
| [[Ljubljana]]
| 
| [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu.
| &lt;ref&gt;[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]]
| [[Celje]]
| {{Hs|1962-12-31}} 1962
| Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi.
| 
|-
| {{Slika d|Q130564897}}
| [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]]
| [[Planina, Postojna|Planina]]
| {{Hs|1943-12-31}} 1943
| Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943.
| 
|-
| {{Slika d|Q105622896}}
| [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]]
| [[Prečna]]
| {{Hs|1938-12-31}} 1938
| Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938.
| &lt;ref&gt;{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q130564875}}
| [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]]
| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q104128379}}
| [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]]
| [[Krško]]
| {{Hs|1891-12-31}} 1891
| Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]]
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]]
|Ježa, [[Volčanski Ruti]]
|?
|Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
| [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]]
| [[Borovec pri Kočevski Reki]]
| 
| Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni.
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|1647}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]]
|[[Breginj]]
|?
|Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=36}}
|-
| {{Slika d|Q66458935}}
| [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]]
| [[Kunšperk]]
| 
| podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja
| &lt;ref&gt;http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]]
|[[Volče, Tolmin|Volče]]
|?
|Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|16223}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=41}}
|-
| [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]]
| [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]]
| [[Žužemberk]]
| {{Hs|1956-12-31}} 1956
| podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena
| 
|-
| {{Slika d|Q105622864}}
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]]
| [[Senovo]]
| 
| nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975)
| &lt;ref&gt;[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&amp;id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q93275954}}
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]]
| [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]])
| 
| v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]]
|[[Tolmin]]
|?
|Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. 
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18084}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=37}}
|-
| {{Slika d|Q130553194}}
| [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]]
| [[Babiči]]
| 
| cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]
| &lt;ref&gt;[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]]
|[[Grčarevec]]
|
|Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q130564858}}
| [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]]
| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q18515901}}
| [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]]
| [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]])
| 
| cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji
| 
|-
| {{Slika d|Q66499056}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]]
| [[Ključevica]] (hrib [[Kum]])
| {{Hs|1961-12-31}} 1961
| Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika.
| &lt;ref&gt;[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]]
|[[Trebenče]]
|?
|Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]].
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|03603}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]]
|[[Drežnica]]
|1911
|Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]]
|Ilovica, [[Kneža]]
|1762
|Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|18099}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=44}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]]
|Brol, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]]
| [[Ortnek]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q66458862}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]]
| [[Škale]]
| 
| Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]].
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]]
|[[Podbela]]
|?
|Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=35}}
|-
| {{Slika d|Q66535370}}
| [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]]
| [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]].
|{{sfn|Likar|2010|p=286}}
|-
| 
| [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]]
| [[Ljubljana]]
| 1895
| Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]].
|{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]].
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]]
| [[Ljubljana]]
| {{Hs|1958-12-31}} 1958
| baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958
| 
|-
| {{Slika d|Q130565121}}
| [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]]
| [[Onek]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130564850}}
| [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]]
| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]]
|[[Kobarid]]
|?
|Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
| [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]]
| [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]]
| [[Idrija]]
| {{Hs|1967-12-31}} 1967
| baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik
|
|-
| {{Slika d|Q130564992}}
| [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]]
| [[Col, Ajdovščina|Col]]
| {{Hs|1937-12-31}} 1937
| stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937
| &lt;ref&gt;[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]]
|Dvor, [[Bovec]]
|?
|Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|17704}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
| 
| [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]]
| [[Trava, Loški Potok|Trava]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
| {{Slika d|Q69405558}}
| [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]]
| [[Dražgoše]]
| 
| nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci
| 
|-
| {{Slika d|Q66458926}}
| [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]]
| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]
| 
| nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje
| 
|-
|
|[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q66537932}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]]
| [[Radlje ob Dravi]]
| 
| porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q18729291}}
| [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč)
| [[Kunšperk]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130564882}}
| [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]]
| [[Palčje]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]]
|Markovec, [[Koper]]
|{{neznano}}
|Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]]
|[[Grad Tolmin]]
|domnevno med prvo svetovno vojno
|Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno.
|{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}
|-
| {{Slika d|Q66458919}}
| [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]]
| [[Poljane nad Škofjo Loko]]
| {{Hs|1954-12-31}} 1954
| porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]
| &lt;ref&gt;[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]]
|[[Trnovo ob Soči]]
|prva polovica 19. stoletja
|Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|05037}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=34}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q5037116}}
| [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]]
| [[Maribor]]
| 
| nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]]
| 
|-
|
| [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]]
| [[Borovec pri Kočevski Reki]]
| {{Hs|1952-12-31}} 1952
| nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952
|
|-
| {{Slika d|Q68549497}}
| [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]]
| [[Drama, Šentjernej|Drama]]
| 
| nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|1595}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q66535034}}
| [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]]
| [[Družmirje]]
| {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975
| porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]
| &lt;ref&gt;[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&amp;id=13&amp;option=com_content&amp;task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=13&amp;Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]]
|[[Bača pri Modreju]]
|?
|Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=42}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]]
|[[Labinje]]
|?
|Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik.
|&lt;ref&gt;{{RKD sklic|28013}}&lt;/ref&gt;{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji.
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]]
|[[Piran]]
|1859
|Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]].
|&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q105568910}}
| [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]]
| [[Reštanj]]
| {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920
| Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino.
| {{sfn|Seher|1986|p=133}}
|-
| {{Slika d|Q137825247}}
| [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]]
| [[Pristava pri Leskovcu]]
| {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje
| stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju
| {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]]
|[[Žabče]]
|po 1759
|Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. 
|{{Sfn|Höfler|2016|p=39}}
|-
| {{Slika d|Q66481147}}
| [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]]
| [[Stopno, Škocjan|Stopno]]
| 
| zaradi slabega stanja porušena po letu 1945
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|25618}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q128789108}}
| [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]]
| [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
| {{Slika d|Q69597415}}
| [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]]
| [[Novo mesto]]
| 
| poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla
| &lt;ref&gt;[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q17021452}}
| [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]]
| [[Ljubljana]]
| 
| 
| 
|-
|
|[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]]
|[[Bovec]]
|?
|Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=31}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]]
|[[Koper]]
|{{Hs|1818}}pred 1818
|Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|-
|
| [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]]
| [[Teharje]]
| {{Hs|1974-12-31}} 1974
| Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974.
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]]
|[[Mlinsko]]
|1757
|Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]].
|
|-
| {{Slika d|Q105712864}}
| [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]]
| [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]]
|
| Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni.
| &lt;ref&gt;[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]]
|[[Orehek, Cerkno|Orehek]]
|1740
|Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]].
|{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}&lt;ref&gt;{{RKD sklic|23328}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q137825248}}
| [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]]
| [[Veniše]]
| {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja
| postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah
| {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}}
|-
|
|[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]].
|{{sfn|Likar|2010|p=285}}
|-
| {{Slika d|Q130564953}}
| [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]]
| [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]])
| {{Hs|1782}}opuščena 1782 
| Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar.
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}&lt;/ref&gt;
|-
|
|[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=284}}
|-
|
|[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]]
|[[Koper]]
|{{neznano}}
|
1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja.
|{{sfn|Likar|2010|p=283}}
|}

=== Cerkve na Kočevskem ===

Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.&lt;ref&gt;http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm&lt;/ref&gt;

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
| {{Slika d|Q130565085}}
| [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]]
| [[Kočarji]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]]
| [[Beli Kamen]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130565108}}
| [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]]
| [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q137799517}}
| [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]]
| [[Kleč, Kočevje|Kleč]]
| {{Hs|1943-12-31}} 1943
| cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo
|
|-
| 
| [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]]
| [[Kleč, Kočevje|Kleč]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]]
| [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q128789444}}
| [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]]
| [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]]
| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]
| 
| rekonstruirana
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]]
| [[Brezje]]
| 
| stoji del zidov cerkve in zvonika
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]]
| [[Cvišlerji]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]]
| [[Kočevska Reka]]
| 
| na lokaciji stoji nova cerkev
| 
|-
| {{Slika d|Q130565141}}
| [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]]
| [[Novi Lazi]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]]
| [[Blatnik pri Črnomlju]]
| 
| stoji zvonik in obod cerkve
| 
|-
| 
| [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]]
| [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]]
| 
| 
| &lt;ref&gt;{{RKD sklic|2154}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q130565061}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]]
| [[Koče, Kočevje|Koče]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q130565147}}
| [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]]
| [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]]
| [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]]
| [[Pugled pri Starem Logu]]
| 
| 
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]]
| [[Smuka]]
| 
| ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]]
| [[Koblarji]]
| 
| na lokaciji je postavljena kapelica
| 
|-
| 
| [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]]
| [[Stari Breg]]
| 
| 
| 
|}

=== Pravoslavne cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! width=3% | Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
| {{Slika d|}}
| [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]]
| [[Brje pri Koprivi]]
| 
| 
| 
|-
| {{Slika d|Q19933066)}}
| [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]]
| [[Maribor]]
| {{Hs|1941-04-31}} april 1941
| stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941.
| &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|}}
| [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]]
| [[Paunoviči]]
| 
| 
| &lt;ref&gt;[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q13567595}}
| [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]]
| [[Celje]]
| {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941
| 
| 
|-
| {{Slika d|}}
| [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]]
| [[Marindol]]
| 
| 
| &lt;ref&gt;Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.&lt;/ref&gt;
|}

=== Evangeličanske cerkve ===

{{Statično številčenje vrstic}}
{| class=&quot;wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash&quot; width=80%
! Slika
! Cerkev
! Naselje
! Leto&lt;br&gt;propada
! width=40% | Opis
! Vir
|-
| {{Slika d|Q60352064}}
| [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]]
| [[Arja vas]] (Govče)
| {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600
| rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600
| &lt;ref&gt;[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q105622655}}
| [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]]
| [[Celje]]
| {{Hs|1964-12-31}} 1964
| neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja
| &lt;ref&gt;Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.&lt;/ref&gt;
|-
| {{Slika d|Q105622649}}
| [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]]
| [[Radlje ob Dravi]]
| 
| zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni
| &lt;ref&gt;[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.&lt;/ref&gt;
|}

{{Škrbinski seznam}}

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==
* {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}}
* {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}}
*{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}}
*{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}}
*{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}}
* {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK &quot;Edvard Kardelj&quot; – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}}

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}}


{{Cerkve v Sloveniji}}

[[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]]</text>
      <sha1>39hynlb9grmeg7jirtuoo1zmyua4jav</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bonnie Wright</title>
    <ns>0</ns>
    <id>204087</id>
    <revision>
      <id>6677251</id>
      <parentid>6286103</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T03:00:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677251</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15464" sha1="4xxnk1d6xl7dhu1sk40u3tlhsetvsvg" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
| name = Bonnie Wright
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 2001-danes
| spouse =
}}

'''Bonnie Kathleen Wright'''&lt;ref name=&quot;Riggs 2007 341&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Riggs |first=Thomas |title=Contemporary Theatre, Film &amp; Television: A Biographical Guide |publisher=[[Gale Group]] |date=2007 |page=341 |isbn=0787690503}}&lt;/ref&gt;, [[Angleži|angleška]] [[televizijski igralec|televizijska]] in [[filmska igralka]], * [[17. februar]] [[1991]], [[London]], [[Anglija]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://coolspotters.com/actresses/bonnie-wright |title=arhivska kopija |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2009-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091219100235/http://coolspotters.com/actresses/bonnie-wright |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zaslovela je z vlogo [[Ginny Weasley]] v filmih o [[Harry Potter|Harryju Potterju]]. Rojena je bila v [[London]]u, kjer s svojimi starši, mamo Sheilo, očetom Garyjem in starejšim bratom Lewisom živi še zdaj.&lt;ref&gt;[http://www.imdb.com/name/nm0942247/ Bonnie Wright IMDB entry]&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje ==
Bonnie Kathleen Wright se je rodila [[17. februar]]ja 1991 v [[London]]u, [[glavno mesto|prestolnici]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], staršem Sheili Teague in Garyju Wrightu, kot njun drugi otrok - ima starejšega brata po imenu Lewis. Njena starša sta vodji uspešne zlatarne ''[[Wright &amp; Teague]]''.&lt;ref name=&quot;Biography at Bonnie-Fan.com&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://bonnie-fan.com/index.php?x=biography |title=Biography at Bonnie-Fan.com |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2007-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012130109/http://bonnie-fan.com/index.php?x=biography |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Izobrazba ===
Bonnie Wright se je šolala na šoli King Alfred School v [[London|Severnem Londonu]]. Med snemanjem filmov ''[[Harry Potter in svetinje smrti (film)|Harry Potter in svetinje smrti]]'' se je pričela šolati na Londonski univerzi University of the Arts, kjer študira televizijsko in filmsko produkcijo. Z igranjem in delom za scenami namerava nadaljevati tudi po končani seriji filmov ''[[Harry Potter]]''.&lt;ref name=&quot;Slater&quot; /&gt;

== Kariera ==
=== Harry Potter ===
Na svojo prvo [[avdicija|avdicijo]], kjer se je potegovala za vlogo [[Ginny Weasley]], je odšla zato, ker ji je njen brat, Lewis, rekel, da ga spominja na Ginny. Vlogo Ginny Weasley je v filmih o [[Harry Potter|Harryju Potterju]] tudi dobila.&lt;ref name=&quot;Slater&quot;&gt;{{navedi splet |author=Lydia Slater |title=The magic of Bonnie Wright |url=http://www.thisislondon.co.uk/lifestyle/article-23712043-details/The+magic+of+Bonnie+Wright/article.do |publisher=London Evening Standard |date=2009-06-26 |accessdate=2009-07-14 |archive-date=2009-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090629052147/http://www.thisislondon.co.uk/lifestyle/article-23712043-details/The+magic+of+Bonnie+Wright/article.do |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ko so jo kasneje povprašali, kako ji je vlogo uspelo dobiti, je odvrnila: »Derteminacija. Čez celo avdicijo sem ostala Ginny.« Wrightova je zaslovela šele v drugem filmu o Harryju Potterju (''[[Harry Potter in dvorana skrivnosti (film)|Harry Potter in dvorana skrivnosti]]''); v [[Harry Potter in kamen modrosti (film)|prvem]] je igrala samo nekaj pičlih sekund v prizoru na postaji [[King's Cross]]. V drugem delu se njen lik začne šolati na [[Bradavičarka|Bradavičarki]], na katero prinese tudi skrivni dnevnik s posebno močjo, ki prične izkoriščevati njeno dušo in zavest. Kakorkoli že, v naslednjem filmu (''[[Harry Potter in jetnik iz Azkabana (film)|Harry Potter in jetnik iz Azkabana]]'' je bila njena vloga sicer manjša, vendar je pozornost javnosti spet usmerila vase s četrtim filmom, ''[[Harry Potter in ognjeni kelih (film)|Harry Potter in ognjeni kelih]]'', v petem filmu, ''[[Harry Potter in Feniksov red (film)|Harry Potter in Feniksov red]]'' pa je bila del šesterice, ki se je [[bitka|bojevala]] na ministrstvu za čaranje. V šestem filmu, ''[[Harry Potter in Princ mešane krvi (film)|Harry Potter in Princ mešane krvi]]'', pa je imela pomembno vlogo zato, ker je igrala [[Harry Potter (oseba)|Harryjevo]] simpatijo.

V večjem delu je za svoje delo v filmih o Harryju Potterju prejela pozitivne ocene s strani filmskih kritikov. Revija ''[[Variety (revija)|Variety]]'' je, na primer, napisala: »Ginny Weasley Bonnie Wright je podobna upodobitvi Jane, priraste vam k srcu,«&lt;ref&gt;[http://www.variety.com/review/VE1117940610.html?categoryid=31&amp;cs=1 Variety.com]&lt;/ref&gt; »Če bi mi nekdo pred osmimi leti predstavil Bonnie Wright kot Ginny Weasley v prvem filmu, ki se je v tem času spremenila v tako dobro igralko, kakor tudi glavni trije igralci, mu ne bi verjel,«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.comingsoon.net/news/reviewsnews.php?id=56914 |title=Comingsoon.net |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2009-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090710100822/http://www.comingsoon.net/news/reviewsnews.php?id=56914 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; »Vemo, kdo je komu všeč, opazi se iz nastopa [[Daniel Radcliffe|Radcliffea]], [[Emma Watson|Watsonove]] in Wrightove, ki lomijo naša srca,«&lt;ref&gt;[http://www.efilmcritic.com/review.php?movie=17091&amp;reviewer=198 Efilmcritic.com]&lt;/ref&gt; in »Ginnyjin (Bonnie Wright) sij temelji zlasti na moči, ki si jo je pridobila z zadnjim filmom. V njem je postala neodvisna ženska, ki dokazuje, da je kos vsakemu prizoru, pa naj bo še tako težak.«&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.filmschoolrejects.com/reviews/review-harry-potter-and-the-half-blood-prince.php |title=Filmschoolrejects.com |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2012-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023145422/http://www.filmschoolrejects.com/reviews/review-harry-potter-and-the-half-blood-prince.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Bonnie Wright pa bo s svojo vlogo Ginny nadaljevala tudi v zadnjih dveh filmih.&lt;ref&gt;http://www.variety.com/review/VE1117940610.html?categoryid=31&amp;cs=1&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.hitfix.com/blogs/2008-12-6-motion-captured/posts/2009-7-6-the-motion-captured-review-harry-potter-and-the-half-blood-prince |title=arhivska kopija |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2009-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091212010509/http://www.hitfix.com/blogs/2008-12-6-motion-captured/posts/2009-7-6-the-motion-captured-review-harry-potter-and-the-half-blood-prince |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.comingsoon.net/news/reviewsnews.php?id=56914 |title=arhivska kopija |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2009-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090710100822/http://www.comingsoon.net/news/reviewsnews.php?id=56914 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.efilmcritic.com/review.php?movie=17091&amp;reviewer=198&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.filmschoolrejects.com/reviews/review-harry-potter-and-the-half-blood-prince.php |title=arhivska kopija |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2012-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121023145422/http://www.filmschoolrejects.com/reviews/review-harry-potter-and-the-half-blood-prince.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Na snemanju filmov o Harryu Potterju se je spoprijateljila z [[Emma Watson|Emmo Watson]], [[Katie Leung]] in [[Evana Lynch|Evano Lynch]].&lt;ref name=&quot;Slater&quot; /&gt;

=== Ostala dela ===
Sicer je leta [[2002]] uprizorila mlado Sarah Robinson v televizijskemu filmu ''Stranded'', leta 2004 mlado [[Agatha Christie|Agatho Christie]] v televizijskemu filmu ''Agatha Christie: A Life in Pictures''&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://blogbonniewright.com/biografia-de-bonnie-wright/ |title=Bonnie Wright. |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2010-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100428001848/http://blogbonniewright.com/biografia-de-bonnie-wright/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;, leta [[2007]] pa je glas posodila Vanessi v [[Walt Disney Studios|Disneyjevi]] [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Urad za nadomeščanje]]'', natančneje v prvi epizodi druge sezone, imenovani ''London Calling''.

Bonnie Wright je podpisala pogodbo, da se bo pojavila v kratkem filmu ''Sweat'', ki je del petih filmov iz serije, imenovane ''Geography of the Hapless Heart''. V filmu ''Sweat'' bo igrala Mio.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.alexandrabillington.com/hapless/crew.html |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-08 |archive-date=2010-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100125103534/http://www.alexandrabillington.com/hapless/crew.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Izid za film je načrtovan za poletje leta 2010.

== Moda ==
Bonnie Wright se zanima za modo in postala je ambasadorka za brand, imenovan Made-by.

Leta 2010 je Bonnie Wright postala tudi obraz linije nakita ''[[Oxfam]]'', ki sta jo oblikovala njena starša.

== Javna slika ==
Bonnie Wright je bila predstavljena v mnogih revijah, med drugim tudi v revijah ''[[Evening Standard]]'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.thisislondon.co.uk/lifestyle/article-23712043-details/The+magic+of+Bonnie+Wright/article.do |title=Evening Standard photo shoot and interview |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2009-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090629052147/http://www.thisislondon.co.uk/lifestyle/article-23712043-details/The+magic+of+Bonnie+Wright/article.do |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ''Grazia Magazine'',&lt;ref&gt;[http://www.graziadaily.co.uk/fashion/archive/2009/07/21/grazia-exclusive--what-would-harry-potter-say.htm Grazia Magazine photo shoot]&lt;/ref&gt; ''[[Entertainment Weekly]]'',&lt;ref&gt;http://www.ew.com/ew/gallery/0,,20246950_20263257_20290736,00.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100806084833/http://www.ew.com/ew/gallery/0,,20246950_20263257_20290736,00.html |date=2010-08-06 }} Entertainment Weekly photoshoot&lt;/ref&gt; ''No. Magazine'',&lt;ref&gt;http://www.snitchseeker.com/harry-potter-news/new-bonnie-wright-photo-shoot-interview-no-magazine-updated-67962/No.Magazine photo shoot and interview&lt;/ref&gt; ''[[The Times]] Luxx Magazine'' &lt;ref&gt;http://www.snitchseeker.com/harry-potter-news/new-bonnie-wright-feature-luxx-magazine-68027/ The Times Luxx Magazine&lt;/ref&gt; , ''Drama Magazine'' &lt;ref&gt;http://so-bonnie.net/2009/10/bonnie-wright-in-drama-magazine/ Drama Magazine photo shoot&lt;/ref&gt;, ''[[The Daily Mail]] You Magazine'' &lt;ref&gt;http://www.dailymail.co.uk/home/you/article-1234198/Bonnie-Wright-The-actress-holds-Harry-Potter-spell.html The [[Daily Mail]] You Magazine photo shoot&lt;/ref&gt; ''[[InStyle]] Magazine'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.instyle.co.uk/news/instyle-celebrates-new-british-talent-27-01-10 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-05-30 |archive-date=2010-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100405085917/http://www.instyle.co.uk/news/instyle-celebrates-new-british-talent-27-01-10 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in ''[[Nylon Magazine]]''.&lt;ref&gt;http://www.snitchseeker.com/harry-potter-news/rupert-grint-tom-felton-bonnie-wright-talk-harry-potter-nylon-magazine-73026/ Photoshoot with Nylon Magazine&lt;/ref&gt;

== Zasebno življenje ==
Njeni konjički so [[ples]]anje, [[potovanje]], [[umetnost]] in igranje raznih [[inštrument]]ov, ki temeljijo na [[kitara|kitari]], [[saksofon]]u, [[flavta|flavti]], [[klavir]]ju in [[ustna harmonika|orglicah]]. Je tudi navdušena športnica: uživa v [[plavanje|plavanju]], [[nogomet]]u, [[atletika|atletiki]], [[tenis]]u, [[ježa|ježi]], [[hokej]]u, [[alpsko smučanje|smuki]], [[drsanje|drsanju]], [[kolesarjenje|kolesarjenju]] in [[surfanje|surfanju]].&lt;ref name=&quot;Biography at Bonnie-Fan.com&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bonniewrightonline.com/bonniebio.html |title=Biography at BonnieWrightOnline.com |accessdate=2009-11-08 |archive-date=2011-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008013727/http://www.bonniewrightonline.com/bonniebio.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

V [[intervju]]ju z revijo ''[[OK! Magazine]]'' je Bonnie Wright leta 2010 potrdila, da trenutno hodi z igralcem [[Jamie Campbell Bower|Jamiejem Campbellom Bowerjem]], ki je z njo igral v filmu ''[[Harry Potter in svetinje smrti I.]]''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://ok.co.uk/celebnews/view/18813/Bonnie-Wright-and-Twilight-star-Jamie-Campbell-Bower-exclusive-Yes-we-are-dating/ |title=arhivska kopija |accessdate=2010-03-08 |archive-date=2010-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100221073932/http://www.ok.co.uk/celebnews/view/18813/Bonnie-Wright-and-Twilight-star-Jamie-Campbell-Bower-exclusive-Yes-we-are-dating |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kmalu za tem so se pojavile govorice o zaroki. V intervjuju z revijo Access Hollywood na odprtju zabaviščnega parka The Wizarding World of Harry Potter v [[Orlando|Orlandu]] na sredino noč (16. junij 2010) je, ko so jo povprašali o zaroki z Jamiejem Campbellom Bowerjem dejala: »Ne, to ni res.«

== Filmografija ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot; border=&quot;2&quot; cellpadding=&quot;4&quot; background: #f9f9f9;
|- align=&quot;center&quot;
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Naslov
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Vloga
! style=&quot;background:#B0C4DE;&quot; | Opombe
|-
| [[2001]]
| ''[[Harry Potter in kamen modrosti (film)|Harry Potter in kamen modrosti]]''
| [[Ginny Weasley]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 2002
| ''Stranded''
| Mlada Sarah Robinson
| televizijski film
|-
| ''[[Harry Potter in dvorana skrivnosti (film)|Harry Potter in dvorana skrivnosti]]''
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Ginny Weasley]]
|
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | [[2004]]
| ''[[Harry Potter in jetnik iz Azkabana (film)|Harry Potter in jetnik iz Azkabana]]''
|
|-
| ''Agatha Christie: A Life in Pictures''
| Mlada [[Agatha Christie]]
| televizijski film
|-
| [[2005]]
| ''[[Harry Potter in ognjeni kelih (film)|Harry Potter in ognjeni kelih]]''
| rowspan=&quot;3&quot; | [[Ginny Weasley]]
|
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2007
| ''[[Harry Potter in feniksov red (film)|Harry Potter in Feniksov red]]''
|
|-
| ''[[Harry Potter in feniksov red (igra)|Harry Potter in Feniksov red]]''
| [[videoigra]]
|-
| ''[[Urad za nadomeščanje]]''
| Vanessa (samo glas)
| televizijska serija; 1 epizoda
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | [[2009]]
| ''[[Harry Potter in Princ mešane krvi (film)|Harry Potter in Princ mešane krvi]]''
| rowspan=&quot;3&quot; | [[Ginny Weasley]]
|
|-
| ''[[Harry Potter in Princ mešane krvi (igra)|Harry Potter in Princ mešane krvi]]''
| videoigra
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | [[2010]]
| ''[[Harry Potter in Svetinje smrti I.|Harry Potter in Svetinje smrti - prvi del]]
| ''Post-produkcija''
|-
| ''Geography of the Hapless Heart''
| Mia
| ''[[Post-produkcija]]''
|-
| [[2011]]
| ''[[Harry Potter in Svetinje smrti II.|Harry Potter in Svetinje smrti - drugi del]]
| [[Ginny Weasley]]
| ''V snemanju''
|}

== Glej tudi ==
* [[Seznam britanskih igralcev]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote}}
* {{IMDb Name|id=0942247|name=Bonnie Wright}}
* [http://www.bonniewrightonline.com/ Uradna spletna stran Bonnie Wright] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130727185411/http://www.bonniewrightonline.com/ |date=2013-07-27 }}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:WRIGHT, Bonnie}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Britanski filmski igralci]]
[[Kategorija:Harry Potter]]
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Britanski televizijski igralci]]</text>
      <sha1>4xxnk1d6xl7dhu1sk40u3tlhsetvsvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Austin, Teksas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>210623</id>
    <revision>
      <id>6677186</id>
      <parentid>6584670</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:14:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677186</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6864" sha1="slht3qbye2d1i6i7ves2zai8gvbr2mp" xml:space="preserve">{{preusmeritev|Austin}}

{{Infopolje Naselje
|name               = Austin, Texas
|official_name       = City of Austin
|settlement_type    = Mesto
|nickname                 = ''Live Music Capital of the World'',&lt;ref name=&quot;motto&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cityofaustin.org/music/ |title=Live Music Capital of the World |accessdate=2007-06-12 |work=Austin City Connection |publisher=City of Austin |language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;br /&gt;''The ATX'',&lt;ref name=&quot;atx_motto&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.atxfest.com/general_info.php |title=The ATX |accessdate=2007-04-06 |publisher=ATX Fest |language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;br /&gt;''City of the Violet Crown'',&lt;ref name=&quot;vc_motto&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.ci.austin.tx.us/library/ahc/faq3.htm |title=City of the Violet Crown |work=Austin City Connection |publisher=City Of Austin |language=en |accessdate=2009-04-28 |archive-date=2008-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081227061033/http://www.ci.austin.tx.us/library/ahc/faq3.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|image_skyline            = Austin skyline.JPG
|imagesize                =
|image_caption            = Pogled na Austin z reke
|image_flag               =
|image_seal               = 
|image_map                = Travis County Austin.svg
|mapsize                  = 250x200px
|map_caption              = Lega Austina v [[Teksas]]u
|pushpin_map        = USA2
|pushpin_map_caption= Geografski položaj v ZDA
&lt;!-- Location ------------------&gt;
|coordinates_display= inline,title
|coordinates_region = US-TX
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{USA}}
|subdivision_type1        = [[zvezna država Združenih držav Amerike|Zvezna država]]
|subdivision_name1        = {{ikonazastave|Teksas}} [[Teksas]]
|subdivision_type2        = [[seznam okrožij v Teksasu|Okrožja]]
|subdivision_name2        = [[Okrožje Travis, Teksas|Travis]]&lt;br /&gt;[[Okrožje Williamson, Teksas|Williamson]]&lt;br /&gt;[[Okrožje Hays, Teksas|Hays]]

&lt;!-- Politics -----------------&gt;
|government_type          = [[mestni svet]] &lt;ref&gt;[http://arlingtontx.gov/citymanager/index.html http://arlingtontx.gov/citymanager]&lt;/ref&gt;
|leader_title             = [[župan]]
|leader_name              = Kirk Watson&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mayor {{!}} AustinTexas.gov|url=https://www.austintexas.gov/department/mayor-1|website=www.austintexas.gov|accessdate=2023-01-07}}&lt;/ref&gt;
|leader_title1            = [[mestni upravitelj]]
|leader_name1             = Marc Ott
|established_title        = Naselitev
|established_date         = 1835
|established_title2       = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date2        = &amp;nbsp;
|established_title3       = [[Mestne pravice]]
|established_date3        = 27. december 1839
&lt;!-- Area------------------------------&gt;
|area_total_km2     = 704
|area_land_sq_mi    = 297
|area_water_km2     = 17,90
|area_metro_km2     = 11099,91
|area_footnotes     =&lt;ref name=&quot;CensusBureauQuickFacts-Austin&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://quickfacts.census.gov/qfd/states/48/4805000.html |title=US Census Bureau State and County QuickFacts |accessdate=2013-01-20 |archive-date=2012-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120215163855/http://quickfacts.census.gov/qfd/states/48/4805000.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

&lt;!-- Population  -----------------------&gt;
|population_as_of   = 2011
|population_total   = 820611 ([[Seznam mest v Združenih državah Amerike po prebivalstvu|13. največje]])
|population_metro   = 1783519 
|population_density_sq_mi = 3262,86
|population_footnotes =&lt;ref name=&quot;CensusBureauQuickFacts-Austin&quot; /&gt;

&lt;!-- General information ---------------&gt;
|timezone                 = [[North American Central Time Zone|CST]]
|utc_offset               = -6
|timezone_DST             = [[North American Central Time Zone|CST]]
|utc_offset_DST           = -5
|area_code                = 512
|latd = 30 |latm = 16 |lats = 2 |latNS = N
|longd = 97 |longm = 45 |longs = 50 |longEW = W
|elevation_m        = 149
|postal_code_type         = Kode ZIP
|postal_code              = 78701-78705, 78708-78739, 78741-78742, 78744-78769
|blank_name               = [[Federal Information Processing Standard|Koda FIPS]]
|blank_info               = 48-05000{{GR|2}}
|blank1_name              = ID [[Geographic Names Information System|GNIS]]
|blank1_info              = 1384879{{GR|3}}
|website                  = http://www.ci.austin.tx.us
|footnotes                =
}}

'''Austin''' je [[glavno mesto]] [[Združene države Amerike|ameriške]] [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezne države]] [[Teksas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[središče okrožja|središče]] [[Okrožje Travis, Teksas|Okrožja Travis]]. Po oceni [[Statistični urad ZDA|Statističnega urada ZDA]] iz leta 2007 je imelo 743.074 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;07EST&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.census.gov/popest/cities/tables/SUB-EST2007-01.csv |title=Population Estimates for the 25 Largest U.S. Cities based on July 1, 2007 Population Estimates |accessdate=2009-01-24 |publisher=US Census Bureau |format=CSV |language=en}}&lt;/ref&gt; Je četrto največje mesto v Teksasu in [[seznam mest v Združenih državah Amerike po prebivalstvu|šestnajsto največje]] v ZDA.

Leži v osrednjem Teksasu in pripada [[Jugozahodne ZDA|Ameriškemu Jugozahodu]]. Med letoma 2000 in 2006 je bil tretje najhitreje rastoče veliko mesto v ZDA.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=Les |last=Christie |title=The fastest growing U.S. cities |url=http://money.cnn.com/2007/06/27/real_estate/fastest_growing_cities/ |work=CNNMoney.com |publisher=Cable News Network |date=2007-06-28 |accessdate=2008-07-24 |language=en |archive-date=2013-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130404170946/http://money.cnn.com/2007/06/27/real_estate/fastest_growing_cities/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Je kulturno in gospodarsko središče velemestnega področja Austin-Round Rock s številom prebivalstva julija 2008 1.652.602. Ocene ga postavljajo na 36-to mesto največjih in drugo mesto najhitreje rastočih velemestnih področij v ZDA.

Prvo naselje je nastalo v 1830-tih ob bregovih reke [[Reka Kolorado, Teksas|Kolorado]]. Ustanovili so ga beli priseljenci, ki so vas poimenovali Waterloo.&lt;ref name=&quot;austin history&quot;&gt;{{citeweb |title=The History of Austin |work=Austin City Connection
|publisher=City of Austin |url=http://www.cityofaustin.org/library/ahc/briefhistory.htm
|accessdate=2007-12-28 |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 1839 so naselje Waterloo izbrali za glavno mesto nove neodvisne [[Republika Teksas|Republike Teksas]]. Mesto so preimenovali po [[Stephen F. Austin|Stephenu Fullerju Austinu]], znanemu kot »oče Teksasa«.&lt;ref name=&quot;austin history&quot; /&gt;

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
{{us-naselje-stub}}
{{največja mesta ZDA}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta v Teksasu]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1839]]
[[Kategorija:Austin, Teksas| ]]</text>
      <sha1>slht3qbye2d1i6i7ves2zai8gvbr2mp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Johannes Rydberg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>218355</id>
    <revision>
      <id>6677310</id>
      <parentid>6050062</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:22:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sklici */ poenostavljeno</comment>
      <origin>6677310</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3001" sha1="r81ragbpn6u2vndvdrrtyt3jerizidq" xml:space="preserve">{{infopolje Znanstvenik
| box_width         = 300px
| name              = Johannes Rydberg
| birth_date        = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date        = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place       = &lt;!-- WD --&gt;
| residence         = {{SWE}}
| citizenship       = 
| nationality       = {{ikonazastave|Švedska}} [[Švedi|švedska]]
| ethnicity         = 
| field             = [[fizika]]
| alma_mater        = [[Univerza v Lundu]]
| work_institution  = 
| doctoral_advisor  = 
| academic_advisors = 
| doctoral_students = 
| notable_students  = 
| known_for         = [[Rydbergova formula|Rydbergova enačba]] &lt;br /&gt; [[Rydbergova konstanta]] &lt;br /&gt; [[Rydbergov atom]] &lt;br /&gt; [[Rydbergova snov]] &lt;br /&gt; [[Rydbergovo stanje]]
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| influences        = 
| influenced        = 
| prizes            = 
| religion          = 
| signature         =
| footnotes         = 
}}
'''Johannes Robert Rydberg''', (prijatelji so ga klicali '''Janne'''), [[Švedi|švedski]] [[fizik]], * [[8. november]] [[1854]], [[Halmstad]], [[Švedska]], † [[28. december]] [[1919]], [[Lund]], Švedska.

== Življenje in delo ==

Rydberg je najbolj znan po izpeljavi [[Rydbergova formula|Rydbergove enačbe]] leta 1888, ki jo je uporabil za napoved [[valovna dolžina|valovnih dolžin]] [[foton]]ov ([[svetloba|svetlobe]] in drugega [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]]), izsevanega pri spremembah [[energijski nivo|energijskih nivojev]] [[elektron]]a v [[atom]]u.

[[Fizikalna konstanta]], znana kot [[Rydbergova konstanta]] se imenuje po njem. Prav tako se po njem imenuje [[fizikalna enota]] [[rydberg (enota)|rydberg]], [[atomske enote|atomska enota]] za [[energija|energijo]] ([[Hartreejeva energija]]), izpeljana iz Rydbergove konstante. [[vzbujeno stanje|Vzbujeni]] atomi z velikim glavnim [[kvantno število|kvantnim številom]], ki ga izraža ''n'' v Rydbergovi enačbi, se imenujejo [[Rydbergov atom|Rydbergovi atomi]] Rydbergova vera da lahko raziskave [[spekter|spektrov]] pomagajo pri teoretičnem razumevanju [[atom]]ov in njihovih kemičnih značilnosti se je uresničila leta 1913 z [[Niels Henrik David Bohr|Bohr]]ovim delom (glej [[spekter vodikovega atoma]]).

Rydberg je poučeval na [[Univerza v Lundu|Univerzi v Lundu]].

== Priznanja ==

=== Poimenovanja ===

Po njem se imenuje [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Rydberg (krater)|Rydberg]] na [[Luna|Luni]] in [[asteroid]] glavnega [[asteroidni pas|asteroidnega pasu]] [[10506 Rydberg]].

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* {{MacTutor|id=Rydberg}}

{{-}}

{{znanstveniki, po katerih so poimenovane fizikalne konstante}}

{{škrbina-fizik}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Rydberg, Johannes}}

[[Kategorija:Švedski fiziki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Lundu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Lundu]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]]
[[Kategorija:Švedski univerzitetni učitelji]]</text>
      <sha1>r81ragbpn6u2vndvdrrtyt3jerizidq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Česen</title>
    <ns>1</ns>
    <id>218408</id>
    <revision>
      <id>6677122</id>
      <parentid>1925318</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:31:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29542-20</username>
        <id>260084</id>
      </contributor>
      <origin>6677122</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="246" sha1="d7m6bimcg1icei5g97yguur4jmc1uz5" xml:space="preserve">{{DYK|26. december|2004|entry= ... '''[[česen]]''' izvira iz srednje [[Azija|Azije]]? }}

kok je ura  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-29542-20|&amp;#126;2026-29542-20]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-29542-20|pogovor]]) 20:31, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>d7m6bimcg1icei5g97yguur4jmc1uz5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677125</id>
      <parentid>6677122</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:32:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29542-20</username>
        <id>260084</id>
      </contributor>
      <comment>/* */ odgovor</comment>
      <origin>6677125</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="415" sha1="tabuz5gr65icmzu879hjxuk3cpw387d" xml:space="preserve">{{DYK|26. december|2004|entry= ... '''[[česen]]''' izvira iz srednje [[Azija|Azije]]? }}

kok je ura  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-29542-20|&amp;#126;2026-29542-20]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-29542-20|pogovor]]) 20:31, 17. maj 2026 (CEST)

:kaksna vrsta je cesen  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-29542-20|&amp;#126;2026-29542-20]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-29542-20|pogovor]]) 20:32, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>tabuz5gr65icmzu879hjxuk3cpw387d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677131</id>
      <parentid>6677125</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:40:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-29542-20|~2026-29542-20]] ([[User talk:~2026-29542-20|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Archangel|Archangel]]</comment>
      <origin>1925318</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="89" sha1="24uwh2p4ex8seoa0py2zkge5cwvowt1" xml:space="preserve">{{DYK|26. december|2004|entry= ... '''[[česen]]''' izvira iz srednje [[Azija|Azije]]? }}</text>
      <sha1>24uwh2p4ex8seoa0py2zkge5cwvowt1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojan Postružnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>221370</id>
    <revision>
      <id>6677057</id>
      <parentid>6652899</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:08:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677057</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2016" sha1="qr9mkawjgef9mtbmqm4had8c53czm73" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Bojan Postružnik''', [[slovenci|slovenski]] [[lokostrelec]], * [[31. maj]] [[1952]], [[Maribor]], † [[23. april]] [[1989]], [[Hrvaška]]

Bojan Postružnik je bil eden najuspešnejših slovenskih lokostrelcev svoje generacije. Rojen je bil v Mariboru in je bil dolgoletni član lokostrelskega kluba Maribor, kjer je pomembno prispeval k razvoju tekmovalnega lokostrelstva v Sloveniji.

V sedemdesetih letih je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] zastopal na številnih mednarodnih tekmovanjih ter se uveljavil tudi v svetovni konkurenci. Leta 1975 je prvič nastopil na svetovnem prvenstvu, kasneje pa je na svetovnih prvenstvih nastopil še trikrat. Leta 1976 je kot prvi slovenski lokostrelec nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1976|Poletnih olimpijskih igrah 1976]] v [[Montreal]]u, kjer je z rezultatom 2421 krogov v posamični konkurenci osvojil 9. mesto.

Postružnik velja za enega najpomembnejših pionirjev tekmovalnega lokostrelstva v Sloveniji. V njegov spomin v Mariboru vsako leto poteka tradicionalni lokostrelski turnir Postružnikov memorial, ki velja za enega najstarejših lokostrelskih tekmovanj v Sloveniji.

Življenje je izgubil na hrvaškem morju. Med jadranjem je padel z jadrnice in utonil.&lt;ref&gt;[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2012051905785864 &quot;Postružnikov memorial&quot;, ''Večer'', 19. maj 2012]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 1. avgusta 2012&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih lokostrelcev]]

{{škrbina o lokostrelcu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Postružnik, Bojan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1952]]
[[Kategorija:Umrli leta 1989]]
[[Kategorija:Slovenski lokostrelci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Lokostrelci Poletnih olimpijskih iger 1976]]
[[Kategorija:Utopljeni ljudje]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>qr9mkawjgef9mtbmqm4had8c53czm73</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677058</id>
      <parentid>6677057</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:10:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677058</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1971" sha1="qmqssmmym2ef3pj3qyn6iltm6oq51ap" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Bojan Postružnik''', [[slovenci|slovenski]] [[lokostrelec]], * [[31. maj]] [[1952]], [[Maribor]], † [[23. april]] [[1989]], [[Hrvaška]]

Bojan Postružnik je bil eden najuspešnejših slovenskih lokostrelcev svoje generacije. Rojen je bil v Mariboru in je bil dolgoletni član lokostrelskega kluba Maribor, kjer je pomembno prispeval k razvoju tekmovalnega lokostrelstva v Sloveniji.

V sedemdesetih letih je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] zastopal na številnih mednarodnih tekmovanjih ter se uveljavil tudi v svetovni konkurenci. Leta 1975 je prvič nastopil na svetovnem prvenstvu, kasneje pa je na svetovnih prvenstvih nastopil še trikrat. Leta 1976 je kot prvi slovenski lokostrelec nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1976|Poletnih olimpijskih igrah 1976]] v [[Montreal]]u, kjer je z rezultatom 2421 krogov v posamični konkurenci osvojil 9. mesto.

Postružnik velja za enega najpomembnejših pionirjev tekmovalnega lokostrelstva v Sloveniji. V njegov spomin v Mariboru vsako leto poteka tradicionalni lokostrelski turnir Postružnikov memorial, ki velja za enega najstarejših lokostrelskih tekmovanj v Sloveniji.

Življenje je izgubil na hrvaškem morju. Med jadranjem je padel z jadrnice in utonil.&lt;ref&gt;[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2012051905785864 &quot;Postružnikov memorial&quot;, ''Večer'', 19. maj 2012]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 1. avgusta 2012&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih lokostrelcev]]

{{škrbina o lokostrelcu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Postružnik, Bojan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1952]]
[[Kategorija:Umrli leta 1989]]
[[Kategorija:Slovenski lokostrelci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Lokostrelci Poletnih olimpijskih iger 1976]]
[[Kategorija:Utopljeni ljudje]]</text>
      <sha1>qmqssmmym2ef3pj3qyn6iltm6oq51ap</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677059</id>
      <parentid>6677058</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677059</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2023" sha1="hyf65dcfj1vczh4caphtd168f67zjx8" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Bojan Postružnik''', [[slovenci|slovenski]] [[lokostrelec]], * [[31. maj]] [[1952]], [[Maribor]], † [[23. april]] [[1989]], [[Hrvaška]]

Bojan Postružnik je bil eden najuspešnejših slovenskih lokostrelcev svoje generacije. Rojen je bil v Mariboru in je bil dolgoletni član lokostrelskega kluba Maribor, kjer je pomembno prispeval k razvoju tekmovalnega lokostrelstva v Sloveniji.

V sedemdesetih letih je [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] zastopal na številnih mednarodnih tekmovanjih ter se uveljavil tudi v svetovni konkurenci. Leta 1975 je prvič nastopil na svetovnem prvenstvu, kasneje pa je na svetovnih prvenstvih nastopil še trikrat. Leta 1976 je kot prvi slovenski lokostrelec nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1976|Poletnih olimpijskih igrah 1976]] v [[Montreal]]u, kjer je z rezultatom 2421 krogov v posamični konkurenci osvojil 9. mesto.

Postružnik velja za enega najpomembnejših pionirjev tekmovalnega lokostrelstva v Sloveniji. V njegov spomin v Mariboru vsako leto poteka tradicionalni lokostrelski turnir Postružnikov memorial, ki velja za enega najstarejših lokostrelskih tekmovanj v Sloveniji.

Življenje je izgubil na hrvaškem morju. Med jadranjem je padel z jadrnice in utonil.&lt;ref&gt;[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&amp;id=2012051905785864 &quot;Postružnikov memorial&quot;, ''Večer'', 19. maj 2012]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 1. avgusta 2012&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih lokostrelcev]]

{{škrbina o lokostrelcu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Postružnik, Bojan}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1952]]
[[Kategorija:Umrli leta 1989]]
[[Kategorija:Slovenski lokostrelci]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Lokostrelci Poletnih olimpijskih iger 1976]]
[[Kategorija:Utopljeni ljudje]]
[[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]]</text>
      <sha1>hyf65dcfj1vczh4caphtd168f67zjx8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Colorado Springs, Kolorado</title>
    <ns>0</ns>
    <id>221377</id>
    <revision>
      <id>6677298</id>
      <parentid>6585373</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:27:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677298</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6742" sha1="cjbu1j6d05pi2n4z2f7u1eyglnmao29" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name                     = Colorado Springs
|official_name            = City of Colorado Springs
|nickname                 = 
|settlement_type          = Mesto
|motto                    = 
|image_skyline            = CC COSPRINGS.jpg
|imagesize                = 
|image_caption            = Colorado Springs z obronki [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]] v ozadju
|image_flag               = Flag of Colorado Springs, Colorado.svg
|flag_size                =
|image_seal               = 
|seal_size                =
|image_shield             = 
|shield_size              =
|city_logo                =
|citylogo_size            =
|image_map                = El Paso County Colorado Incorporated and Unincorporated areas Colorado Springs Highlighted.svg
|mapsize                  = 
|map_caption              = Lega Colorado Springsa v [[Kolorado|Koloradu]]
|pushpin_map              = USA2
|pushpin_map_caption      = Geografski položaj v ZDA
|coordinates_region   = US-CO
| coordinates_display     = inline,title
|subdivision_type         = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name         = {{USA}}
|subdivision_type1        = [[zvezna država Združenih držav Amerike|Zvezna država]]
|subdivision_name1        = {{ikonazastave|Kolorado}} [[Kolorado]]
|subdivision_type2        =
|subdivision_name2        =
|government_footnotes     =
|government_type          =
|leader_title             =
|leader_name              =
|leader_title1            = &lt;!-- za kraje, ki imajo npr. tako župana kot tudi upravnika --&gt;
|leader_name1             =
|established_title        = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date         = 1871
|established_title2       = [[Mestne pravice]]
|established_date2        = 1886
|area_magnitude           = 1 E8
&lt;!-- Area  ---------------------&gt;
|area_magnitude       = 1 E9
|area_footnotes       =
|area_total_km2       = 482,1
|area_land_km2        = 481,1
|area_water_km2       = 1,0
&lt;!-- Population  -----------------------&gt;
|population_as_of     = popis 2010
|population_footnotes = &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=2010 Census Redistricting Data (Public Law 94-171) Summary File|url=http://factfinder2.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=DEC_10_PL_GCTPL2.ST13&amp;prodType=table|work=American FactFinder|publisher=[[United States Census Bureau]]|accessdate=2 August 2012}}&lt;/ref&gt;
|population_note                =
|population_total               = 416427 (ZDA: [[seznam mest v Združenih državah Amerike po prebivalstvu|41. največje]])
|population_density_km2         = 865,57
|population_density_sq_mi       = 2242,5
|population_metro               = 645613
&lt;!-- General information ---------------&gt;
|timezone               = [[MST]]
|utc_offset             = -7
|timezone_DST           = [[MDT]]
|utc_offset_DST         = -6
|latd=38 |latm=51 |lats=48 |latNS=N
|longd=104 |longm=47 |longs=31 |longEW=W
|elevation_footnotes      =  &lt;!--za reference: uporabljaj oznake &lt;ref&gt; &lt;/ref&gt;--&gt;
|elevation_m              = 1832
&lt;!-- Area/postal codes &amp; others --------&gt;
|postal_code_type  = ZIP kode&lt;ref name=ZIPcode&gt;{{navedi splet| url = http://zip4.usps.com/zip4/citytown.jsp | title = ZIP Code Lookup| format = [[JavaScript]]/[[HTML]] | publisher = [[United States Postal Service]] | accessdate = September 7, 2007}}&lt;/ref&gt;
|postal_code       = 80901-80951, 80960, 80962, 80970, 80977, 80995, 80997
|area_code         = 719
|blank_name        = [[Federal Information Processing Standard|FIPS koda]]
|blank_info        = 08-16000
|blank1_name       = [[Geographic Names Information System|GNIS]] ID
|blank1_info       = 0204797
|website                  = http://www.springsgov.com
|footnotes                = 
}}
'''Colorado Springs''' je drugo največje mesto (za [[Denver, Kolorado|Denverjem]]) v ameriški [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezni državi]] [[Kolorado]]. Po podatkih za leto 2008 ima dobrih 380.000 prebivalcev, skupaj s predmestji pa nekaj čez 600.000.

Colorado Springs leži ob vznožju [[Skalno gorovje|Skalnega gorovja]]. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1871, pri čemer je imel turizem ključno vlogo, saj je v bližini več naravnih znamenitosti, ki privabljajo številne turiste. Na razvoj mesta pa je v prvih desetletjih izrazito vplivalo tudi [[rudarstvo]], predvsem v času [[zlata mrzlica|zlate mrzlice]], saj so bila v bližnjem gorovju bogata nahajališča [[zlato|zlata]].

Ob koncu 19. stoletja je dobil zagon [[zdravilišče|zdraviliški turizem]], predvsem po zaslugi suhega gorskega podnebja in bližnjih mineralnih vrelcev. V 20. stoletju se je umiril tudi razvoj te dejavnosti, vendar je turizem ohranil pomembno vlogo. Od [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] dalje pa razvoj mesta vedno bolj temelji na prisotnosti ameriške vojske, saj je bilo tukaj vzpostavljenih več vojaških oporišč, dve pomembni poveljstvi ([[NORAD]] in [[Vesoljsko poveljstvo Vojnega letalstva ZDA]]) ter vojaška akademija.

Leta 2009 je revija [[Outside (revija)|Outside]] proglasila Colorado Springs za »najboljše mesto v ZDA«&lt;ref&gt;[http://outside.away.com/outside/destinations/200908/best-towns-america-colorado-springs.html Outside Magazine Online, Avgust 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090901055041/http://outside.away.com/outside/destinations/200908/best-towns-america-colorado-springs.html |date=2009-09-01 }}, pridobljeno 9.9.2009.&lt;/ref&gt;, leta 2006 pa mu je podoben naslov (»najboljše veliko mesto v ZDA«) podelila tudi revija [[Money (revija)|Money]] &lt;ref&gt;[http://money.cnn.com/magazines/moneymag/bplive/2006/top100/bigcities.html CNN Money Magazine: Best Places to Live 2006] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080805173114/http://money.cnn.com/magazines/moneymag/bplive/2006/top100/bigcities.html |date=2008-08-05 }}, pridobljeno 9.9.2009.&lt;/ref&gt;.

== Pobratena mesta ==

Colorado Springs ima šest pobratenih mest&lt;ref&gt;[http://www.sistercitycs.us/ Colorado Springs Sister Cities International] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070830223414/http://www.sistercitycs.us/ |date=2007-08-30 }}, pridobljeno 9.9.2009.&lt;/ref&gt;:

* {{ikonazastave|Japonska}} [[Fujiyoshida, Yamanashi|Fujiyoshida]], [[Japonska]] (1962)
* {{ikonazastave|Tajvan}} [[Kaohsiung]], [[Tajvan]] (1983)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Smolensk]], [[Rusija]] (1993)
* [[Slika:Flag of Kyrgyzstan.svg|24px]] [[Biškek]], [[Kirgizistan]] (1994)
* {{ikonazastave|Mehika}} [[Nuevo Casas Grandes]], [[Mehika]] (1996)
* {{ikonazastave|Avstralija}} [[Bankstown]], [[Avstralija]] (1999)

== Opombe in sklici ==
{{sklici}}

{{največja mesta ZDA}}


{{us-naselje-stub}}

[[Kategorija:Mesta v Koloradu]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1871]]
[[Kategorija:Colorado Springs| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>cjbu1j6d05pi2n4z2f7u1eyglnmao29</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Branivoj Majcen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>232991</id>
    <revision>
      <id>6677241</id>
      <parentid>6586276</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:48:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677241</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1521" sha1="8lwrplthu6owuyfo2mrmvk89zqa4txq" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|image=Borivoj Majcen.jpg
|caption=Majcen pred svojim letalom med 2. svetovno vojno}}
'''Borivoj Majcen''', [[Slovenci|slovenski]] [[pilot]], * [[5. marec]] [[1917]], [[Celje]], † [[24. november]] [[1995]], [[Ljubljana]].

Majcen je leta 1936 začel na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]] študirati  [[pravo]] in postal 1941 [[absolvent]]. Leta 1938 je opravil pilotsko šolo za [[rezervni častnik|rezervne častnike]]. Konec leta 1943 se je pridružil [[partizani|partizanskemu]] [[letalstvo|letalstvu]]. V obdobju 1944-1945 je v okviru [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] opravil 61 bojnih poletov.

Od 1945 do 1948 je bil v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] pilot [[Jugoslovansko vojno letalstvo|Jugoslovanskega vojnega letalstva]].

Leta 1948 je prešel v civilno aviacijo, do 1962 je bil pilot pri [[JAT]]u (sedaj [[Jat Airways]]) kjer je napredoval do šefa pilotov in šefa inštruktorjev. Leta 1962 je postal prvi šef pilotov pri novoustanovljeni slovenski letalski družbi Adrii Avioprometu., sedaj [[Adria Airways]].

Majcen je spadal med vodilne jugoslovanske letalce. Kot edini slovenski civilni pilot je prejel zlato plaketo in zlati pilotski znak jugoslovanskega vojnega letalstva.&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1992). Knjiga 6. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{sklici}}

{{bio-stub}}

{{DEFAULTSORT:Majcen, Borivoj}}
[[Kategorija:Slovenski partizani]]
[[Kategorija:Slovenski vojaški piloti]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>8lwrplthu6owuyfo2mrmvk89zqa4txq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Zorman (kulturnik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>236484</id>
    <revision>
      <id>6677255</id>
      <parentid>6676548</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T04:41:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677255</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1459" sha1="fp97ey6wnxyat34ns3dqm7tq3zlmx45" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Ivan Zorman}}
{{Infopolje Oseba}}

'''Ivan Zorman''', [[Slovenci|slovenski]] [[kultura|kulturni]] delavec in [[likovni kritik]], * [[29. julij]] [[1889]], [[Ljubljana]], † [[14. september]] [[1969]], Ljubljana.

== Življenje in delo ==
Zorman je sprva v [[Pariz]]u študiral [[slikarstvo]], od 1909 dalje pa na [[Praga|praški]] Tehniški visoki šoli [[arhitektura|arhitekturo]]. Leta 1914 se je vrnil domov in prevzel skrb nad družinskim imetjem. Bil je med ustanovitelji [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] v Ljubljani, od 1918 njen upravnik in do upokojitve 1950 ravnatelj. Vodil je preureditev Narodnega doma za potrebe [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]] in preselitev (1925), skrbel za stalno dopolnjevanje zbirke, za razstave in predavanja, izlete s strokovnim vodstvom.

Zorman je pisal predvsem o likovni umetnosti. Ocenil je vrsto razstav. Tesno je bil povezan s sodobno slovensko umetnostjo in sploh kulturnimi krogi v Ljubljani, posebej z [[Miha Maleš|Malešem]] in z Neodvisnimi. Široka razgledanost mu je omogočala, da je bil večkrat mentor, gmotna trdnost pa tudi [[mecen]] umetnikom (npr. [[Ivan Cankar|Ivanu Cankarju]]).

== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=876334|avtor=Munda Jože|ime=Zorman Ivan|vir=SBL}}

{{normativna kontrola}}
{{bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Zorman, Ivan}}
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski meceni]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>fp97ey6wnxyat34ns3dqm7tq3zlmx45</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Demonstracije proti vladnemu zakonu o malem delu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>241266</id>
    <revision>
      <id>6677236</id>
      <parentid>6642748</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:22:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29754-14</username>
        <id>260103</id>
      </contributor>
      <comment>Borut Pahor leta 2010 ni bil predsednik RS, temveč predsednik vlade</comment>
      <origin>6677236</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9773" sha1="m2ut35inoagvul2i5twhxv5fk29j61a" xml:space="preserve">{{Infopolje Civilni konflikt
| place            = [[Ljubljana]]
| date             = 19. maj 2010
| time-begin       = 
| time-end         = 
| goals            = Povzročitev splošnega nereda
| causes           = Zakon o malem delu
| methods          = Javni shod, izgredništvo
| side1            = protestniki
| side2            = slovenski uradni organi
| side1a           = Študenti in dijaki,&lt;br&gt;Skrajneži
| side2a           = [[Policija (Slovenija)|Policija]]&lt;br&gt;specialna enota Policije
| side2b           = 
| injuries         = Najmanj 9 policistov
| howmany2         = Okoli 100
| howmany1         = Okoli 15.000
| arrests          = Okoli 30
| damage           = Državni zbor (objekt kulturne dediščine in spomenik posebnega pomena)
}}
'''Demonstracij proti vladnemu zakonu o malem delu''' se je [[19. maj]]a [[2010]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] udeležilo okoli 15.000 študentov in dijakov iz cele Slovenije. Demonstracije sta pripravili [[Študentska organizacija Slovenije|Študentska]] in [[Dijaška organizacija Slovenije]]. 

Ob prihodu demonstrantov pred stavbo parlamenta je prišlo do tedaj najhujših izgredov v slovenski zgodovini; poslopje parlamenta je bilo poškodovano, več oseb pa je bilo aretiranih in poškodovanih. 

== Ozadje ==
Povod za proteste je bil zakon o malem delu, ki ga je pripravila vlada.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov|url=https://www.dnevnik.si/1042360555|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Protest sta organizirali Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Protest je potekal 19. maja 2010 v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dijaške in študentske demonstracije: Granitne kocke in molotovke v parlament|url=https://www.dnevnik.si/1042360704|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10|archive-date=2019-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191209164411/https://www.dnevnik.si/1042360704|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Protest so podprli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Društvu upokojencev Slovenije in Društvu pisateljev Slovenije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Leta 2011 se je Katja Šoba, ki je kot predsednica ŠOS pomagala organizirati protest, včlanila v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Katja Šoba po novem članica SDS|url=https://siol.net/novice/slovenija/katja-soba-po-novem-clanica-sds-313676|website=siol.net|accessdate=2020-05-10|language=sl}}&lt;/ref&gt; in tega leta na listi SDS tudi kandidirala na državnozborskih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dokler naju volitve ne ločijo? SDS-ova Katja Šoba in Zaresov Matic Pavlinič sta par|url=https://www.dnevnik.si/1042486377|website=Dnevnik|accessdate=2020-05-10|archive-date=2021-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210509065913/https://www.dnevnik.si/1042486377|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Napoved - državnozborske volitve 2011, 26. 11. (sobota)|url=https://www.sta.si/1699346/napoved-drzavnozborske-volitve-2011-26-11-sobota|website=www.sta.si|accessdate=2020-05-10}}&lt;/ref&gt; V prispevku v [[Mladina (revija)|Mladini]] so se zato spraševali, ali je bila priprava demonstracij deloma politično motivirana. Šoba je namreč v času protestov zavračala kakršnokoli zanimanje za politiko.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Najboljša Katja|url=http://www.mladina.si/86445/najboljsa-katja/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-10}}&lt;/ref&gt;

== Potek ==
Organizatorji so navedli, da so o protestu primerno obvestili pristojne institucije, prav tako pa večja trgovinska podjetja v okolici protesta pozvali, naj poostrijo nadzor nad prodajo alkohola mladoletnim, medtem ko so udeležence pozvali k neuživanju alkohola med protestom.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

Udeleženci so imeli iz raznih koncev Slovenije zagotovljen brezplačen prevoz v prestolnico in tudi opravičen izostanek od pouka. Tisoči udeležencev so se na Prešernovem trgu začeli zbirati že v dopoldanskih urah pred uradnim začetkom protesta; trg je bil pred začetkom že zapolnjen. Nekateri študenti naj bi se protesta udeležili neresno in rekreativno; z namenom druženja in zabavanja. Demonstracije so bile najštevilčnejše do tedaj;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; protesta se je udeležilo okoli 15.000&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; študentov, dijakov in podpornikov.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Protest se je pričel na Prešernovem trgu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Sprva je glasbeno-kulturna prireditev potekala na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]], nato pa se je del demonstrantov odpravil proti [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike]].{{Navedi vir}} 

=== Izgredi ===
Po prihodu množice pred [[stavba Državnega zbora Republike Slovenije|stavbo parlamenta]] so se protesti sprevrgli v izgrede (najhujše v slovenski zgodovini). Demonstranti so proti poslopju parlamenta začeli metati različne predmete,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; med drugim jajca, toaletni papir, plastenke, pločevinke piva, steklenice, kamne, granitne kocke in prometne znake. Vržena je bila tudi ena molotovka (po predhodnih navedbah navijaška bakla&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;), ki je osmodila pročelje in požgala bližnji grm. Množica je ob povzročanju škode navijala. Po prihodu okoli 100-ih policistov (tudi pripadnikov specialnih policijskih enot&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;) so izgredniki začeli s predmeti obmetavati tudi njih. Policisti so protestnike neuspešno poskušali poriniti proti Kongresnemu trgu.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Organizatorji so demonstracije zaradi izgredov po lastnih navedbah predčasno prekinili in udeležence pozvali k razhodu,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; policija pa je pridržala okoli 30 protestnikov. Več oseb je bilo poškodovanih,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; med drugim vsaj 9 policistov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VIDEO: Zaradi nasilja pridržali 30 ljudi|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/studentje-in-dijaki-bodo-zavzeli-ljubljanske-ulice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-28|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

==== Povzročitelji izgredov ====
Izgred naj bi povzročili huligani in neonacisti, ki so se pred parlamentom pomešali med protestnike. Moč je bilo slišati vzklikanje navijaških sloganov nad policijo (npr. »Malo vas je, malo vas je, pičkice!«). Udeleženci protesta izgrednikov niso izobčili, temveč so se jim nekateri pridružili v kričanju in obmetavanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izgubljena kredibilnost|url=http://www.mladina.si/50635/izgubljena-kredibilnost/|website=Mladina.si|accessdate=2020-05-10}}&lt;/ref&gt; SOVA je v poročilu o aktivnostih skrajnih skupin iz leta 2012 odgovornost za vzpodbuditev izgredov pripisala levičarskim skrajnežem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174263197|website=RTV 4D|accessdate=2021-07-27|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt; Kasneje so bili na podlagi poročanja o prisotnosti vsaj enega člana Blood &amp; Honour in kasnejših razkritij na podlagi dokumenta obveščevalne agencije potrjeni sumi, da so bili v incident vpleteni tudi neonacisti oz. skinheadi.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=politika|first=Mario Belovič, Rok Kajzer, notranja|accessdate=2018-09-09|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

Predsednica ŠOS Katja Šoba je navedla, da naj bi do izgrede povzročile skupine anarhistov, ki so bile pomešane med protestnike.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Gmotna škoda ===
Zaradi obmetavanja je bilo na več mestih poškodovano poslopje državnega zbora, sicer objekt kulturne dediščine in spomenik posebnega pomena (kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do 8 let). Nastala je obsežna škoda na prednji fasadi; razbita je bila večina oken, poškodovani pa tudi kipci na vhodnem portalu. Nekateri predmeti so prileteli v notranjost stavbe.&lt;ref&gt;[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042360555 Dnevnik.si - Posnetki s študentskih demonstracij: Pročelje državnega zbora nosi posledice izgredov]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Manjše poškodbe so prejele bronaste plastike, kot tudi površinski kamen, ter vrata in podboji; popolnoma pa je bila uničena bakrena obloga spodnjega dela vrat.&lt;ref&gt;[http://24ur.com/novice/slovenija/zacela-se-je-obnova-drzavnega-zbora.html 24ur.com - Z granitnimi kockami okrušili kamen in baker]&lt;/ref&gt; Samo škoda zaradi razbitega stekla je znašala okoli 27.000 evrov.&lt;ref&gt;[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/05/skodo_na_poslopju_parlamenta_bodo_skusali_zacasno_sanirati_ze_danes.aspx Siol.net - Škoda poškodovanega stekla za okoli 27.000 evrov]&lt;/ref&gt;

== Odzivi ==
Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije sta nasilje obsodili in se od izgrednikov distancirali. Prav tako so se od nasilja distancirale organizacije, ki so proteste podprle.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Organizatorji so navedli, da ne bodo prevzeli finančne odgovornosti za nastalo škodo, ker zanjo niso odgovorni.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Zaradi izgredov je bila prekinjena seja parlamenta. Predsednik DZ [[Pavel Gantar]] je dogodke kasneje označil kot »vandalizem brez primere« in izpostavil, da je šlo pri dejanjih za poškodovanje kulturne dediščine in spomenika posebnega pomena. Prav tako je navedel, da so izgredniki zagrešili dejanje, ki se ga lahko kaznuje z do 8 let zaporne kazni. Predsednik vlade RS [[Borut Pahor]] je nad razpletom dogajanja izrekel obžalovanje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Viri in opombe ==
{{sklici}}

{{hist-stub}}
[[Kategorija:Demonstracije v Sloveniji]]
[[Kategorija:2010 v politiki]]
[[Kategorija:2010 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>m2ut35inoagvul2i5twhxv5fk29j61a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prva srbska vstaja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>242495</id>
    <revision>
      <id>6677121</id>
      <parentid>6662095</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:28:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6677121</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3902" sha1="1hgh9046ujrkid9gk3xxbladb35fuc2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
|conflict    = '''Prva srbska vstaja'''
|partof      = 
|image       = [[File:Sanjak_of_Smederevo-sr.svg|300px]]
|caption     = 
|date        = [[1804]]-[[1813]]
|place       = [[Srbija]]
|casus       = Janičarska represija
|territory   = 
|result      = Poraz srbskih upornikov
|combatant1  = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Srbski uporniki&lt;br&gt; [[Slika:Flag of Russia.svg|22px]] [[Ruski imperij]] &lt;br&gt; (1807–12)
|combatant2  = {{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]
|commander1  = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Đorđe Petrović]] (Karadžordže)&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Jakov Nenadović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Mladen Milovanović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Veljko Petrović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Miloš Obrenović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Milenko Stojković]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Petar Dobrnjac]]&lt;br /&gt;
|commander2  = {{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Sulejman Paša Skopljak]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Hursid Paša]]
}}

'''Prva srbska vstaja''' ([[Srbščina|srbsko]]: Први српски устанак, latinizirano: Prvi srpski ustanak, [[Turščina|turško]]: Birinci Sırp Ayaklanması) je bila vstaja [[Srbi|Srbov]] v [[Orašac, Aranđelovac|Orašcu]] proti [[dahija]]m in kasneje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]], ki je trajala od 14. februarja 1804 do 7. oktobra 1813. Vstaja se je začela kot lokalni upor proti odpadniškim janičarskim častnikom, ki so si z državnim udarom proti osmanskemu sultanu prisvojili oblast. Kasneje se je vstaja po več kot treh stoletjih vladavine Osmanskega cesarstva in kratkih avstrijskih okupacijah razvila v vojno za neodvisnost, znano kot srbska revolucija.

Leta 1801 so janičarski poveljniki umorili beograjskega  pašo in prevzeli oblast  nad [[Beograjski pašaluk|Beograjskim pašalukom]] ter mu vladali neodvisno od osmanskega sultana. Začelo se je obdobje tiranije, v katerem so [[janičar]]ji ukinili pravice, ki jih je sultan prej podelil Srbom. Zvišali so davke, uvedli prisilno delo in druge spremembe z negativnimi posledicami na Srbe. Leta 1804 so se janičarji zbali, da bo sultan Srbe uporabil proti njim, in umorili številne srbske poglavarje. Skupščina upornikov v Orašcu je za vodjo upora izbrala [[Đorđe Petrović|Karađorđa]], uporniška vojska pa je hitro premagala in zavzela mesta po celotnem [[sandžak]]u. Tehnično gledano se je borila za sultana. Sultan [[Selim III.]] se je ustrašil njihove moči in vsem pašalukom v regiji ukazal, naj vstajo zatrejo. Srbi so se obrnili proti Osmanom in po nekaj večjih zmagah v letih 1805–1806 ustanovili vlado in parlament, ki sta ljudem vrnila zemljo, odpravila prisilno delo in znižala davke.

Vojaški uspehi Srbije so se v naslednjih letih nadaljevali. V vojni jih je spodbujalo Rusko carstvo, ki je sprožilo [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turško vojno]] (1806-1812). Med vstajniki so se zatem začela nesoglasja med Karađorđem, ki si je prizadeval ustanoviti [[Absolutizem|absolutno monarhijo]], in drugimi voditelji, ki so želeli omejiti njegovo oblast, ker so nekateri njegovi pristaši zlorabljali privilegije za osebno korist. Po koncu rusko-turške vojne leta 1812 je Osmansko cesarstvo izkoristilo mir in leta 1813 ponovno zasedlo Srbijo.

== Glej tudi ==
* [[Druga srbska vstaja]]
* [[Miloš Obrenović]]

== Viri ==
&lt;div class=&quot;references-small&quot;&gt;
* Shaw, S.J. (1982). &quot;The Ottoman Empire and the Serb Uprising&quot;. V ''The First Serb Uprising 1804-1813'', ur. Wayne Vucinich. Boulder: Columbia University Press.
&lt;/div&gt;

{{hist-stub}}

[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>1hgh9046ujrkid9gk3xxbladb35fuc2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677284</id>
      <parentid>6677121</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:09:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>nadaljevanje</comment>
      <origin>6677284</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9185" sha1="19o1sv3usxwp8auno9jo8gu7vobx86s" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
|conflict    = '''Prva srbska vstaja'''
|partof      = 
|image       = [[File:Sanjak_of_Smederevo-sr.svg|300px]]
|caption     = 
|date        = [[1804]]-[[1813]]
|place       = [[Srbija]]
|casus       = Janičarska represija
|territory   = 
|result      = Poraz srbskih upornikov
|combatant1  = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Srbski uporniki&lt;br&gt; [[Slika:Flag of Russia.svg|22px]] [[Ruski imperij]] &lt;br&gt; (1807–12)
|combatant2  = {{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]
|commander1  = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Đorđe Petrović]] (Karadžordže)&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Jakov Nenadović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Mladen Milovanović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Veljko Petrović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Miloš Obrenović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Milenko Stojković]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Petar Dobrnjac]]&lt;br /&gt;
|commander2  = {{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Sulejman Paša Skopljak]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Hursid Paša]]
}}

'''Prva srbska vstaja''' ([[Srbščina|srbsko]]: Први српски устанак, latinizirano: Prvi srpski ustanak, [[Turščina|turško]]: Birinci Sırp Ayaklanması) je bila vstaja [[Srbi|Srbov]] v [[Orašac, Aranđelovac|Orašcu]] proti [[dahija]]m in kasneje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]], ki je trajala od 14. februarja 1804 do 7. oktobra 1813. Vstaja se je začela kot lokalni upor proti odpadniškim janičarskim častnikom, ki so si z državnim udarom proti osmanskemu sultanu prisvojili oblast. Kasneje se je vstaja po več kot treh stoletjih vladavine Osmanskega cesarstva in kratkih avstrijskih okupacijah razvila v vojno za neodvisnost, znano kot srbska revolucija.

Leta 1801 so janičarski poveljniki umorili beograjskega  pašo in prevzeli oblast  nad [[Beograjski pašaluk|Beograjskim pašalukom]] ter mu vladali neodvisno od osmanskega sultana. Začelo se je obdobje tiranije, v katerem so [[janičar]]ji ukinili pravice, ki jih je sultan prej podelil Srbom. Zvišali so davke, uvedli prisilno delo in druge spremembe z negativnimi posledicami na Srbe. Leta 1804 so se janičarji zbali, da bo sultan Srbe uporabil proti njim, in umorili številne srbske poglavarje. Skupščina upornikov v Orašcu je za vodjo upora izbrala [[Đorđe Petrović|Karađorđa]], uporniška vojska pa je hitro premagala in zavzela mesta po celotnem [[sandžak]]u. Tehnično gledano se je borila za sultana. Sultan [[Selim III.]] se je ustrašil njihove moči in vsem pašalukom v regiji ukazal, naj vstajo zatrejo. Srbi so se obrnili proti Osmanom in po nekaj večjih zmagah v letih 1805–1806 ustanovili vlado in parlament, ki sta ljudem vrnila zemljo, odpravila prisilno delo in znižala davke.

Vojaški uspehi Srbije so se v naslednjih letih nadaljevali. V vojni jih je spodbujalo Rusko carstvo, ki je sprožilo [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turško vojno]] (1806-1812). Med vstajniki so se zatem začela nesoglasja med Karađorđem, ki si je prizadeval ustanoviti [[Absolutizem|absolutno monarhijo]], in drugimi voditelji, ki so želeli omejiti njegovo oblast, ker so nekateri njegovi pristaši zlorabljali privilegije za osebno korist. Po koncu rusko-turške vojne leta 1812 je Osmansko cesarstvo izkoristilo mir in leta 1813 ponovno zasedlo Srbijo.

Čeprav je bil upor neuspešen, so bili Srbi prvi kristjani v osmanski zgodovini, ki so se uprli sultanu in uspeli ustvariti kratkotrajno neodvisno državo. Njihov upor je sčasoma postal simbol procesa prebujanja naroda na Balkanu in je spodbudil  nemire med sosednjimi balkanskimi narodi.{{sfn|Glenny|2012| p=13}} Upor se je kmalu zatem leta 1815 nadaljeval z [[Druga srbska vstaja|drugo srbsko vstajo]].

==Ozadje==
Srbija je bila pod osmansko oblastjo od [[Bitka na Kosovskem polju|bitke na Kosovskem polju]] leta 1389. Srbi so v Osmanskem cesarstvu več stoletij doživljali zatiranje, visoke davke in kulturno asimilacijo. Razmere so do 18. stoletja postajale vse težje. Poleg visokih davkov so se soočali z diskriminacijo in uvedbo sistema [[Krvni davek|devširme]], krvnega davka, ki je od krščanskih družin zahteval, da dajo svoje sinove osmanski vojski.{{sfn|Jelavich|1983|p=41}} Srbi so živeli na obsežnem delu  zahodnega Balkana. Velik del Srbov je bilo izkušenih borcev, ki so se pod svojimi častniki borili v [[Srbski svobodni korpus|Srbskem svobodnem korpusu]] avstrijske vojske. Prihajali so iz [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], bolj znanega kot Beograjski pašaluk. Obmejna ozemlja so imela pred letom 1804 približno 368.000 prebivalcev.{{sfn|Jelavich|1983|p=193}}

[[Beograd]], sedež istoimenskega pašaluka, je postal drugo največje osmansko mesto v Evropi z več kot 100.000 prebivalci. Prekašal ga je le [[Konstantinopel]].&lt;ref name=&quot;belgradenet-middleages&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno]] leta 1788 so vzhodno [[Šumadija|Šumadijo]] zasedli Avstrijsko-srbski svobodni korpus in hajduki, kar je privedlo do avstrijske okupacije večine Smederevskega sandžaka. Od 15. septembra do 8. oktobra 1789 je avstrijska vojska  oblegala trdnjavo Beograd. Avstrijci so mesto zasedli in ga obdržali do leta 1791, ko so ga morali v skladu s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]] vrniti Osmanskemu cesarstvu. Umik je bil za Srbe veliko razočaranje.{{sfn|Trâpcea|1942|p=264}}

Po vrnitvi sandžaka Osmanskemu cesarstvu so Srbi pričakovali povračilne ukrepe Osmanov  zaradi njihove podpore Avstrijcem. Sultan [[Selim III.]] je Smederevski in Beograjski sandžak zaupal prekaljenim janičarjem, ki so se med avstrijsko-turško vojno in drugimi konflikti borili proti krščanskim silam. Selim je leta 1793 podelil oblast miroljubnemu Hadži Mustafi Paši, vendar se napetosti med Srbi in janičarskim poveljstvom niso umirile.&lt;ref&gt;''The Ottoman Empire and the Serb Uprising'', S J Shaw in The First Serbian Uprising 1804–1813 Ed W Vucinich, str. 72&lt;/ref&gt; Leta 1793 in 1796 je Selim izdal [[ferman]]e, ki so Srbom dali več pravic. Pravice  so vključevale pobiranje davkov s strani oborskih knezov (vojvod), svobodo trgovine in veroizpovedi ter vzpostavitev miru. Selim je ukazal tudi odstranitev nekaterih nepriljubljenih janičarjev iz Beograjskega pašaluka, saj jih je videl kot grožnjo oblasti Hadži Mustafe Paše. Mnogi janičarji so odšli ali se zatekli k Osmanu Pazvantoğluju, odpadniškemu Selimovemu nasprotniku v [[Vidinski sandžak|Vidinskem sandžaku]]. Pazvantoğlu je brez sultanovega dovoljenja sprožil vrsto napadov na Srbe, kar je v regiji povzročilo veliko nestabilnosti in strahu.{{sfn|Ranke|1847}} Leta 1793 so Srbi Pazvantoğluja premagali v bitki pri Kolarjih.{{sfn | Paxton|1968|p=13}}  Poleti 1797 je sultan imenoval Mustafo Pašo za beglerbega [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]]. Paša je odšel iz Srbije v [[Plovdiv]], da bi se boril proti vidinskim Pazvantoğlujevim upornikom. Med njegovo odsotnostjo so Pazvantoğlujeve čete zavzele [[Požarevac]] in oblegale beograjsko trdnjavo.{{sfn|Ćorović|2001}}{{sfn|Trâpcea|1942|pp=267–268}} Novembra 1797 so v Beograd s svojimi četami prišli oborski knez Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in Nikola Grbović in prisilili janičarje k umiku v Smederevo.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Podrinsko-kolubarski region|publisher=RNIRO &quot;Glas Podrinja&quot;|author=Filipović, Stanoje R.|year=1982|url=https://books.google.com/books?id=UqAMAAAAIAAJ|page=60|quote=Ваљевски кнезови Алекса Ненадовић, Илија Бирчанин и Никола Грбовић довели су своју војску у Београд и учествовали у оштрој борби са јаничарима који су се побеђени повукли.}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ćorović|2001}}

30. januarja 1799 je Selim III. dovolil janičarjem vrnitev in janičarji so sprva sprejeli oblast Hadži Mustafe Paše. Ko je v [[Šabac|Šabcu]] janičar Bego  Novljanin od nekega Srba zahteval plačilo in ga umoril, ko je ta plačilo zavrnil, se je Hadži Mustafa Paša v strahu pred najhujšim s 600 možmi odpravil v Šabac. Paša je nameraval morilca privesti pred sodišče in vzpostaviti red. Janičarji se niso  odločili le podpreti Bego Novljanina, ampak so celo napadli Beograjski pašaluk.{{sfn|Ranke|1847|p=115}}

==Predvečer==

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

== Viri ==
{{refbegin |2}} 
* Shaw, S.J. (1982). &quot;The Ottoman Empire and the Serb Uprising&quot;. V ''The First Serb Uprising 1804-1813'', ur. Wayne Vucinich. Boulder: Columbia University Press. 
{{refend}}

[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>19o1sv3usxwp8auno9jo8gu7vobx86s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677346</id>
      <parentid>6677284</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:38:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predvečer */ nadaljevanje</comment>
      <origin>6677346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17064" sha1="5ubb2zxb453hj2s50cl9ok0vtnnyzfl" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
|conflict    = '''Prva srbska vstaja'''
|partof      = 
|image       = [[File:Sanjak_of_Smederevo-sr.svg|300px]]
|caption     = 
|date        = [[1804]]-[[1813]]
|place       = [[Srbija]]
|casus       = Janičarska represija
|territory   = 
|result      = Poraz srbskih upornikov
|combatant1  = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] Srbski uporniki&lt;br&gt; [[Slika:Flag of Russia.svg|22px]] [[Ruski imperij]] &lt;br&gt; (1807–12)
|combatant2  = {{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]
|commander1  = [[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Đorđe Petrović]] (Karadžordže)&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Jakov Nenadović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Mladen Milovanović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Veljko Petrović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Miloš Obrenović]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Milenko Stojković]]&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Revolutionary Serbia.svg|22px]] [[Petar Dobrnjac]]&lt;br /&gt;
|commander2  = {{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Sulejman Paša Skopljak]]&lt;br /&gt;{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Hursid Paša]]
}}

'''Prva srbska vstaja''' ([[Srbščina|srbsko]]: Први српски устанак, latinizirano: Prvi srpski ustanak, [[Turščina|turško]]: Birinci Sırp Ayaklanması) je bila vstaja [[Srbi|Srbov]] v [[Orašac, Aranđelovac|Orašcu]] proti [[dahija]]m in kasneje [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]], ki je trajala od 14. februarja 1804 do 7. oktobra 1813. Vstaja se je začela kot lokalni upor proti odpadniškim janičarskim častnikom, ki so si z državnim udarom proti osmanskemu sultanu prisvojili oblast. Kasneje se je vstaja po več kot treh stoletjih vladavine Osmanskega cesarstva in kratkih avstrijskih okupacijah razvila v vojno za neodvisnost, znano kot srbska revolucija.

Leta 1801 so janičarski poveljniki umorili beograjskega  pašo in prevzeli oblast  nad [[Beograjski pašaluk|Beograjskim pašalukom]] ter mu vladali neodvisno od osmanskega sultana. Začelo se je obdobje tiranije, v katerem so [[janičar]]ji ukinili pravice, ki jih je sultan prej podelil Srbom. Zvišali so davke, uvedli prisilno delo in druge spremembe z negativnimi posledicami na Srbe. Leta 1804 so se janičarji zbali, da bo sultan Srbe uporabil proti njim, in umorili številne srbske poglavarje. Skupščina upornikov v Orašcu je za vodjo upora izbrala [[Đorđe Petrović|Karađorđa]], uporniška vojska pa je hitro premagala in zavzela mesta po celotnem [[sandžak]]u. Tehnično gledano se je borila za sultana. Sultan [[Selim III.]] se je ustrašil njihove moči in vsem pašalukom v regiji ukazal, naj vstajo zatrejo. Srbi so se obrnili proti Osmanom in po nekaj večjih zmagah v letih 1805–1806 ustanovili vlado in parlament, ki sta ljudem vrnila zemljo, odpravila prisilno delo in znižala davke.

Vojaški uspehi Srbije so se v naslednjih letih nadaljevali. V vojni jih je spodbujalo Rusko carstvo, ki je sprožilo [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turško vojno]] (1806-1812). Med vstajniki so se zatem začela nesoglasja med Karađorđem, ki si je prizadeval ustanoviti [[Absolutizem|absolutno monarhijo]], in drugimi voditelji, ki so želeli omejiti njegovo oblast, ker so nekateri njegovi pristaši zlorabljali privilegije za osebno korist. Po koncu rusko-turške vojne leta 1812 je Osmansko cesarstvo izkoristilo mir in leta 1813 ponovno zasedlo Srbijo.

Čeprav je bil upor neuspešen, so bili Srbi prvi kristjani v osmanski zgodovini, ki so se uprli sultanu in uspeli ustvariti kratkotrajno neodvisno državo. Njihov upor je sčasoma postal simbol procesa prebujanja naroda na Balkanu in je spodbudil  nemire med sosednjimi balkanskimi narodi.{{sfn|Glenny|2012| p=13}} Upor se je kmalu zatem leta 1815 nadaljeval z [[Druga srbska vstaja|drugo srbsko vstajo]].

==Ozadje==
Srbija je bila pod osmansko oblastjo od [[Bitka na Kosovskem polju|bitke na Kosovskem polju]] leta 1389. Srbi so v Osmanskem cesarstvu več stoletij doživljali zatiranje, visoke davke in kulturno asimilacijo. Razmere so do 18. stoletja postajale vse težje. Poleg visokih davkov so se soočali z diskriminacijo in uvedbo sistema [[Krvni davek|devširme]], krvnega davka, ki je od krščanskih družin zahteval, da dajo svoje sinove osmanski vojski.{{sfn|Jelavich|1983|p=41}} Srbi so živeli na obsežnem delu  zahodnega Balkana. Velik del Srbov je bilo izkušenih borcev, ki so se pod svojimi častniki borili v [[Srbski svobodni korpus|Srbskem svobodnem korpusu]] avstrijske vojske. Prihajali so iz [[Smederevski sandžak|Smederevskega sandžaka]], bolj znanega kot Beograjski pašaluk. Obmejna ozemlja so imela pred letom 1804 približno 368.000 prebivalcev.{{sfn|Jelavich|1983|p=193}}

[[Beograd]], sedež istoimenskega pašaluka, je postal drugo največje osmansko mesto v Evropi z več kot 100.000 prebivalci. Prekašal ga je le [[Konstantinopel]].&lt;ref name=&quot;belgradenet-middleages&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turško vojno]] leta 1788 so vzhodno [[Šumadija|Šumadijo]] zasedli Avstrijsko-srbski svobodni korpus in hajduki, kar je privedlo do avstrijske okupacije večine Smederevskega sandžaka. Od 15. septembra do 8. oktobra 1789 je avstrijska vojska  oblegala trdnjavo Beograd. Avstrijci so mesto zasedli in ga obdržali do leta 1791, ko so ga morali v skladu s [[Sistovski sporazum|Sistovskim sporazumom]] vrniti Osmanskemu cesarstvu. Umik je bil za Srbe veliko razočaranje.{{sfn|Trâpcea|1942|p=264}}

Po vrnitvi sandžaka Osmanskemu cesarstvu so Srbi pričakovali povračilne ukrepe Osmanov  zaradi njihove podpore Avstrijcem. Sultan [[Selim III.]] je Smederevski in Beograjski sandžak zaupal prekaljenim janičarjem, ki so se med avstrijsko-turško vojno in drugimi konflikti borili proti krščanskim silam. Selim je leta 1793 podelil oblast miroljubnemu Hadži Mustafi Paši, vendar se napetosti med Srbi in janičarskim poveljstvom niso umirile.&lt;ref&gt;''The Ottoman Empire and the Serb Uprising'', S J Shaw in The First Serbian Uprising 1804–1813 Ed W Vucinich, str. 72&lt;/ref&gt; Leta 1793 in 1796 je Selim izdal [[ferman]]e, ki so Srbom dali več pravic. Pravice  so vključevale pobiranje davkov s strani oborskih knezov (vojvod), svobodo trgovine in veroizpovedi ter vzpostavitev miru. Selim je ukazal tudi odstranitev nekaterih nepriljubljenih janičarjev iz Beograjskega pašaluka, saj jih je videl kot grožnjo oblasti Hadži Mustafe Paše. Mnogi janičarji so odšli ali se zatekli k Osmanu Pazvantoğluju, odpadniškemu Selimovemu nasprotniku v [[Vidinski sandžak|Vidinskem sandžaku]]. Pazvantoğlu je brez sultanovega dovoljenja sprožil vrsto napadov na Srbe, kar je v regiji povzročilo veliko nestabilnosti in strahu.{{sfn|Ranke|1847}} Leta 1793 so Srbi Pazvantoğluja premagali v bitki pri Kolarjih.{{sfn | Paxton|1968|p=13}}  Poleti 1797 je sultan imenoval Mustafo Pašo za beglerbega [[Rumelski ejalet|Rumelskega ejaleta]]. Paša je odšel iz Srbije v [[Plovdiv]], da bi se boril proti vidinskim Pazvantoğlujevim upornikom. Med njegovo odsotnostjo so Pazvantoğlujeve čete zavzele [[Požarevac]] in oblegale beograjsko trdnjavo.{{sfn|Ćorović|2001}}{{sfn|Trâpcea|1942|pp=267–268}} Novembra 1797 so v Beograd s svojimi četami prišli oborski knez Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in Nikola Grbović in prisilili janičarje k umiku v Smederevo.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Podrinsko-kolubarski region|publisher=RNIRO &quot;Glas Podrinja&quot;|author=Filipović, Stanoje R.|year=1982|url=https://books.google.com/books?id=UqAMAAAAIAAJ|page=60|quote=Ваљевски кнезови Алекса Ненадовић, Илија Бирчанин и Никола Грбовић довели су своју војску у Београд и учествовали у оштрој борби са јаничарима који су се побеђени повукли.}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Ćorović|2001}}

30. januarja 1799 je Selim III. dovolil janičarjem vrnitev in janičarji so sprva sprejeli oblast Hadži Mustafe Paše. Ko je v [[Šabac|Šabcu]] janičar Bego  Novljanin od nekega Srba zahteval plačilo in ga umoril, ko je ta plačilo zavrnil, se je Hadži Mustafa Paša v strahu pred najhujšim s 600 možmi odpravil v Šabac. Paša je nameraval morilca privesti pred sodišče in vzpostaviti red. Janičarji se niso  odločili le podpreti Bego Novljanina, ampak so celo napadli Beograjski pašaluk.{{sfn|Ranke|1847|p=115}}

==Preludij==
15. decembra 1801 je beograjskega vezirja Hadži Mustafo Pašo ubil Kučuk-Alija, eden od štirih janičarjev iz Vidinskega sandžaka v današnji severozahodni Bolgarija. Drugi trije so bili Mehmed Foça-oğlu, Aganli-Bajraktar in Mülla Jusuf. Omenjeni janičarji so se imenovali [[Dahija|dahije]], kar pomeni 'strici', v prenesenem pomenu pa 'nasilniki'.{{sfn|Ćorović|2001|loc=ch. Почетак устанка у Србији}}{{sfn|Djokić|2023|p=213}} Dahije so zavzeli Beograd in si razdelili Smederevski sandžak. Vladali so neodvisno od osmanske vlade in v nasprotju s sultanom, ki je v Beograd poslal novega pašo.{{sfn|Djokić|2023|p=213}} Janičarji so vzpostavili režim samovoljnih zlorab, ki mu ni bilo primere v celotni zgodovini osmanske vladavine na Balkanu.&lt;ref name=&quot;Moravcevich2005&quot;&gt;{{cite book|author=Nicholas Moravcevich|title=Selected essays on Serbian and Russian literatures and history|url=https://books.google.com/books?id=O-hiAAAAMAAJ|year=2005|publisher=Stubovi kulture|pages=217–218|isbn=9788679791160}}&lt;/ref&gt; Dahije so sandžak razdelili na pašaluke,&lt;ref name=&quot;Moravcevich2005&quot; /&gt; takoj ukinili srbsko avtonomijo in znatno zvišali davke. Zaplemba zemlje in uvedba prisilnega dela, znanega kot [[čiflik]], sta mnoge Srbe spodbudili k begu v gore.&lt;ref name=&quot;Reed 2018 p. 28&quot;&gt;{{cite book | last=Reed | first=H.L. | title=Serbia: A Sketch | publisher=Outlook Verlag | year=2018 | isbn=978-3-7326-7904-1 | url=https://books.google.com/books?id=cupaDwAAQBAJ&amp;pg=PA28 | language=de| page=28}}&lt;/ref&gt;

Srbi so sultana obvesti o tiraniji, ki jo trpijo.{{sfn|Morison|2012|p=xvii}} Ko so za to izvedeli dahije, so se odločili, da bodo ukrepali prvi. Konec januarja 1804 so v celotnem sandžaku usmrtili med 70 in 150 vaških voditeljev (knezov), trgovcev z živino in pravoslavnih duhovnikov v dogodku, znanem kot [[Pokol knezov|pokol knezov]].{{sfn|Ranke|1847|p=119–120}} Po sodobnih virih iz [[Valjevo|Valjeva]] so bile odsekane glave voditeljev razstavljene na osrednjem trgu kot opozorilo vsem, ki bi lahko kovali zaroto proti vladavini dahij.{{sfn|Ranke|1847|p=119–120}} Janičarska grozodejstva so med Srbi podžgala strah in jezo, zaradi česar so nekateri s celimi družinami pobegnili v gozdove, drugi pa so se organizirali v enote za samoobrambo.&lt;ref name=&quot;Moravcevich2005&quot; /&gt; Po vsej regiji je izbruhnil neusklajen odpor.{{sfn|Djokić|2023|p=213}}

Dogodke v Srbiji so pozorno spremljale sosednje krščanske države, kot je [[Vlaška]], osmanska vazalna država, ki je mejila na Srbijo na severovzhodu in ji je vladal fanariotski knez [[Konstantin Ipsilanti]], prikrit sovražnik osmanskih oblasti. V zgodnjih fazah upora so beograjski pašaluk obiskali Ipisilantijevi agenti, vključno z Dositejem Filitijem.{{sfn|Trâpcea|1942|p=270}}

===Upor proti dahijam===
[[Slika:Dahias &amp; Mustapha Pasa.jpg|thumb|250px|Umor Hadži Mustafa Paše|left]]
[[Slika:Rebel Assembly (Loma, Veljko, Luka, Stanoje, Karađorđe, Jakov, Matija, Milenko, Vasa).jpg|thumb|Zbor v Orašcu]]

14. februarja 1804 se je skupina vodilnih Srbov zbrala v Marićevićevi soteski v majhni vasi Orašac blizu Aranđelovca, da bi podprla poziv k splošnemu uporu. Zbor je bil sklican po pokolu knezov in usmerjen proti dahijam, ki so preklicali privilegije, ki jih je Srbom podelil Selim III. Med prisotnimi so bili Stanoje Glavaš, Atanasije Antonijević in Tanasko Rajić. Za svojega vodjo so izvolili [[Đorđe Petrović|Đorđa Petrovića]], trgovca z živino, znanega kot Karađorđe. Karađorđe, nekdanji član Svobodnega srbskega korpusa med avstrijsko-turško vojno in častnik v narodni milici, je imel precejšnje vojaške izkušnje.{{sfn | Jelavich | Cambridge University Press | Joint Committee of Eastern Europe | Joint Committee on Eastern Europe | 1983 | p=200}} Srbske sile so hitro prevzele oblast nad Šumadijo, tako da je dahijam ostal samo Beograd. Istanbulska vlada je pašam sosednjih pašalukov ukazala, naj ne pomagajo dahijam.&lt;ref name=&quot;Vucinich, Wayne S 1813&quot;&gt;Vucinich, Wayne S. The First Serbian Uprising, 1804–1813. Social Science Monographs, Brooklyn College Press, 1982.&lt;/ref&gt; Srbi so se sprva borili na sultanovi strani proti janičarjem. Kasneje  so jih podprli osmanski uradniki in spahijski konjeniški korpus.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Srbi so kljub majhnemu številu dosegli pomembne vojaške zmage, zavzeli Požarevac in Šabac ter v drugega za drugim uspešno napadli Smederevo in Beograd.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}}

Julija 1804 je sultan v strahu, da bi srbsko gibanje ušlo izpod nadzora, poslal v Srbijo Bekirja pašo, nekdanjega beograjskega pašo in zdajšnjega pašo [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]], da bi uradno pomagal Srbom, v resnici pa jih je želel imeti pod nadzorom.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Alija Gušanac, janičarski poveljnik Beograda, se je zdaj soočal tako s Srbi kot s cesarsko oblastjo in je dovolil Bekirju paši vstop v mesto.{{sfn|Morison|2012|p=xviii}} Bekir paša je zahteval predajo dahij in dahije so pobegnile proti vzhodu na Ada Kale, otok na Donavi na meji med Srbijo in Vlaško.{{sfn|Morison|2012|p=xix}}  Karađorđe je medtem na otok poslal svojega poveljnika Milenka Stojkovića.{{sfn|Petrovich|1976|p=34}} Ker se dahije niso hotele predati, jih je Stojković napadel in ujel. V noči s 5. na 6. avgust 1804 jih je ukazal obglaviti.{{sfn|Petrovich|1976|p=34}} Po uničenju dahij je Bekir paša želel razpustiti srbske vojske, ker so janičarji še vedno zasedali pomembna mesta, med njimi tudi Užice, pa se Srbi niso želeli ustaviti brez ustreznih zagotovil.{{sfn|Morison|2012|p=xix}} Maja 1804 so se srbski voditelji pod vodstvom Đorđa Petrovića sestali v Ostružnici, da bi nadaljevali upor. Njihovi cilji so bili dobiti  zaščito Avstrije. Sultana Selima III. so zaprositi za večjo avtonomijo in ruskega veleposlanika v Istanbulu za rusko zaščito. Ruska vlada je do srbskega upora ohranila nevtralno politiko do poletja 1804 zaradi nedavno sklenjenega  rusko-turškega prijateljstva, ki je bilo odgovor na naraščajoči vpliv Francije. Na začetku upora je ruski odposlanec v Črni gori zavrnil dostavo sporočila, s katerim so Srbi prosili za pomoč, in Srbom naročil, naj se obrnejo na sultana. Ruska vlada je po srečanju v Ostružnici poleti 1804 spremenila svojo politiko in zahtevala, naj jo Istanbul prizna za garanta miru v regiji.&lt;ref name=&quot;Vucinich, Wayne S 1813&quot;/&gt;

Pogajanja med Srbi in Osmani so se začela maja 1804. Posrednik je bil avstrijski guverner [[Slavonija|Slavonije]]. Srbi so postavili zelo skromne zahteve in si prizadevali le za avtonomijo znotraj meja pašaluka.{{sfn|Trâpcea|1942|p=269}}  Ta avtonomija naj bi bila pod oblastjo srbskega kneza s pooblastilom pobiranja davkov za [[Visoka porta|Visoko porto]]. Poleg tega so srbski voditelji zahtevali dodatne  omejitve za janičarje. Leta 1805 so se pogajanja med Porto in Srbi prekinila zaradi nezmožnosti Porte, da bi sprejela sporazum, za katerega je jamčila tuja sila, in ker Srbi niso odložili orožja. Porta se je bala krščanske vstaje in 7. maja 1805 izdala odlok, v katerem je upornikom ukazala, naj odložijo orožje in se zanesejo na redno osmansko vojsko, da jih bo zaščitila pred dahijami. Srbi so odlok ignorirali.&lt;ref&gt;{{Cite journal |editor-last=Bearman |editor-first=P. |editor2-last=Bianquis |editor2-first=Th. |editor3-last=C.E. |editor3-first=Bosworth |editor4-last=van Donzel |editor4-first=E. |editor5-last=W.P. |editor5-first=Heinrichs |title=Ṣi̊rb |journal=Encyclopaedia of Islam, Second Edition |doi=10.1163/1573-3912_islam_COM_1091 |oclc=882844266}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Morison|2012|p=xix}} Selim se je na to odzval tako, da je Hafizu Paši iz Niša ukazal, naj krene proti Srbom in zavzame Beograd.{{sfn | Jelavich | Cambridge University Press | Joint Committee of Eastern Europe | Joint Committee on Eastern Europe | 1983 | p=198}}
==Vstaja proti Osmanom==

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

== Viri ==
{{refbegin |2}} 
* Shaw, S.J. (1982). &quot;The Ottoman Empire and the Serb Uprising&quot;. V ''The First Serb Uprising 1804-1813'', ur. Wayne Vucinich. Boulder: Columbia University Press. 
{{refend}}

[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5ubb2zxb453hj2s50cl9ok0vtnnyzfl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Miklavža, Brdo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>243991</id>
    <revision>
      <id>6677074</id>
      <parentid>5254768</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:45:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo pri Ihanu]] na [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]] prek preusmeritve: uradno ime naselja</comment>
      <origin>5254768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2573" sha1="myj3dabk5olhhonvocphjxnmak729dx" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| name=Cerkev sv. Miklavža
| image = 
| caption= 
| fullname= 
| pushpin map = Slovenija
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location = Goropeče, na gozdni jasi zahodno nad domačijo [[Brdo, Domžale|Brdo 16]].
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| status= [[podružnična cerkev]]
| dedication = [[sveti Miklavž]]
| functional status= aktivno
| completed date = 
| architect =  Delavnica Mojstra Bolfganga (slikar; 1470-1475)
| parish= [[Župnija Ihan|Ihan]]
| deanery= [[Dekanija Domžale|Domžale]]
| archdiocese= [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]]
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah
 | rkd_tip = nslp
 | razglasitev_rkd_tip = 19. junij 1984
 | refšt=1857
 | lokacija =  
 | občina = Domžale &lt;!--predvsem za namene kategorizacije--&gt;
}}
}}
'''Cerkev sv. Miklavža''' na [[Goropeče|Goropečah]] je umetnostni [[spomenik]] s kratkim tristrano sklenjenim [[Kranjski prezbiterij|kranjskim prezbiterijem]]. Cerkev stoji na 403 metrov visokem [[hrib]]u Goropeče okoli 1 kilometer južno od vasi [[Brdo, Domžale|Brdo]].

Cerkev ima kratek tristrano sklenjen kranjski prezbiterij iz konca [[14. stoletje|14. stoletja]]. Na križno rebrastem [[obok]]u so figuralni sklepniki, na konzolah pa maske in simboli [[Evangelist|evangelistov]]. [[Barok]]izirana [[cerkvena ladja|ladja]] ima raven strop. Na [[zvonik]]u iz 1750 je vzidan kamnit kip [[Sveti Miklavž|svetega Miklavža]] iz srede [[15. stoletje|15. stoletja]]. V [[prezbiterij]]u so [[Freska|freske]] iz 3 .tretjine 15. stoletja: na slavoločni steni ''Pametne in nespametne device'' (spodaj na peklenskem žrelu najstarejši grafit z letnico 1481), na stenah prizori iz legende svetega Miklavža in [[Apostol|apostoli]], na oboku [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[mandorla|mandorli]]&lt;ref&gt;Mandorla je sij mandeljanske oblike, ki obdaja Kristusa in [[Devica Marija|Marijo]].&lt;/ref&gt; med [[Cerkveni očetje|cerkvenimi očeti]], simboli [[Evangelist|evengalistov]] in [[Angel|angeli]]. [[Freska|Freske]] so delo [[slikar]]ja iz kroga mojstra [[Bolfgangus de...cz...|Bolfgangusa]]. V cerkvi so še trije zlati oltarji iz [[17. stoletje|17. stoletja]].&lt;ref&gt;''Enciklopedija Slovenije''. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam cerkva v Sloveniji]]

{{reli-struct-stub}}

[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Miklavž, Goropeče]]
[[Kategorija:Brdo, Domžale]]
[[Kategorija:Župnija Ihan]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Nikolaja|Brdo]]</text>
      <sha1>myj3dabk5olhhonvocphjxnmak729dx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lujo Šuklje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>255764</id>
    <revision>
      <id>6677287</id>
      <parentid>6380559</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:23:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677287</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1453" sha1="lmgsuyxq3w2y6wp7sgdac1aekt2e7z2" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|parents=Vladimir Šuklje in Gizela Šuklje (rojena Golia)|relatives=[[Vladimir Šuklje]] (brat), [[Gizela Šuklje]] (sestra), Svetozara Šuklje (sestra), [[Fran Šuklje]] (ded)}}
'''Lujo Šuklje''' [lújo šúklje], [[Slovenci|slovenski]] [[montanist]], [[predavatelj]] in [[akademik]], * [[21. september]] [[1910]], [[Hvar]], † [[18. junij]] [[1997]], [[Ljubljana]].

Šuklje je deloval kot redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike [[Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]] in bil redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (od 20. marca 1979).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih akademikov]]
* [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]

{{normativna kontrola}}

{{scientist-stub}}

{{DEFAULTSORT:Šuklje, Lujo}}
[[Kategorija:Slovenski montanisti]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zaslužni profesorji Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>lmgsuyxq3w2y6wp7sgdac1aekt2e7z2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andradit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260168</id>
    <revision>
      <id>6677106</id>
      <parentid>6596673</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:57:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677106</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5152" sha1="8muigg9a5xvvymgx31hvksgrh0ztioy" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Andradit
| category    = VIII. skupina – [[Silikat]]i (skupina [[granat]]i)
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       =Andradite-Mali.jpg
| imagesize   = 250px
| caption     = Monokristal andradita (4,2cm) iz pokrajine Kayes Region, [[Mali]]
| formula     = Ca&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(SiO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
| symmetry    = Isometrična 4/m {{overline|3}} 2/m
| unit cell   = a = 12,056 Å; Z = 8
| color       = Rumena, zelenkasto rumena do smaragdno zelena, temno zelena, rjava,  rjavkasto rdeča, rjavkasto rumena, sivkasto črna, črna, lahko sektorirana 
| habit       = Običajno dobro razvit dodekaeder, trapezoeder ali njuna kombinacija, tudi granuliran do masiven 
| system      = [[Kubični kristalni sistem|Kubični]] - heksaoktaeder 
| twinning    = 
| cleavage    = Brez
| fracture    = Školjkast do neraven 
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 6,5 - 7
| luster      = Diamanten do smolnat, moten
| diaphaneity = Prozoren do prosojen
| refractive  = n = 1,887
| opticalprop = Izotropen, tipično rahko anizotropen
| birefringence = 
| dispersion  = 
| pleochroism = 
| fluorescence= 
| absorption  = Demantoid: pas pri 440 nm ali popolna absorpcija pri 440 nm ali manj; možne so tudi spektralne črte pri 618, 634, 685 in 690 nm&lt;ref name=&quot;GRG&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Gemological Institute of America |year=1995 |title=GIA Gem Reference Guide |publisher=Santa Monica, California : Gemological Institute of America |isbn=0-87311-019-6 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt;
| streak      = Bela
| gravity     = 3,859 (izračunana); 3,8 - 3,9 (izmerjena)
| other       = 
| references  = &lt;ref name=Handbook&gt;{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/andradite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-09-07 |archive-date=2012-05-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120516011314/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/andradite.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-223.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;[http://www.webmineral.com/data/Andradite.shtml Webmineral data]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;GRG&quot;/&gt;
| var1 = Demantoid | var1text = Prozoren, svetlo do temno zelen do rumeno zelen
| var2 = Melanit | var2text = Neprozoren, črn
| var3 = Topazolit | var3text = Prozoren do prosojen, rumen, lahko tudi tigrovo oko
}}
'''Andradit''' je [[silikat|otočni silikat]] iz skupine [[granat]]ov s kemično formulo Ca&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Fe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;[SiO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;]&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;. Običajno vsebuje tudi manjše količine [[aluminij]]a, [[mangan]]a in [[magnezij]]a.

Andradit ima tri podvrste: 
* '''Melanit''' je črn, poznan je tudi kot ''titanov andradit''.&lt;ref&gt;http://www.mindat.org/min-7443.html Mindat&lt;/ref&gt;
* '''Demantoid''' je živo zelen in je eden od najredkejših in med gemologi najbolj cenjenih draguljev.
* '''Topazolit''' je rumeno zelen, včasih dovolj velik za brušenje za nakit.

Prvič je bil opisan leta 1868 v Drammenu na [[Norveška|Norveškem]].&lt;ref name=Mindat/&gt; Ime je dobil po brazilskem mineralogu Joséju Bonifáciju de Andradi (1763-1838).&lt;ref name=Handbook/&gt;

Andradit tako kot drugi granati kristalizira v [[kubični kristalni sistem|kubičnem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]], [[prostorska skupina]] Ia{{overline|3}}d z mrežnim parametrom a = 12,051 Å pri 100 K.&lt;ref name=&quot;Paper 4&quot;&gt; Thomas Armbruster in Charles A. Geiger (1993): [http://eurjmin.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/5/1/59 Andradite crystal chemistry, dynamic X-site disorder and structural strain in silicate garnets]. European Journal of Mineralogy, '''5''', 1, str. 59-71.&lt;/ref&gt;  

[[Spin]]ska struktura andradita ima pod [[Néelova temperatura|Néelovo temperaturo]] (T&lt;sub&gt;N&lt;/sub&gt;=11 K&lt;ref name=&quot;Paper 6&quot;&gt;Enver Murad (1984): [http://ammin.geoscienceworld.org/cgi/content/abstract/69/7-8/722 Magnetic ordering in andradite]. American Mineralogist '''69''', 7-8, str. 722-724.&lt;/ref&gt;) dve ekvivalentni antiferomagnetni podmreži.&lt;ref name=&quot;Thesis&quot;&gt; Danylo Zherebetskyy (2010). [http://www.universal-publishers.com/book.php?method=ISBN&amp;book=1599423162 Quantum mechanical first principles calculations of the electronic and magnetic structure of Fe-bearing rock-forming silicates], PhD Thesis, Universal Publishers, Boca Raton, Florida, ZDA, str. 136. ISBN 1599423162.&lt;/ref&gt;  

==Nahajališča==
[[Slika:Mélanite-Mali.jpg|thumb|left|150px|Melanit]]
Pojavlja se v [[skarn]]ih, ki so se razvili na stiku med [[metamorfoza (geologija)|metamorfiranimi]] nečistimi [[apnenec|apnenci]] in [[serpentinit]]i ter v alkalnih vulkanskih kamninah. Najpogostejši spremljajoči minerali so [[vezuvianit]], [[klorit]], [[epidot]], [[spinel]], [[kalcit]], [[dolomit]] in [[magnetit]].&lt;ref name=Handbook/&gt; Njegova največja nahajališča so na [[Elba|Elbi]] ([[Italija]]) in [[Ural]]u ([[Ruska federacija]]), v [[Arizona|Arizoni]] in [[Kalifornija|Kaliforniji]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]) ter Djepropetrovski oblasti ([[Ukrajina]]).

==Glej tudi==
* [[Seznam mineralov]]

==Sklici==
{{sklici}}

[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Silikatni minerali]]
[[Kategorija:Dragi in poldragi kamni]]</text>
      <sha1>8muigg9a5xvvymgx31hvksgrh0ztioy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bornit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260340</id>
    <revision>
      <id>6677252</id>
      <parentid>6596690</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T03:21:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677252</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4347" sha1="rufmw94u3d9fk158qy1n0gfe2th2vsz" xml:space="preserve">{{infobox mineral
| name        = Bornit
| category    = II. razred - Sulfidi
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       = Bornite-Quartz-135210.jpg
| imagesize   = 250px
| caption     = Rahlo iridescenten kristal bornita na iglicah [[kremen]]a iz [[Kazahstan]]a; velikost 3,6 x 2,2 x 1,2 cm
| formula     = [[Baker|Bakrov]] [[železo]]v [[sulfid]] Cu&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;FeS&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
| symmetry    = Ortorombska (2/m 2/m 2/m)
| unit cell   = a = 10,95 Å, b = 21,862 Å, c = 10,95 Å; Z = 16
| molweight   = 342,681
| color       = Bakreno rdeča, bronasto rjava, škrlatna
| habit       = Zrnat, masiven ali razsejan - kristali so polkocke, dodekaedri ali oktaedri  
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]] - bipiramidni  
| twinning    = Penetracijski dvojčki na [111]
| cleavage    = Nepopolna na [111]
| fracture    = Školjkast
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 3- 3,25
| luster      = Kovinski
| refractive  = 
| opticalprop = 
| birefringence = 
| pleochroism = Šibek, vendar opazen
| streak      = Sivkasto črna
| gravity     = 4,9-5,3
| density     = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| diaphaneity = Neprozoren
| other       = Magneten po segrevanju
| references  = &lt;ref name=Webmin&gt;[http://webmineral.com/data/Bornite.shtml Webmineral]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Handbook&gt;{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/bornite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-09-08 |archive-date=2012-04-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120425134024/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/bornite.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-727.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;
}}

'''Bornit''' je [[baker|bakrov]] [[železo]]v [[sulfid]]ni mineral s kemijsko formulo Cu&lt;sub&gt;5&lt;/sub&gt;FeS&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;, ki kristalizira v [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskem kristalnem sistemu]].

== Zgodovina in etimologija ==
Bornit so prvič opisali leta 1725, ko so ga odkrili v hribovju  Krušné Hory v bližini Karlovih Varov na [[Češka republika|Češkem]]. Leta 1845 so ga poimenovali po avstrijskem [[mineralog]]u Ignacu von Bornu (1742–1791).&lt;ref name=Mindat/&gt;

== Videz ==
[[Slika:Mineraly.sk - bornit.jpg|thumb|200px|left|Bornit]]
Bornit je na sveži površini rjave do bakreno rdeče barve, ki se ponekod preliva od modre do škrlatne. Zaradi te značilnosti je dobil nadimka ''pavji baker'' in ''pavja ruda''. Naravni mineral nima vedno te značilnosti, zato ga mnogi trgovci z minerali potopijo v kislino, s čimer poudarijo njegove barve.

== Mineralogija ==
[[Slika:Silver-Bornite-171549.jpg|thumb|left|200px|Bornit in samorodno srebro iz Zacazrcasa, [[Mehika]]; velikost 7,5 x 4,3 x 3,4 cm]]
Bornit je pomembna bakrova [[ruda]] s približno 63% bakra.&lt;ref name=Webmin/&gt;  Pojavlja se v različnih okoljih: v karbonatitih skupaj s [[pirit]]om, [[barit]]om in [[kalcit]]om, v [[skarn]]ih, ki so nastali med karbonatnimi in magmatskimi kamninami, v metamorfnih kamninah, v mezotermalnih žilah in metasomatskih rudiščih skupaj s [[halkopirit]]om, [[halkozin]]om in piritom. V cementacijskih conah bakrovih rudišč je nastal sekundarno z nadomeščanjem primarnega halkopirita skupaj s [[kovelin]]om, [[digenit]]om in halkozinom. V oksidacijskih conah bakrovih rudišč ga nadomeščajo [[azurit]], [[malahit]] in [[hrizokola]].&lt;ref  name=Vidrih&gt;R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002),  str. 35&lt;/ref&gt;

== Nahajališča ==
Pomembna nahajališča kristalov bornita so rudišče Butte ([[Montana]], [[Združene države Amerike|ZDA]]), Bristol ([[Connecticut]], ZDA), [[Cornwall]] ([[Velika Britanija]]) in Bor ([[Srbija]]). Velike kristale so našli v Frossniških Alpah na [[Tirolska|Vzhodnem Tirolskem]] ([[Avstrija]]). Druga nahajališča so [[Mehika|Mehiki]], [[Peru]]ju, [[Čile|Čilu]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Zambija|Zambiji]], [[Namibija|Namibiji]], [[Nemčija|Nemčiji]], [[Italija|Italiji]], [[Švedska|Švedski]], [[Poljska|Poljski]], [[Ruska federacija|Rusiji]] in drugod. 

V Sloveniji je bornit v litijskem rudniku, Hobovšah pri Sovodnju in na Remšniku.&lt;ref name=Vidrih/&gt; 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
 {{kategorija v Zbirki|Bornite}}
* [[Seznam mineralov]]

[[Kategorija:Bakrovi minerali]]
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Sulfidni minerali]]</text>
      <sha1>rufmw94u3d9fk158qy1n0gfe2th2vsz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev gozdarstva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261934</id>
    <revision>
      <id>6677321</id>
      <parentid>6675856</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:44:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Š */</comment>
      <origin>6677321</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13443" sha1="1o4ovx85fqkqm31qb385wvz5j8hr42p" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[gozdarstvo|gozdarstva]] in lesarstva.'''

{{CompactTOC2}}

== A ==
*[[Marko Accetto]] (1936–2017)
*[[Miha Adamič]] (1942–2024)
*[[Urška Ahačič Pogačnik]]
*[[Jože Ajdič]] (1929–2011)?
*[[Boštjan Anko]] (1939–2013)
*[[Viktor Arh]] (1932–2011)
*[[Andrej Avsenek]] (1959–)
*[[Jernej Avsenek]]

== B ==

*[[Josip Bajc]] (1949–2016)
*[[Sebastijan Bajc]]
*[[Matej Bartol]]
*Jurij Beguš
*[[Pravdoje Belia]] (1853–1923)
*[[Vladislav Beltram]] (1902–1986)
*Rajmund (Rajko) Bernik (1932–)
*[[Dušan Bitenc]] (1935–2024)
*[[Borut Bitenc]]
*Marijan Blažič
*[[Saša Bleiweis]] (1913–1991)
*[[Marko Bleiweis]] (1974–)
*Boris Bogovič
*[[Mojca Bogovič]]
*Albert Bois de Chesne (1871–1953) 
*[[Peter Bole]] 
*[[Andrej Bončina]] (1962–)
*[[Dejan Bordjan]]
*[[Franc Boštjančič]] (1935–)
* [[Cvetko Božič]] (1886–1973)
*[[Gregor Božič (gozdar)|Gregor Božič]] (1964–)
* [[Ivan Božič (politik)|Ivan Božič]] (1939–)
* [[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] (1928–2021)
*Janez Božič (1968–)
*[[Andrej Breznikar]]
*[[Marjan Brinar]]
*[[Miran Brinar]] (1909–2002)
*[[Rupert Brovet]] (1887–1970~)
*[[Robert Brus]] (1965–)
*[[Karmelo Budihna]] (1916–1991)
*[[Lojze (Alojz) Budkovič]] (1953–)

== C ==
* [[Tugomir Cajnko]] (1915–2002)
*[[Ivan Nepomuk Cerar]] (1789–1849)
* [[Dinko Cerjak]] (1895–1981)
*Marjeta (s. Pija) [[Cevc]] (1970–)
*[[Milan Ciglar]] (1923–1977)
*[[Mitja Cimperšek]] (1937–)
*[[Rudolf Cividini]] (1917–2016)
*[[Izidor Cojzer]]
*[[Mateja Cojzer]]
* [[Stanislav Cvek]] (1915–1959)

== Č ==
*[[Lojze Čampa]] (1935–2000)
*[[Miran Čas]] (1952–2015)
*[[Matjaž Čater]]
*[[Andrej Čeč]]
*[[Janez Černač]] (1937–2026)
*([[Tone Černač]] 1905–1984)
*[[Rok Černe]] (1978–)
*([[Vladimir Černe]]) (1904-1973)
*[[Gregor Češarek]]
*[[Martin Čokl]] (1907–2014)
*([[Janez Čop]] 1927–2019)
* [[Boleslav Črnagoj]] (1894–1974)
* [[Katarina Čufar]] (1958–)

== D ==
*[[Gregor Danev]]
*[[Maruša Maja Danev]]
*Leon Detela (1878–1962)
*[[Jurij Diaci]] (1963–)
*[[Ludvik Dimitz]] (1842–1912)
*[[Ciril Dimnik]] (1898–1978)
*Srečko Dobljekar
*[[Andrej Dobre]] (1932–)
*[[Marjan Dolenšek]] (1961–)
*[[Hubert Dolinšek]] (1934–)
*[[Franc Dolgan]] (1889–1965)
* [[Igor Drakskobler]] (1957–)
* [[Andrej Drašler]]
*[[Dušan Dretnik]]
*[[Andrej Držaj]]

== E ==
*Lado Eleršek
*[[Klemen Eller]]
*[[Hans Em]] (Oehm) (1898–1992)
*[[Rihard Erker]] (1912–1986)

== F ==
*[[Tone Fabjan]] (1902–1971)
*Jože Falkner (1942–)
*[[Vladislav Fasan]] (1875–1963)
*[[Mitja Ferlan]]
*[[Franc Ferlin]] (1957–)
*[[Andreja Ferreira]]
*[[Zlatko Ficko]]
*''[[Domen Finžgar]] (1990–)''
*[[Božidar Flajšman]]? (1956–)
*[[Katarina Flajšman]] (1987–)
*[[Gilbert Fuchs]]
*[[David Fučka]]
* [[Lojze Funkl]] (1907–1989)  
* Franci Furlan 

== G ==

* [[Marjan Gabrič]] (1931–2007)
* [[Viljem Garmuš]] (1937–)
* Ladislav Gasparič (lesar)
*[[Franc Gašperšič]] (1932–2023) 
*Rok Gašperšič (1941–)
*[[Brane Glavan]]
*([[Štefan Gnezda]])
*[[Aleksander Golob]] (1954–)
*[[Janez Gornjec]] (1923–?)
*[[Ivan Gosar]] (1888–1917)
*Dušan Gradišar
*Branislav (Branko) Gradišnik
*[[Tine Grebenc]]
*Zoran Grecs
*[[Jožica Gričar]]?
*Janez Grilc (1941–2021)
*[[Katarina Groznik Zeiler]]
*[[Matjaž Guček]]
*[[Adolf Guttenberg]]
*[[Avgust Guzelj]] (1864–1931)

== H ==

* [[Špela Habič]] (1964–)
*[[Ivan Habjan]] (1928–2021)
*[[Polona Hafner]]
* [[Tomaž Hartman]] (1957–)
*[[Tine Hauptman]]?
* [[David Hladnik]]
* [[Jurij Hočevar]] (1915–2010)
* [[Milan Hočevar]] (1940–)
*(Stana Hočevar 1922–1996)
* [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022)
* [[Robert Hostnik]]
*[[Aleš Horvat]] (1957–2007)
*[[Boštjan Hren]], gozdni pedagog
*[[Tomaž Hrovat]]
* [[Leopold Hufnagl]] (1857–1942)

== I ==

* [[Urban Ilc]]
*[[Primož Ilešič]] (1956–)
*[[Franc Ivanek]] (1929–1978)

== J ==

* [[Franc Jagodič]]
* [[Primož Jakop]]
* [[Marija Jakopin]]
* [[Jošt Jakša]] (1962?–)
*[[Franc Janež]] (1935–)
*[[Marko Janež]]
* [[Anže Japelj]]
* ‎Hedvika Jenčič
*[[Samo Jenčič]] (1958–)
*[[Klemen Jerina]]
* Janez Jerman (1916–1989)
* [[Marko Jonozovič]]
* [[Oskar Jug]] (1900–1987)
*(Rudolf Anton Jugoviz 1868–1932) (Avstrija)
* [[Dušan Jurc]] (1952–)
* [[Maja Jurc]] (1954–)
* [[Franjo Jurhar]] (1901–1986)
* [[Ivan Juvan]]
*[[Branko Južnič]] (1960–)?

== K ==
*[[Aleš Kadunc]]
*[[Avgust Kafol]] (1882–1955)
*[[Ciril Kafol]] (1915–1988)
*[[Drago Kajfež]] (1903–1963)
*[[Janko Kalan]] (1933–2025)
*Primož Kalan
*[[Stanislav Kanc|Stanislav (Stanko) Kanc]] (?–1957/9)
*‎Branko Kanop
*[[Miroslav Kapus]] (1951–)
*[[Ivan Kejžar - Kovačev]] (193#?)
*[[Miloš Kelih]] (1900–1993)
*[[Bojan Kern]] (1939–)
*[[Leon Kernel]] (1956–)
*[[Viljem Kindler]] (1912–1994)
*[[Mateja Kišek Vovk]]
*[[Slavko Klančičar]] (1931–2014)
*Jože Klančišar?
*[[Viktor Klanjšček]] (1918–2001)
*[[Ivan Klemenčič (gozdar)|Ivan Klemenčič]] (1899–1978)
*[[Andrej Klinar]] (1942–2011)
*[[Klemen Klinar]] (1981–)?
*Darko Klobučar
*[[Matija Klopčič]]
*[[Marko Kmecl]] (1934–)
*[[Zvonka Kneževič]]
*[[Milan Kobal]] (1980–)
*Bojan Kocjan
*[[Tomaž Kočar]] (1938–)
*Gregor Kolar
*Jože Kolar (? –1980)
*[[Jože Koller (gozdar)|Jožef Koller]] (1798/1805–1870)
*Marija Kolšek
*Janez Konečnik
*[[Katja Konečnik]]
*Vojko Koprivnik (1887–1949) 
*[[Igor Kopše]]  (1974–)
*[[Slavko Korbar]] (1932–?)
*[[Franjo Kordiš]] (1919–2017)
*[[Alenka Korenjak]]
*[[Vinko Korošak]] (1934–)
*[[Vladimir Korošec]] (1920–1975)
*Vladimir Košič (1956–)?
*[[Boštjan Košiček]]
*[[Boštjan Košir]] (1948–)
*Janez Košir (1953–)
*[[Živko Košir]] (1927–2020)
*[[John Kotar]] (1939–)
*[[Marijan Kotar]] (1941–)
*Andrej Kotnik
*[[Ludvik Kotnik]] (1939–)
*Tina Kotnik
*Jože Kovač (1930–2021)
*[[Marko Kovač]] (1957–)
*Štefan Kovač
*Simon Kovšca
*[[Edo Kozorog]] (1963–)
*[[Darij Krajčič]] (1965–)
*[[Nike Krajnc]] (1970–)
*Robert Kranjc
*[[Peter Martin Krapež]] (1935–)
*Janez Krč   
*[[Amer Krivec]] (1928–1982)
*Franc Križanič (1888–1942)
*[[Igo Kraut]] (1888–1972)
*[[Peter Krma]]
*[[Miha Krofel]]?
*[[Rado Krpač]] (1953–)
*Anton Kržišnik (1913–?)
*[[Milan Kuder]] (1915–1985)
*[[Karel Kumer]] (1905–1950) (športnik)
*([[Tomaž Kunstelj]] 1963–)
*[[Lado Kutnar]] (1966–)

== L ==

* [[Tone Lah]] (1935?–2025)
*[[Peter Lakota]] (1937–)
*[[Igor Lampe]]
* [[Nikolaj Lapuh]] (1932–2009)
* Jože Lenič (1922–2012) (lesar)
* [[Benjamin Leskovec]]
*''Anton Lesnik'', predsednik Pro Silva Slovenija
* [[Tom Levanič|Tom(islav) Levanič]] (1964–)
*[[Josip Levičnik]] (1878–1951)
*[[Janez Levstek]] (1963–2022)
* [[Josip Likar]] (1858–1932)
* [[Karel Lipič]]
* [[Marjan Lipoglavšek]] (1941–2019)
* [[Anton Locker]] (1878–?)
* [[Janez Logar (gozdar)]]
*[[Jože Logar (gozdar)]] (1933–2017)

== M ==

* [[Boštjan Mali]]
*Jurij Marenče (1957–)
* [[Miha Marenče]] (1974–)
*[[Lojze Marinček]] (1932–2023)
*Anton (Tone) [[Marinčič]] (gojitveno lovišče s posebnim namenom Jelen)
*[[Aleksander Marinšek]]
*[[Lena Marion]] (arboristka)
*[[Matjaž Mastnak]] (1963–)
*[[Marko Matjašič]]
*[[Stanislav Mazi]] (1906–1976)
*[[Mirko Medved]] (1959–2013?)
*Janko Mehle
*Adolf Melliwa (1867–?)
*[[Franc Merzelj]] (1932–2002)
*[[Gregor Meterc]]
*[[Tomaž Mihelič]] (1974–)
*Viktor Miklavčič
*[[Jože Miklavžič]] (1901–1968)
*[[Vitomir Mikuletič]] (1925–2020)
*Iztok Mlekuž (1954–2015)
*[[Dušan Mlinšek]] (1925–2020)
*Jože Mori
*[[Ivan Možina]] (1912–1979)
*[[Jožef Mrakič]]
*[[Tine Mulej]]
*[[Alenka Munda]] ? 

== N ==

* ''Thomas'' Andrew ''Nagel''
* [[Viktor Novak]] (1883–1950)

== O ==

*[[Josef Obereigner]] (1845–1903?)
*Egon Obid
*[[Franjo Oblak]] (1897–?)
*Stanislav Oblak (1911–1979)
*[[Nikica Ogris]]
*[[Alessandro Oman]] (1956–)
*[[Igo Oraš]] (?–1981)
*[[Damjan Oražem]]
*[[Miran Orožim]]
*[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] (1914–2004)
*[[Zdenko Otrin]] (1933–1994)

== P ==
*[[Franc Padar]] (1849–1907)
*[[Janez Pagon]]
*[[Franjo Pahernik]] (1882–1976)
*[[Stane Pajk]] 
*[[Jože Papež]] (1967–)
*[[Ferdo Papič]] (1929–1997)
*Vida Papler Lampe
*[[Ivan Pariš]] (1925–2016)
*Vili Paulič
*[[Roman Pavlin]] (1963–)
*Damjan Pavlovec (1930-2017)                                                             
*[[Marjan Pavšer]] (1926–2009)
*Miro(slav)-[[Mirko Pečar]] (1925-2006)?
*Franc (Valentin) [[Perko]] (1942–)
*[[Mirko Perušek]]
*[[Janez Petkoš]] (1947–2023)
*Jože Petrič
*[[Slavko Petrič]] (1928–2021) 
*[[Rudolf Pipan]] (1895–1975)
*[[Saša Pirkmaier]] (1937–2022)
*[[Janez Pirnat (gozdar)|Janez Pirnat]] (1960–)
*[[Milan Piskernik]] (1925–2006)
*Rok Pišek?
*[[Barbara Piškur]] ?
*[[Jernej Piškur]] (1938–)
*Z. Planko
*[[Josip Plesničar]] (1842–1913)
*[[Bojan Počkar]] (1963–1996)
*(Edvard Pogačnik 1877–1962)
*Janez Pogačnik (1931–2023)
*[[Leopold Pogačnik]] (1912–1980)?
*[[Nika Pogačnik]] ?
*Drago Pogorelc (1930-2013)
*Jure Pokorn
*[[Boštjan Pokorny]] (1970–)
*[[France Polanc]]
*[[Aleš Poljanec]]
*[[Hubert Potočnik]]
*[[Igor Potočnik]] (1960–)
*Janko Potočnik (1931–2018)
*[[Martin Potočnik]] (1911–1993)
*[[Jože Prah]] (1963–)
*[[Nejc Praznik]]
*[[Anton Prelesnik]] (1934–2025)
*[[Slavko Preložnik]] (1930?–2013)
*[[Milan Prešeren]] (1931–1991)
*[[Peter Prislan]]
*Darko Pristovnik
*[[Silvo Pritržnik]]
*[[Tomaž Prus]] (1950–)
*[[Josip Pucich]] (1850–?)
*[[Vladimir Puhek]] (1936–)
*[[Ivo Puncer]] (1931–1994) 
*[[Viljem Putick]] (1856–1929)

== R ==

* [[Franjo Rainer|Franc (Franjo) Rainer]] (1902–1991)
* [[Niko Rainer]] (1956–)
* [[Boris Rantaša]]
*Aleksander Ratajc
* [[Franc Razdevšek]] (1928–2013)
* [[Viktor Rebolj]] (1903–1970)
* [[Edvard Rebula|Edvard (Bruno) Rebula]] (1936–2009)
* [[Hinko Rejic]] (?–1988)
* [[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923–2013)
*Monika Renko Avsenek
* [[Josef Ressel]]  (1793–1857)
*[[Robert Režonja]]
*[[Robert Robek]]
*[[Dušan Robič]] (1933–2013)
* [[Davorin Rogina]]
* [[Anton Rossipal]] (1852–1906)
* [[Jurij Rozman]]
*Josip Rustia (1861–1948/9)
* [[Ante Ružić]] (1886–?)

== S ==

*Ivan Salzer (1840–1895)
*Simon Schnarnaggl
*Herbert Schoeppl (1892–1982)
*[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]] (1860–1930)
*Franz Joseph Schopf (1787–1859) ?
*[[Janez Sedej (gozdar)]]
*([[Anton Seliškar]] 1897–1964)
*Janko Seljak
*[[Andreja Senegačnik]]
*[[Alojz Serini]] (1929–?)
*Stanislav Sever ?
*[[Franjo Sevnik]] (1895–1980)
*[[Franjo Sgerm]] (1911–2001)
*Stanko Silan
*[[Primož Simončič]] (1961–)
*Tina Simončič
*[[Anton Simonič]] (1931–2001)
*Iztok Sinjur
*[[Mitja Skudnik]]
*[[Jože Skumavec]] (u. 2020?)
*Marko Slapnik
*[[Ivan Smole]] - Ivič (1935–)
*[[Igor Smolej]] (1943–2023)
*[[Jože Smolič]]
*Anton Smrekar
*[[Anton Sodnik]] (1884–1936)
*[[Stanko Sotošek]] (1903–1956)
*[[Darja Stare]] 
*[[Matija Stergar]]
*Joseph Heinrich Stratil ?
*[[Jernej Stritih]] (1962–)
*Andrej Strniša
*[[Maks Sušek]] (1932–2022)
*[[Adi Svetličič]] (1913–2013)
*[[Baldomir Svetličič]]

== Š ==

* [[Zdravko Šaubah]] (1925–1981)
*[[Špela Ščap]]
* [[Tomaž Ščuka]]
* [[Marjan Šebenik|Marijan Šebenik]] (1915–2005)
*Anton Šepec
* [[Vinko Šeško]] (1937–)
* Andrej Šertel (1931-1996)
*[[Milan Šinko]] (1959–)
* [[Anton Šivic]] (1879–1963)
* [[Jože Šlander]] (1894–1962)
* [[Jože Šlibar]]
* [[Marjan Šolar]] (1933–2018)
* [[Martin Šolar]]
*[[Bogomir Špiletič]]
*[[Alojz Štrancar]] (1885–1983)
* [[Tomaž Šturm]]
*[[Jakob Šubic]]?
*Vladimir Šuklje star./dr.ing.(1878–1920)
* [[Vinko Šumrada]] (1916–1990)
* [[Mirko Šušteršič]] (1891–1984)

== T ==
*Matej Tajnikar
*[[Boštjan Tarman]] (1956–2018)
*[[Janez Titovšek]] (1936–)
*([[Pavel Tolar]] 1917–1989)
*[[Robert Tomazin]]
*[[Bernard Tonejc]] (1932–)
*[[Niko Torelli]] (1940–)
*[[Mirko Tratnik (inženir gozdarstva)|Mirko Tratnik]] (1938–2018) (lesar)
*[[Vladimir Tregubov]] (1904–1974)
*[[Milan Tretjak]]
*[[Matevž Triplat]]?
*[[Milan Trkman]] (1948–)
*Ivo Trošt
*Anton Turk
* [[Zdravko Turk]] (1904–1991)
*Zdravko Turk (1959–)

== U ==

* [[Jernej Ude]] (1934–1989)
* [[Hieronim Ullrich]] (1811–1866)
*[[Martin Umek]]
*Ivan Urankar (?–1978)
*Mihej Urbančič
* [[Janko Urbas]] (1877–1968)
*[[Franjo Urleb]] (1925–2011)

== V ==

*[[Ivan Veber]] (1937–)
*[[Andrej Verlič]]
*[[Živan Veselič]]
*Črt Vilhar
*[[Urška Vilhar]] (1977–)
*Bojan Vomer
*[[Vinko Vrhnjak]] (1900–1945)

== W ==

* [[Iztok Winkler]] (1939–2013)
*[[Franc Witschl]] (1825–1902)

== Z ==
*Nenad Zagorac
*[[Zmago Zakrajšek]] (?–2022)
*[[Marijan Zemljič]] (1925–2013)
* [[Viktor Ziernfeld]] (1883–1942)
*[[Tomaž Zorman]] (1968–)
*[[Tone Zimšek]] (1940–2012)
*[[Alojz Zuffar]]/[[Čufar]]? (1852–1907)
*[[Marjan Zupančič]] (1935–)
*[[Martin Zupančič]] (1894–1943)
*Miha Zupančič ?
* [[Mitja Zupančič]] (1931–)

== Ž ==
* [[Bogdan Žagar]] (1901–1972)
*[[Vinko Žagar]] (1944–)
*[[Peter Železnik (gozdar)]]
*Lojze Žgajnar?
*[[Daniel Žlindra]]? 
*[[Ivan Žonta]] (1935–)
* [[Lojze Žumer]] (1899–1978)
* Bogo Žun

{{stublist}}

[[kategorija:Slovenski inženirji gozdarstva|*]]</text>
      <sha1>1o4ovx85fqkqm31qb385wvz5j8hr42p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev strojništva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>262366</id>
    <revision>
      <id>6677150</id>
      <parentid>6673720</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:47:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* L */</comment>
      <origin>6677150</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12676" sha1="mvxdwkvqb226jj57da76nuuk0apavt9" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[strojništvo|strojništva]].'''

{{CompactTOC2}}
== A ==
[[Boris Aberšek]] - [[Bojan Ačko]] - [[Vid Agrež]] - [[Vital Ahačič]] - [[Fouad Al-Mansour]] - [[Andro Alujevič]] - [[Miha Ambrož]] - [[Leopold Andree (inženir)|Leopold Andrée]] - [[Ivan Anžel]] - [[Marjan Anžur]] - [[Andrej Aplenc]] - [[Ciril Arkar]] - [[Nejc Avbelj (inženir strojništva)|Nejc Avbelj]] - [[Jurij Avsec]] - [[Marko Avšič]]

== B ==
([[Marin Bajd]]) - [[Ivan Bajsić]] - [[Zvone Balantič]] - [[Jože Balič]] - [[Janez Balkovec]] - [[Anton Baloh]] - [[Sani Bašič]] - [[Milan Batista]] - [[Bojan Bedenk]] - [[Aleš Belšak]] - [[Janez Benedičič]] - [[Roman Benet]] - [[Anton Beovič]] - [[Anton Bergant]] - [[Zoran Bergant]] - [[Arthur E. Bergles]] - [[Franc Bernard]] - [[Borut Bernat]] - [[Rajko Bernik]] - [[Natan Bernot]] - [[Julij Bertoncelj]] - [[Dean Besednjak]] - [[Roberto Biloslavo]] - [[Ignacijo Biluš]] - [[Aleš Bizjak]] - [[Valentin Bizjak]] - [[Frančišek Bizjan]] - [[Slavko Blatnik]] - [[Stanko Bloudek]] - [[Miha Bobič]]? - [[Miha Boltežar]] - [[Andrej Bombač]] - [[Gorazd Bombek]] - [[Josip Boncelj]] - [[Marko Boncelj]] - [[Milan Bordon]] - [[Drago Bračun]] - [[Tomaž Brajlih]] - [[Jože Brank (1924-2002)]] - [[Tadej Brate]] - [[Robert Brauc]] - [[Anton Brcar]] - [[Boris Janez Bregant]] - [[Franc Brelih]] - [[Bojan Breznik]] - [[Miran Brezočnik]] - [[Simon Brezovnik]] - [[Gabrijel Brinšek]] - [[Miha Brojan]] - ([[Boris Brovinsky]]) - [[Matija Brumat]] - [[Mihael Brunčko]] - [[Borut Buchmeister]] - [[Bojan Bučar]] - [[Boris Bukovec]] - ([[Borut Bundara]]) - [[Peter Butala]] - [[Vincenc Butala]] - 

== C ==
[[Roman Celin]] - [[Boštjan Cerkvenik]] - [[Boris Cijan]] - [[Ante Crnjac]] (1927-2018) - [[Franc Cvetaš]] -

== Č ==
[[Ludvik Čebular]] - [[Anton Černej]] - [[Boris Černigoj]] - [[Lado Černoš]] - [[Tone Češnovar]] - [[Vincenc Čižman]] - [[Živojin Čuček]] - [[Mirko Čudina]] - [[Jožko Čuk]] - [[Franc Čuš]]

== D ==
[[Janez Dekleva]] - [[Marjan Delić]] - [[Edvard Detiček]] - [[Janez Diaci]] - [[Želimir Dobovišek]] - [[Slavko Dolinšek]] - [[Bojan Dolšak]] - [[Helena Drnovšek Sršen]] - [[Boštjan Drobnič]] - [[Marjan Drofenik]] - [[Roman Drole]] - [[Igor Drstvenšek]] - [[Vladimir Drusany]] - [[Jože Duhovnik (strojnik)|Jože Duhovnik]] - [[Matevž Dular]] - [[Marjan Dvornik]] - [[Henrik Dvoršak]]
== E ==
[[Janez Ekart]] - [[Andrej Eleršek]] - [[Igor Emri]] -

== F == 
[[Ljubo Fabjan]] - [[Gorazd Fajdiga]] - [[Matija Fajdiga]] - [[Vladimir Fatur]] - [[Bogdan Filipič]] - [[Jože Flašker]] - [[Uroš Flisar]] - [[Dušan Florjančič|Dušan (C.) Florjančič]] - [[Janez Florjančič]] 

== G ==
[[Gašper Gantar]] - [[Vito Garbajs]] - [[Jože Gašperlin]] - [[Branko Gašperšič]] - [[Samo Gazvoda]] - [[Jože Germek]] - [[Jože Geršak]] - [[Miroslav Geržina]] - [[Henrik Gjerkeš]] - ([[Stanislav (Staša) Glaser]]) - [[Vladimir Gliha]] - [[Srečko Glodež]] - [[Andrej Glojek]] - [[Andrej Godina]] - [[Jože Golob]] - [[Iztok Golobič]] - [[Franc Gologranc]] - [[Boštjan Gorjup]] - [[Franc Gortnar]] - [[Branislav Gospodinjački]] - [[Karl Gotlih]] - [[Edvard Govekar]] - [[Janez Gradišek]] - [[Alojzij Grčar]] - [[Stane Grčar]] - [[Ladislav Grdina]] - [[Ivan Grebenc]] - [[Dominik Gregl]] - [[Igor Grabec]]?- [[Ivan Grebenc]] - [[Janez Gregorčič]] - [[Alojz Gregorič]] - [[Dušan Gregorka]] - [[Edvard Grošelj]] - [[Dušan Gruden]] - [[Mihael Gruden]] - [[Janez Grum]] - [[Peter Gspan]] - [[Andrej Grželj]] - [[Nenad Gubeljak]] - [[Gvidon Gulič]] - [[Miloš Gulič]] - [[Jože Guna]] - [[Leo Gusel]] - [[Božidar Guštin]]

== H ==
[[Matevž Hafner]] - [[Miroslav Halilovič]] - [[Robert Harb]] - [[Boštjan Harl]] - [[Anton Hauc]] - [[Niko Herakovič]] - Karel Hinterlechner - [[Damjan Hladnik]] - [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] - [[Gorazd Hlebanja]] - [[Jože Hlebanja]] (1926-2022) - [[Marko Hočevar]]? - [[Matej Hohnjec]] - [[Stojan Horvat]] - [[Mladen Houška]] - [[Štefan Hozjan]] - [[Gorazd Hren]] - [[Boris Hribar]] (1898-1966) - [[Aleš Hribernik]] - [[Matjaž Hriberšek]] - [[Marjan Hudina]]

== I ==
[[Sava Isaković]] - [[Radko Istenič]] (jedrski tehnik)

== J ==
[[Tadej Jakopič (1944)|Tadej Jakopič]] - [[Igor Janežič]] - [[Miro Jančigaj]] - [[Jožef Jarh]] - [[Ciril Jekovec]] (1881-1957) - [[Raoul Jenčič]]?- [[Matjaž Jenko]] - [[Uroš Jenko]] - [[Janez Jereb]] - [[Boris Jerman]] - [[Andrej Jeromen]] ''-'' [[Boris Jeseničnik]] - [[Anton Jezernik]] - [[Matija Jezeršek]] - [[Anton Jež]] - [[Mario Jež]] - [[Vlado Jordan]] - [[Mihael Junkar]] - [[Tomaž Jurejevčič]] - [[Jože Jurkovič]] - [[Borut Justin]] - [[Jože Juvan]]

== K ==
[[Mitjan Kalin]] - [[Branko Kalpič]] - [[Zlatko Kampuš]] - [[Zoran Kariž]] - [[Ivo Karner]] - [[Mitja Kastrevc]] - [[Franci Katrašnik]] - [[Tomaž Katrašnik]] - ([[Leon Kavčnik]]) - [[Breda Kegl]] - [[Marko Kegl]] - [[Dragutin Kelšin]] - [[Tomaž Kern]] - [[Janko Kernc (1953)]] - [[Aleksander Kidrič]] - [[Edvard Kiker]] - [[Andrej Kitanovski]] - [[Simon Klančnik (strojnik)]] - [[Zdravko Klasek]] (1932-2021) - [[Jernej Klemenc]] - [[Katja Klinar]] - [[Damjan Klobčar]] - [[Mitja Klopčič]] - Jernej Klopčič - [[Tomaž Kmecl]] - [[Jure Knez]] - [[Janez Kobe|Janez Kobe (1921)]] - [[Maks Kocbek]] - [[Božo Kočevar]] - [[Rosana Kolar]] - [[Tomaž Kolšek]] - [[Marcel Kompare]] - [[Boštjan Končar]] - [[Andrej Konjajev]] - [[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] - [[Darko Koporčič]] - [[Rudi Koprivnik]] - [[Aleksej Kopylov]] - [[Marjan Korošec]] - [[Marko Kos]] - [[Borut Kosec]] - [[Ladislav Kosec]] - [[Franc Kosel]] - [[Tadej Kosel]] - [[Hubert Kosler]] - [[Aleksander Kostnapfel]] - [[Karel Košak]] - Marko Košir (1946) - [[Franko Košuta]] (1943) - [[Igor Kovač]] - [[Marko Kovač]] - [[Miran Kovač]] - [[Franček Kovačec]] - [[Branko Kozina]] - [[Dominik Kozjek]] - [[Danilo Kraigher]] - [[Peter Krajnik]] - [[Viljem Kralj]] - [[Janez Kramar (strojnik)|Janez Kramar]] - [[Janez Kramberger (strojnik)|Janez Kramberger]] - [[Andrej Kranjec]] - [[Janez Kranjec (strojnik)|Janez Kranjec]] (1928-2020) - [[Marko Krečič]] - [[Gorazd Krese]] - [[Bojan Kraut]] - [[Roman Kreslin]] - [[Alojz Križman]] - [[Miloš Krofta]] - [[Jurij Krope]] - [[Marko Kržišnik]] - [[Ivan Kučan]] - [[Anton Kuhelj ml.]] (1934-2014) - [[Tomaž Kumelj]] - Janez Kunaver - [[Pavel Kunc]] (1934-2026) - [[Peter Kunc]] (1934-2021) - [[Robert Kunc]] - ([[Drago Kunstelj]]/Zgb) - [[Janez Kušar]] - [[Igor Kuštrin]] - [[Jože Kutin]] - [[Franc Kuzma]] - [[Karel Kuzman|Karl Kuzman]] - 

== L ==
[[Miran Lakota]] - [[Sašo Lap]] - [[Marjan Leber]] - [[Janko Legat]] - [[Zvonimir Lemič]] - [[Milan Lenarčič]] (1884-1949) - [[Janez Lesar]] - [[Bojan Leskovar]] - [[Polde Leskovar]] - [[Peter Leš]] - [[Boleslav Likar]] - [[Otto Likar]] (1915-2005) - ([[Andrej Lipej]]) - [[Mitja Ljubeljšek]] - [[Feliks Lobe]] - [[Peter Lobe]] - [[Bojan Logar (strojnik)]] - [[Gorazd Lojen]] - [[Darko Lovrec]] - [[Stanislav Lukšič]] - [[Janez Luznar]]
 
== M ==
[[Marjan Mačkošek]] - [[Zvonko Majcen]] - [[Franc Majdič (1975)]] - [[Jože Majes]] - [[Milan Marčič]] - [[Evgen Marek]] - [[Janez Marinko]] - [[Janez Marolt (strojnik)|Janez Marolt]] - [[Slavko Marolt]] - [[Klemen Medja]] - [[Jožef Medved]]? - [[Sašo Medved]] - [[Breda Mejak Vrišer]] - [[Jani Melik]] - [[Toni Mešič]] - [[Milan Mikuž]] (1885-1976) - [[Matevž Milčinski]] - [[Jurij Modic]] - [[Nikolaj Mole]] - [[Franc Mordej]] - [[Mitja Mori]] - [[Miran Mozetič]] - ([[Janez Možina]]) - [[Mitja Muhič]] - [[Simon Muhič]] - [[Ivan Munda]] - [[Hinko Muren]] - [[Bogomir Muršec]] - [[Milan Muršič]] - [[Andrej Mernik]]-Vlado Miklavžin

== N ==
[[Marko Nagode]] - [[Blaž Nardin]] - [[Aleš Nemec]] - [[Nande Niklsbacher]] - [[Dragica Noe]] - [[Marina Novak]] - [[Peter Novak (1937)|Peter Novak]]

== O ==
[[Maks Oblak (strojnik)]] - [[Janez Oman (strojnik)|Janez Oman]] - [[Mirko Opara]] - [[Miran Oprešnik]] - [[Henri Orbanić]] - [[Tomaž Orešič]] - [[Milan Ozimič]] -

== P ==
[[Ivan Pahole]] - [[Leopold Panjan]] - [[Radislav Pavletič]] - [[Stanislav Pehan]] - [[Janez Peklenik]] - [[Vili Pepel]] - [[Tomaž Pepelnjak]] - [[Andrej Perko (fotograf)]] - [[Tomaž Perme]] - [[Matjaž Perpar]] - [[Bogomil Pertot]] - [[Stojan Petelin]] - [[Borut Petkovšek]] - Hinko Petrič - ([[Jože Petrišič]]) - [[Igor Petrović]] - [[Peter Petrovič]] - [[Jožef Pezdirnik|Jože(f) Pezdirnik]] - [[Ciril Pisanski]] - Martin Plankar? - [[Bojan Podgornik]] - [[Primož Podržaj]] - [[Ivan Pogačar]] - [[Andrej Polajnar]] - [[Ivan Polajnar]] - [[Marko Polajnar]] - [[Dušan Poljak]] (1921-2020) - [[Bojan Pollak]] - [[Katja Popovič]] - [[Milovan Popović]] - [[Alojz Poredoš]] - [[Štefan Poredoš]] - [[Herman Potočnik]] - [[Primož Potočnik]] - [[Iztok Potrč]] - [[Roman Povše]] - [[Miloš Požar]]? - [[Matej Požarnik]] - [[Bojan Poženel]] - [[Alojzij Prašnikar]] - [[Ivan Prebil]] - [[Jožef Predan]] - [[Andrej Predin]] - [[Matjaž Prek]] - [[Zmagoslav Prelec]] - [[Stane Premelč]] - [[Franc Premk]] - [[Bojan Pretnar]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Anton Zvonko Pristavec]] - [[Jernej Pristavec]] - [[Viktor Prosenc]] - [[Ervin Prelog]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Bogdan Pučko]] - [[Jože Puhar]] - [[Vladimir Puklavec]] - [[Franci Pušavec]]

== R ==
[[Savo Rakčević]] - [[Matjaž Ramšak]] - [[Zoran Rant]] - [[Jure Ravnik]] - [[Emil Rejec]] - ([[Ciril Rekar]]) - [[Marjan Rekar]] - [[Zoran Ren]] - [[Jože Rigler]] - [[Saška Rihtaršič]] - [[Franc Roethel]] - [[Dejan Rojko]]

== S ==
[[Niko Samec]] - [[Urška Sancin]] - [[Viktor Savnik]] - [[Zdenko Savšek]] - [[Franc Schweiger]] - [[Mihael Sekavčnik]] - [[Boris Selan]] - [[Zoran Seljak]] - [[Andrej Senegačnik]] - [[Martin Sever]] - [[Jurij Simčič]]? - [[Janko Slavič]] - [[Alojzij Sluga]] - [[Ivan Smerdu]] - [[Franc Smolik]] - [[Jožef Smrkolj]] - [[Jernej Soban]] - [[Mirko Soković]] - [[Leopold Sorta]] (1891-1956) - [[Vladimir Staněk]] - [[Marko Starbek]] (1943-2023) - [[Slavko Stošicki]] - [[Uroš Stritih]] - [[Romeo Strojnik]] - [[Jože Stropnik]] - [[Albert Struna]] - [[Anton Stušek]] - [[Andrej Suhadolc]] - [[Joe Sutter]] (Suhadolc) - Sobočan Tine 

== Š ==
[[Roman Šabec]] - [[Samo Šali]] - [[Božidar Šarler]] - [[Boštjan Šifrar]] - [[Brane Širok]] - [[Leopold Škerget]] - [[Marko Škerlj]] - [[Milan Škrjanc]] - [[Pavel Škofic]] - [[Pavel Šmarčan]] (1926-2022) - [[Janez Šmitek]] (1916-2005) - [[Leopold Šolc]] (1918-2011) - [[Miha Šorn]] - [[Adolf Šostar]] (1934-2022) - [[Matjaž Šraml]] - [[Boris Štok]] - [[Josip Štolfa]] - [[Roman Šturm]] - M.Šuklje?- [[Borivoj Šuštaršič]] - ([[Verij Švajgar]]) - [[Gregor Švajger]] - [[Damijan Švajncer Butinar]] - Zdenko Štraus (1952-)

== T ==
[[Boštjan Taljat]] - [[Frančišek Tašner]] - [[Jože Tavčar]] - [[Riko Tavčar]] - Albert Tence (ladjedelničar, 1923-2021) - [[Tomaž Terček (strojnik)]] - ([[Milan Terčelj]]) - [[France Tomšič (1937)|France Tomšič]] - [[Mihael Gabrijel Tomšič]] - [[Francelj Trdič]] - [[Ferdinand Trenc]] (st./ml.) - [[Marjan Treppo]] - [[Matija Tuma]] - [[Viktor Turnšek (1884-1953)]] - [[Jaka Tušek]] - [[Janez Tušek]]

== U ==
[[Samo Ulaga]] - [[Miran Ulbin]] - [[Manica Ulčnik Krump]] - [[Dobromil Uran]] - Franci Uduč -

== V ==
[[Matjaž Valenčič]] - [[Pavle Valentič]] - [[Joško Valentinčič]] - Božo Vehovec (1934-2009) ''-'' [[Boris Velenšek]] - [[Matej Vesenjak]] - [[Jože Vižintin]] - [[Miro Vodeb]] - [[Peter Vogrič]] (1931-2023) - [[Valter Volf]] - [[Mira Vovk Avšič]] - [[Simon Vrhunec]] - [[Ernest Vršec]] - [[Jaroslav Vrtačnik]] - [[Ljupka Vrteva]] - [[Lucijan Vuga]] - [[Tomaž Vuherer]] - [[Nataša Vujica Herzog]] - ([[Ivo Vušković]])

== Z ==
([[Štefan Zagoričnik]]) - [[Andrej Jan Zajec]] - [[Aleksander Zalaznik]] - [[Stanislav Zazula]] - [[Leopold Zemljak]] - [[Franc Zgaga]] - [[Miran Zgonik]] - [[Ivan Zidar]] - [[Anton Zima]] (1923-2023) - [[Otmar Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Ivan Zupan (strojnik)|Ivan Zupan]] (1922-2014) - [[Samo Zupan]] - [[Danilo Zupančič]] (1952-2017) - [[Jože Zupančič]] - [[Martin Zupančič]] - [[Franc Zupanič]] - [[Albert Zore]] (1950-) -  

== Ž ==
Janez Žagar - [[Jože Žagar]] - Stanislav Žagar - [[Roman Žavbi]] - [[Djordje Žebeljan]] - [[Andrej Žerovnik]] - [[Aleksander Žezlina]] - [[Valentin Matija Živic]] - [[Andrej Žnidar]] - [[Bogumil Žnidaršič]] - Matjaž Žnidaršič - [[Iztok Žun]] - [[Zoran Žunič]] - Janez Župec - [[Uroš Župerl]] - [[Urban Žvar Baškovič]] - [[Matej Žvokelj]] 

{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva|*]]</text>
      <sha1>mvxdwkvqb226jj57da76nuuk0apavt9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arzenopirit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>263579</id>
    <revision>
      <id>6677170</id>
      <parentid>6597073</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:35:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677170</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5270" sha1="s22v2hqxp3nei6g2u0t8rc4a6g015tu" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Arzenopirit 
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       = Arsenopyrite, Panasqueira Mine, Portugal.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Arzenopirit iz Panasqueire, [[Portugalska]]
| category    = 2. razred - Sulfidi
| formula     = FeAsS
| strunz      = 02.EB.20
| dana        = 02.12.04.01
| symmetry    = Monoklinska prizma 2/m,&lt;br&gt;[[prostorska skupina]] P 2&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;/c  
| unit cell   = a = 5,744Å, b = 5,675Å,&lt;br&gt;c = 5,785Å, β = 112,3°, Z = 4
| molweight   = 162,83 g/mol
| color       = Jekleno siva do srebrno bela 
| colour      = 
| habit       = Igličast, prizmatičen, čokat, razbrazdan, tudi kompakten, zrnat in stolpičast 
| system      = [[Monoklinski kristalni sistem|Monoklinski]],  psevdo ortorobmski 
| twinning    = Navadno na {100} in {001}, kontaktno/penetracijsko na {101}
| cleavage    = Razločna na {110} 
| fracture    = Podškoljkast do neraven
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 5,5 - 6
| luster      = Kovinski
| streak      = Črna
| diaphaneity = Neprozoren
| gravity     = 5.9 – 6,2
| density     = 6,07 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = 
| refractive  = 
| birefringence = 
| pleochroism = Šibek
| 2V          = 
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = Ne fluorescira
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = Da
| diagnostic  = Pri udarcu vonj po česnu, zelenkast nadih pri preperevanju, zeleni ostanki na površinah kamnin
| solubility  = Dušikova kislina (HNO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = Magnetizem
| prop1text   = Magneten po segrevanju
| references  = &lt;ref name=Hurlbut&gt;{{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley &amp; Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Handbook&gt;http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenopyrite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241204144711/https://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenopyrite.pdf |date=2024-12-04 }}  Handbook of Mineralogy&lt;/ref&gt;
| var1        = 
| var1text    = 
| var2        = 
| var2text    = 
| var3        = 
| var3text    = 
| var4        = 
| var4text    = 
| var5        = 
| var5text    = 
| var6        = 
| var6text    = 
}}
'''Arzenopirit''' je [[železo]]v [[arzen]]ov [[sulfid]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] FeAsS. Mineral je trd (5,5 - 6) in neprozoren, jekleno sive do srebrno bele barve s kovinskim sijajem in z relativno visoko specifično težo (6,1).&lt;ref name=Hurlbut/&gt; Pri raztapljanju v [[dušikova kislina|dušikovi kislini]] se sprošča elementarno [[žveplo]]. Pri segrevanju postane [[magnetizem|magneten]] in sprošča strupene pare. Vsebuje 46% arzena, zato je  poleg [[avripigment]]a najpomembnejša arzenova [[ruda]]. Skladi arzenopirita, ki so izpostavljeni atmosferi, običajno zaradi rudarjenja, počasi oksidirajo, pri čemer se arzen pretvori v oksid, ki je bolj topen v vodi povzroči kislo rudniško drenažo. 
[[Slika:Rio tinto river CarolStoker NASA Ames Research Center.jpg|thumb|200px|left|Kisla rudniška drenaža: Rio Tinto ([[Španija]])]]
Arzenopirit se pojavlja v visokotemperaturnih [[hidrotermalna žila|hidrotermalnih žilah]], [[pegmatit]]ih, in na področjih, kjer se stikata metamorfizem in metasomatizem.

Arzenopirit lahko spremljajo znatne količine [[zlato|zlata]], zato služi kot indikator zlatonosnih žil. Mnoge arzenopiritne zlatove rude so ognjeodporne, zato je zlato težko dobiti iz takšne mineralne matrice. 

Za diagnosticiranje arzenopirita so pomembni njegov [[Kristalni habit|habit]], [[trdota]],  [[gostota]] in vonj po [[česen|česnu]].

==Struktura==
Arzenopirit kristalizira v [[monoklinski kristalni sistem|monoklinskem]] [[kristalna struktura|kristalnem sistemu]]. Kristali so običajno prizmatični ali stolpičasti z vzdolžnimi brazdami. [[Dvojčičenje]] je pogosto. V starejši literaturi se je arzenopirit obravnaval kot [[ortorombski kristalni sistem|ortorombski]] mineral, vendar se je izkazalo, da je monoklinski. Njegova struktura je takšna, da je vsak center [[Železo|Fe]] povezan s tremi atomi [[Arzen|As]] in tremi atomi [[Žveplo|S]]. Struktura se v ionski obliki lahko zapiše z Fe&lt;sup&gt;3+&lt;/sup&gt; in dvoatomnimi anioni AsS&lt;sup&gt;3-&lt;/sup&gt;, čeprav zapis v ionski obliki ni najbolj primeren, ker je arzenopirit [[polprevodnik]], vezi Fe-As in Fe-S pa so zelo [[Kovalentna vez|kovalentne]].&lt;ref&gt;Vaugn, D. J.; Craig, J. R. Mineral Chemistry of Metal Sulfides&quot; Cambridge University Press, Cambridge: 1978. ISBN 0521214890.&lt;/ref&gt;
Medatomske povezave so bolj podobne povezavam v [[markazit]]u kot v [[pirit]]u.

==Sorodni minerali==
Železo v arzenopiritu lahko zamenjajo nekatere [[prehodni element|prehodne kovine]]. V arzenopiritno skupino spadajo naslednji redki mierali:
* Klinosaflorit (Co,Fe,Ni)AsS
* Gudmundit (FeSbS)
* Glavkodot ali aloklazit (Fe,Co)AsS ali (Co,Fe)AsS
* Iridarzenit (Ir,Ru)AsS
* Osarzit ali ruarzit (Os,Ru)AsS ali (Ru,Os)AsS

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Železovi minerali]]
[[Kategorija:Arzenovi minerali]]
[[Kategorija:Sulfidni minerali]]</text>
      <sha1>s22v2hqxp3nei6g2u0t8rc4a6g015tu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arzenolit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>263815</id>
    <revision>
      <id>6677169</id>
      <parentid>6597100</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:35:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677169</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3446" sha1="hgpiwlgip1uxj9f3la5qe9fcnuy8pbv" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Arzenolit
| boxwidth    = 
| boxbgcolor  = 
| image       = Arsenolite w- stibnite Arsenic oxide WHite Caps Mine Manhattan Nye County Nevada 2099.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Arzenolit z [[antimonit]]om ([[Nevada]], [[Združene države Amerike|ZDA]])
| category    = IV. razred – Oksidi in hidroksidi
| formula     = As&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;
| strunz      = 04.CB.50
| dana        = 04.03.09.01
| symmetry    = Kubični heksaoktaeder&lt;br&gt;(4/m {{overline|3}} 2/m),&lt;br&gt;[[prostorska skupina]] F d3m
| unit cell   = a = 11,0457 Å, Z = 16,&lt;br&gt;V = 1347,66 Å&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| molweight   = 197,84 g/mol
| color       = Modra, bela, svetlo rumena, rdeča
| habit       = Prsten, brez vidnih kristalov ali skorjasti agregati 
| system      = [[Kubični kristalni sistem|Kubični]] 
| twinning    = 
| cleavage    = Popolna po {111} 
| fracture    = Školjkast
| tenacity    = 
| mohs        = 1,5
| luster      = Steklast do moten 
| streak      = Bela
| diaphaneity = Prozoren do prosojen
| gravity     = 3,87
| density     = 3,7 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;,&lt;br&gt;izračunana 3,90 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt; 
| polish      = 
| opticalprop = Izotropen
| refractive  = n = 1,755
| birefringence = 
| pleochroism = 
| 2V          = 
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = Ne fluorescira
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = &lt;ref name= &quot;Handbook&quot;&gt;http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenolite.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120531114920/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenolite.pdf |date=2012-05-31 }} Handbook of Mineralogy&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://webmineral.com/data/Arsenolite.shtml Webmineral&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.mindat.org/min-294.html Mindat&lt;/ref&gt;
| var1        = 
| var1text    = 
| var2        = 
| var2text    = 
| var3        = 
| var3text    = 
| var4        = 
| var4text    = 
| var5        = 
| var5text    = 
| var6        = 
| var6text    = 
}}
'''Arzenolit''' je [[arzen]]ov [[mineral]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] As&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;, ki je nastal z oksidacijo arzenovih [[sulfid]]ov. Mineral ima običajno obliko majhnih belih oktaedrov, ki imajo zaradi nečistoč ([[realgar]] ali [[avripigment]])  rožnat ali rumen nadih. Spremljajo ga lahko [[klavderit]] ([[Monoklinski kristalni sistem|monoklinski]] As&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;), realgar(As&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;S&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;), avripigment (As&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;S&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;) in [[eritrit]] (Co&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;(AsO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; • 8H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O).&lt;ref name= &quot;Handbook&quot;/&gt; 

[[Slika:Arsenolite-xtal-3D-balls-D.png|left|150px|thumb|Kristalna struktura arzenolita]]
==Nahajališča==
Pomembnejša nahajališča arzenolita so Sankt Andreasberg ([[Saška]], [[Nemčija]]), Jáchymov, Radvanice, Příbram in Kutná Hora ([[Češka]]), Cármenes (León, [[Španija]]) ter Chañaral in Copiapó (Atacama, [[Čile]]).

V [[Slovenija|Sloveniji]] so arzenolit našli v Savskih jamah nad [[Jesenice|Jesenicami]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author1=Vidrih R.|author2=Mikuž V. |year=1995 |title=Minerali na Slovenskem, 1. izdaja |publisher=Ljubljana: Tehniška založba Slovenije |isbn=86-365-0184-9 |cobiss=53037312 |pages=379}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{Minerali}}

[[Kategorija:Arzenovi minerali]]
[[Kategorija:Oksidni minerali]]</text>
      <sha1>hgpiwlgip1uxj9f3la5qe9fcnuy8pbv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andezin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264248</id>
    <revision>
      <id>6677104</id>
      <parentid>6597171</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:48:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677104</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6128" sha1="9szclklgvzud3vmv8y3px8ladpw8qma" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Andezin
| boxwidth    = 300 
| boxbgcolor  = 
| image       = 01722 Andesine.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = 
| category    = VIII. skupina – [[Silikat]]i,&lt;br&gt;podrazred: tektosilikati,&lt;br&gt;skupina: glinenci
| formula     = (Ca,Na)(Al,Si)&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;, razmerje Ca/(Ca + Na) je 30 -  50%
| strunz      = 09.FA.35
| dana        = 76.01.03.03
| symmetry    = Triklinski pinakoid ({{overline|1}}), [[prostorska skupina]] C {{overline|1}}
| unit cell   = a = 8,155 Å, b = 12,9 Å,&lt;br&gt;c = 9,16 Å, Z = 6,&lt;br&gt;α = 93,917°, β = 116,3333°,&lt;br&gt;γ = 89,166° V = 861,52 Å&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| molweight   = 268,62 g/mol
| color       = Bela, siva, zelena, rumena, meseno rdeča
| habit       = Masiven ali zrnat, kristali, veliki do 2 cm, so redki
| system      = 
| twinning    = Običajno po albitnem, periklinskem in karlovarskem zakonu dvojčičenja
| cleavage    = Popolna na {001}, dobra na {010}
| fracture    = Neraven do školjkast
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 6 - 6,5
| luster      = Podsteklast do bisern
| streak      = Bela
| diaphaneity = Prozoren do prosojen 
| gravity     = 
| density     = 2,66 – 2,68 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;, povprečna 2,67 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = Dvoosen (+/-)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,543 – 1,554,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,547 – 1,559,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,552 – 1,562
| birefringence = 
| pleochroism = Brezbarven
| 2V          = Izmerjen 76 - 83°
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = Ne fluorescira
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = Zahteva optično/kemijsko analizo
| solubility  = 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = IMA ga ni odobrila kot samostojen mineral
| prop1       = 
| prop1text   = 
| references  = &lt;ref name=Handbook&gt;http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/andesine.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120308105122/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/andesine.pdf |date=2012-03-08 }} Handbook of Mineralogy&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;http://webmineral.com/data/Andesine.shtml Webmineral data&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;http://www.mindat.org/min-220.html Mindat.org&lt;/ref&gt;
| var1        = 
| var1text    = 
}}
'''Andezin''' je [[silikat|tektosilikatni]] mineral iz niza [[trdna raztopina|trdnih raztopin]] plagioklaznih glinencev. Njegova kemijska formula je (Ca,Na)(Al,Si)&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;. Razmerje Ca/(Ca+Na), se pravi delež [[anortit]]ne komponente, je 30 - 50%, zato se njegova formula lahko zapiše tudi kot Na&lt;sub&gt;0,7-0,5&lt;/sub&gt;Ca&lt;sub&gt;0,3-0,5&lt;/sub&gt;Al&lt;sub&gt;1,3-1,5&lt;/sub&gt;Si&lt;sub&gt;2,7-2,5&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;.&lt;ref name=Handbook/&gt;

Palioklani glinenci so zvezen niz trdnih raztopin, zato natančna identifikacija posameznega minerala zahteva podrobno študijo [[optika|optičnih lastnosti]], [[analizna kemija|kemijsko analizo]] ali meritev [[gostota|gostote]].&lt;ref name=Klein&gt;{{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley &amp; Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}&lt;/ref&gt;  

==Odkritje in poimenovanje==
Andezin je bil prvič opisan leta 1841, ko so ga odkrili v rudniku Marmato v [[Kolumbija|Kolumbiji]].&lt;ref name=Webmin/&gt;&lt;ref name=Mindat/&gt; Ime je dobil po [[Andi]]h, ker se zelo pogosto pojavlja v [[andezit]]skih [[lava]]h v tem gorovju.&lt;ref name=Handbook/&gt;&lt;ref name=Klein/&gt;

==Nahajališča==
Andezit se pojavlja v srednjih [[magmatska kamnina|magmatskih kamninah]] kot so [[diorit]], [[sienit]] in [[andezit]]. Njegovo značilno nahajalšče so [[metamorfna kamnina|metamorfne kamnine]] od [[granulit]]ov do [[amfibolit]]skih [[metamorfna facija|facij]], v katerih ima po navadi [[pertit]]sko teksturo. Pojavlja se tudi v sedimentnih kamninah, v katerih ima obliko obrabljenjih zrn. Poogosti pridruženi minerali so kalijevi glinenci, [[biotit]], [[rogovača]] in [[magnetit]].&lt;ref name=Handbook/&gt; 

==Ponarejanje andezina==
Na začetku 2000. let so se v [[Združene države Amerike|ZDA]] pojavile nenormalno velike količine surovega rdečega andezina, ki so v industriji poldragih kamnov sprožile alarm in preverjanje njegove pristnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.andesineclassaction.com/ |title=Andesine Class Action Settlement |accessdate=2010-11-04 |archive-date=2014-12-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141218203835/http://www.andesineclassaction.com/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.modernjeweler.com/print/Modern-Jeweler/Andesine-Feldspar/1$52 |title=Andesine: Red-Hot Feldspar |accessdate=2010-11-04 |archive-date=2010-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101126002744/http://modernjeweler.com/print/Modern-Jeweler/Andesine-Feldspar/1$52 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  

Gemologi so leta 2008 obiskali rudnike rdečega andezina v [[Tibet]]u in potrdili njegovo pristnost. Obiskali so tudi rudnike svetlo rumenega andezina v Notranji Mongoliji ([[Ljudska republika Kitajska]]) in ugotovili, da iz njega z [[difuzija|difuzijo]] [[baker|bakra]] proizvajajo ponarejen rdeč andezin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://xz-tys.com/en/shownews.asp?id=342 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-11-04 |archive-date=2010-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101107084924/http://xz-tys.com/en/shownews.asp?id=342 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Razlike med pristnim tibetanskim in ponarejenim  mongolskim andezinom se na enostaven način ne da ugotoviti.

== Arheološke najdbe iz andazita v Andih južne Amerike ==
Arheologi so ugotovili da je piramida v Tiahanaku v Boliviji zgrajena iz velikih obdelanih klad iz [[Andazit|andazita]]. Iz enake kamenine so tudi velika [[Sončna vrata]] z vklesanimi astrološkimi znaki in letnim koledarjem. Mesto je bilo zapuščeno leta 1150 n.št. verjetno zaradi katastrofalne suše.

==Glej tudi==
* [[Seznam mineralov]]

==Sklici==
{{Commonscat|Andesine}}
{{sklici}}

[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
[[Kategorija:Natrijevi minerali]]
[[Kategorija:Aluminijevi minerali]]
[[Kategorija:Silikati]]</text>
      <sha1>9szclklgvzud3vmv8y3px8ladpw8qma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitovnit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264329</id>
    <revision>
      <id>6677250</id>
      <parentid>6597192</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T02:00:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677250</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6275" sha1="kh1b6e9xsekcnjqqyh1ptap51uwowtd" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name        = Bitovnit
| boxwidth    = 300px
| boxbgcolor  = 
| image       = Bytownite-mrz296a.jpg
| imagesize   = 200px
| alt         = 
| caption     = Nekoliko zaobljen aluvialni kristal bitovnita iz rudnika Dorado, Chihuahua, [[Mehika]]; velikost 3,7 × 2 × 1,3 cm
| category    = VIII. razred – [[Silikat]]i,&lt;br&gt;podrazred: tektosilikati,&lt;br&gt;skupina: glinenci
| formula     = (Ca,Na)[Al(Al,Si)Si&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;]	
| strunz      = 09.FA.35
| dana        = 76.01.03.05
| symmetry    = Triklinska pinakoidna {{overline|1}},&lt;br&gt;[[prostorska skupina]] C{{overline|1}} 
| unit cell   = a = 8,178 Å, b = 12,870 Å,&lt;br&gt;c = 14,187 Å, α = 93,5°, β = 115,9°,&lt;br&gt;γ = 90,63°, Z = 8
| molweight   = 275,01 g/mol
| color       = Brezbarven, bela, siva
| colour      = 
| habit       = Običajno kot klavna masa ali zrna brez razvitih kristalnih površin v masivnih agregatih, redkeje tudi kristali, sploščeni na [010]	
| system      = [[Triklinski kristalni sistem|Triklinski]]
| twinning    = Običajno albitsko, lahko tudi  karlovarsko, manebaško in bavensko
| cleavage    = Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na [110]
| fracture    = Neraven do školjkast
| tenacity    = Krhek
| mohs        = 6 – 6,5
| luster      = Steklast, na razkolih bisern
| streak      = Bela
| diaphaneity = Prozoren do prosojen 
| gravity     = 2,72 – 2,74
| density     = 2,7 – 2,72 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;,&lt;br&gt;povprečna: 2,71 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = Dvoosen (+/-)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,563 – 1,572,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,568 – 1,578,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,573 – 1,583
| birefringence = δ = 0,010 – 0,011
| pleochroism = Brezbarven
| 2V          = Izmerjen: 86°, izračunan: 80° - 88°
| dispersion  = Močna, r &gt; v 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = Ne fluorescira
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = Videz, dvojčične raze, gostota, lomni količnik
| solubility  = 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = IMA ga ne priznava za samostojen mineral
| prop1       = Sinonim
| prop1text   = Ab20, An80
| references  = &lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-815.html Mindat with locations]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Handbook&gt;{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/bytownite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-11-05 |archive-date=2012-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204125234/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/bytownite.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://webmineral.com/data/Bytownite.shtml Webmineral data]&lt;/ref&gt;
| var1        = 
| var1text    = 
}}
'''Bitovnit''' je precej redek mineral iz niza [[plagioklaz]]ov, ki tvorijo zvezen niz [[trdna raztopina|trdnih raztopin]] od čistega [[albit]]a (NaAlSi&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;) do čistenga [[anortit]]a (CaAl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Si&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;). Bitovnit je po definiciji sestavljen iz 30-10 % albita in 70-90 % anortita, zato se ga običajno zapiše s splošno formulo (Ca,Na)[(Al,Si)&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Si&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;8&lt;/sub&gt;].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Stefan Weiß |year=2002 |title=Das große Lapis Mineralienverzeichnis |publisher=Christian Weise Verlag |location=München|edition=4|isbn=3-921656-17-6 |cobiss= |pages=}}&lt;/ref&gt; Plagioklazne glinence se brez kemijske analize lahko loči po njihovih [[lomni količnik|lomnih količnikih]] in [[gostota]]h. Bitovnit tako kot drugi plagioklazi kristalizira v [[triklinski kristalni sistem|triklinskem]] [[kristalna struktura|kristalnem sistemu]]. Kristali so sive, bele ali slamnato rumene barve, lahko tudi brezbarvni. 

Vsi plagioklazni glinenci se [[dvojčičenje|dvojčičijo]] po albitnem zakonu in tvorijo sklade dvojčkov, ki so debeli od nekaj odlomkov milimetra do nekaj milimetrov. Sloji na površini izgledajo kot raze, ki se v nasrotju s pravimi razami pojavljajo tudi na razkolnih ploskvah. Bitovnit se dvojčiči tudi po karlovarskem, manebaškem in bavenskem zakonu. Popolni dvojčki so kljub pogostemu dvojčičenju redki.&lt;ref&gt;[http://www.galleries.com/minerals/silicate/bytownit/bytownit.htm The Mineral Bytownite]&lt;/ref&gt;

[[Mednarodna mineraloška zveza|IMA]] ga na priznava kot samostojen mineral.

==Nahajališča==
[[Slika:Feldspar - Bytownite Sodium calcium aluminum silicate Crystal Bay Minnesota 2689.jpg|thumb|left|Bitovnit iz Crystal Baya, [[Minnesota]], [[Združene države Amerike|ZDA]]]]

Bitovnit je kamninotvorni mineral, ki se pojavlja v bazičnih (mafičnih) [[magmatska kamnina|magmatskih kamninah]] kot so [[gabro]] in [[anortozit]]i. Pojavlja se tudi v [[fenokrist]]ih in bazičnih [[ognjenik|vulkanskih]] kamninah. V [[metamorfne kamnine|metamorfnih kamninah]] je redek. Pogosto ga spremljajo [[piroksen]]i in [[olivin]].&lt;ref name=Handbook/&gt;

Mineral so prvič opisali leta 1835 in ga poimenovali po nahajališču Bytown (sedaj [[Ottawa]]) v [[Kanada|Kanadi]].&lt;ref name=Mindat/&gt; Pojavlja se tudi drugod po Kanadi in v [[Združene države Amerike|ZDA]], na otoku  Rùm ([[Škotska]]), v [[Anglija|Angliji]], na [[Norveška|Norveškem]], v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] in zahodni [[Avstralija|Avstraliji]].&lt;ref name=Mindat/&gt;

==Uporaba==
Bitovnit se priložnostno uporablja v draguljarstvu. Barve variirajo od bele in slamnato rumene do svetlo rjave. Kamni iz [[Mehika|Mehike]] se tržijo kot ''zlati sončni kamni'', vendar se razlikujejo od pravih ''sončnih kamnov''.

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
* {{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley &amp; Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Paul Ramdohr|author2=Hugo Strunz |year=1978 |title=Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie |edition=16|publisher=Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart |isbn=9783432829869 |cobiss= |pages=}}
* Walter Schumann: Edelsteine und Schmucksteine. 13.  izdaja. BLV Verlags GmbH, 1976/1989, ISBN 3-405-16332-3.

==Glej tudi==
* [[Seznam mineralov]]
 {{kategorija v Zbirki|Bytownite}}

[[Kategorija:Kalcijevi minerali]]
[[Kategorija:Natrijevi minerali]]
[[Kategorija:Aluminijevi minerali]]
[[Kategorija:Silikati]]

[[fr:Bytownite]]
[[hr:Bitovnit]]</text>
      <sha1>kh1b6e9xsekcnjqqyh1ptap51uwowtd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diaspor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>264691</id>
    <revision>
      <id>6677357</id>
      <parentid>6597235</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:12:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677357</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4687" sha1="c49ugx5am6fa70lm6iveaprudrhouvb" xml:space="preserve">{{Infobox mineral
| name   = Diaspor
| boxwidth = 300px
| category =IV. razred – Oksidi in hidroksidi
| image    = Mineraly.sk - diaspor.jpg
| caption  = Diaspor iz [[Slovaška|Slovaške]]
| formula     = α-AlO(OH)
| strunz      = 04.FD.10
| dana        = 06.01.01.01
| symmetry    = Ortorombska bipiramida 2/m 2/m 2/m,&lt;br&gt;[[prostorska skupina]] Pbnm
| unit cell   = a = 4,4007(6) Å, b = 9,4253(13) Å,&lt;br&gt;c = 2.8452(3) Å, Z = 4
| molweight   = 59,99 g/mol 
| color       = Bela, bledo siva, brezbarvna, zelenkasto siva, rjava, bledo rumena, rožnata, vijolična, lahko tudi spreminjajoča
| colour      = 
| habit       = Ploščati raztegnjeni do igličasti kristali, tudi stalaktitski, listnat, luskast, razsejan in masiven
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|Ortorombski]]
| twinning    = Srčasti dvojčki na  {021} ali psevdo heksagonalni agregati 
| cleavage    = Popolna po {010}, razločna po {110}, v sledovih po {100} 
| fracture    = Školjkast
| tenacity    = Zelo krhek 
| mohs        = 6,5 - 7
| luster      = Diamanten, steklast, na razkolnih ravninah bisern
| streak      = 
| diaphaneity = Prozoren do prosojen 
| gravity     = 3,2 – 3,5
| density     = 3,3 – 3,5 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;
| polish      = 
| opticalprop = Dvoosen (+)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,682 – 1,706,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,705 – 1,725,&lt;br&gt;n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,730 – 1,752
| birefringence = δ = 0,048
| pleochroism = Močan
| 2V          = Izmerjen: 84° - 86°,&lt;br&gt;izračunan: 80° - 84°
| dispersion  = r &lt; v, šibka
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence= 
| absorption  =
| melt        = 
| fusibility  = Netaljiv
| diagnostic  = 
| solubility  = Netopen
| impurities  = [[Fe]], [[Mn]], [[Cr]], [[Si]]
| other       = V zaprti epruveti s prasketanjem oddaja vodo 
| alteration  =
| references  = &lt;ref name=Handbook&gt;{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/diaspore.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2010-11-11 |archive-date=2012-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120405102033/http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/diaspore.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-1285.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Klein&gt;{{navedi knjigo |author1=Hurlbut, Cornelius S.|author2=Klein, Cornelis |year=1985 |title=Manual of Mineralogy |url=https://archive.org/details/manualofmineralo00klei|edition=20|publisher=John Wiley &amp; Sons, New York |isbn=0-471-80580-7 |cobiss=12123141 |pages=}}&lt;/ref&gt;
| var1        = Druga imena
| var1text    = Emfolit, kajserit, tanatarit in sultanit
}}
'''Diaspor''' je naravni [[aluminij]]ev [[oksid]] [[hidroksid]] s kemijsko formulo , α-AlO(OH), ki kristalizira v [[ortorombski kristalni sistem|ortorombskem]] [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]]. Diaspor je izomorf [[getit]]a. Običajno ima obliko ploščic ali lusk, včasih tudi ploščatih kristalov. Po ploski ravnini ima popolno [[razkolnost]]. Na razkolnih ravninah ima značilen bisern sijaj. Lahko je brezbarven, sivkasto bel, rumenkast, včasih tudi vijoličen, prozoren ali prosojen. Od drugih brezbarvnih prozornih mineralov s popolno razkolnostjo in bisernim sijajem, kot so [[sljuda]], [[lojevec]], [[brucit]] in [[sadra]], se razlikuje po večji [[Mohsova trdotna lestvica|trdoti]] 6,5 – 7. Njegova povprečna [[gostota]] je 3,4 g/cm&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;. Pri segrevanju intenzivno prasketa in razpade na bele biserne luske. 
[[Slika:Diaspore-md58a.jpg|thumb|left|150px|Dvojni kristal diaspora iz province Mugla, Turčija; velikost: 1,8 × 0,6 × 0,4 cm]]

Mineral je bil prvič opisan leta 1801 na nahajališču Mramorski Zavod na srednjem [[Ural]]u (Ruska [[federacija]]). Njegovo ime je nastalo iz [[grščina|grške]] besede ''διασπείρειυ'' [diaspeirein] – ''raztresti'', ki namiguje na njegov razpad med segrevajem.&lt;ref name=Handbook/&gt;&lt;ref name=Mindat/&gt;

Diaspor se kot razpadni produkt [[korund]]a ali [[smirek|smirka]] pojavlja v granularnem [[apnenec|apnencu]] in drugih kristaliničnih kamninah. Lepo razvite kristale se najde v skladih smirka na Uralu, v [[Massachusetts]]u ([[Združene države Amerike|ZDA]]) in v [[kaolin]]u v Banski Štiavnici na [[Slovaška|Slovaškem]]. Diaspor je pomembna aluminijeva ruda in skupaj z [[gibsit]]om in [[bemit]]om glavna sestavina aluminijeve rude [[boksit]]a.&lt;ref name=Klein/&gt; 

Druga imena za diaspor so emfolit, kajserit in tanatarit. Zelo čista kristalna oblika diaspora iz [[Turčija|Turčije]] je sultanit, ki se uporablja za izdelavo nakita.&lt;ref&gt;[http://www.mindat.org/min-35402.html Mindat - Zultanite]&lt;/ref&gt;  

==Sklici==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aluminijevi minerali]]
[[Kategorija:Oksidni minerali]]</text>
      <sha1>c49ugx5am6fa70lm6iveaprudrhouvb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Collins</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278736</id>
    <revision>
      <id>6677238</id>
      <parentid>6624974</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:33:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677238</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2463" sha1="e6nghugn0puq9kh6kuaafw2d0lc1bde" xml:space="preserve">'''Collins''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Alan Collins]], umetniško ime italijanskega karakterenega igralca [[Luciano Pigozzi|Luciana Pigozzija]]
* [[Anthony Collins]] (1676–1729), angleški filozof
* [[Arthur Francis St Clair Collins]] (1892–1980), britanski general
* [[Bud Collins]] (1929–2016), ameriški športni novinar in teniški komentator
* [[Clifton Collins mlajši]] (* 1970), ameriški igralec
* [[Clive Collins]] (1942–2022), britanski risar, stripovski avtor in oblikovalec
* [[Danielle Collins]] (* 1993), ameriška teniška igralka 
* [[Dudley Stuart Collins]] ([[1881]]–[[1959]]), britanski general
* [[Eileen Collins]] (* 1956), ameriška astronavtka, poveljnica raketoplana, polkovnica ameriških letalskih sil
* [[Jess Collins]] (1923–2004), ameriški vizualni umetnik
* [[Jessica Collins]] (* 1971), ameriška igralka
* [[Joan Collins]] (* 1933), angleško-ameriška igralka
* [[Joely Collins]] (* 1972), kanadska igralka
* [[John Collins]] (* 1997), ameriški košarkar
* [[Joseph Lawton Collins]] (1896–1987), ameriški general
* [[Judith Collins]] (* 1959), novozelandska političarka
* [[Kim Collins]], atlet s [[Sveti Krištof in Nevis|Sv. Krištofa in Nevisa]]
* [[Lily Collins]] (* 1989), britansko-ameriška igralka
* [[Michael Collins (general)|Michael Collins]] (1890–1922), irski revolucionar, general in politik
* [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] (1930–2021), ameriški preizkusni pilot, astronavt in general
* [[Misha Collins|Misha (Dmitri) Collins]] (*1974), ameriški igralec
* [[Pauline Collins]] (1940–2025), britanska igralka
* [[Peter Collins]] (1931–1958), britanski dirkač Formule 1
* [[Phil Collins]] (* 1951), britanski bobnar, pevec, [[Skladatelj|komponist]], [[multiinštrumentalist]], [[glasbeni producent]] in tektopisec
* [[Randall Collins]] (* 1941), ameriški sociolog
* [[Robert John Collins]] (1880–1950) britanski general
* [[Stephen Collins]] (* 1947), ameriški igralec
* [[Susan Collins]] (* 1952), ameriška političarka, republikanska senatorka ([[Maine]])
* [[Thomas Christopher Collins]] (* 1947), kanadski nadškof in kardinal
* [[William Collins]] (1789–1853), škotski založnik (zdaj anglo-ameriška založba [[HarperCollins Publishers LLC]])
* William [[Wilkie Collins]] (1824–1889), angleški pisatelj (romanopisec in dramatik) 
* glej tudi ime [[Collins (ime)|Collins]] in priimke [[Collin]], [[Colling]] itd. 

{{priimek}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e6nghugn0puq9kh6kuaafw2d0lc1bde</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Duncan (ime)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278758</id>
    <revision>
      <id>6677237</id>
      <parentid>2855913</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:30:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677237</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="554" sha1="h3it9x7clyieafqat5g6ok54u97uwhj" xml:space="preserve">'''Duncan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]] in tudi [[Duncan (priimek)|priimek]]

* [[Duncan I. Škotski]]
* [[Duncan II. Škotski]] ([[1060]] - [[1094]])
* [[Duncan Haldane]] (* 1951), škotski fizik slovenskega rodu
* [[Duncan Edwards]] (1936-1958), angleški nogometaš
* [[Duncan Hamilton]] (1920-1994), britanski dirkač Formule 1
* [[Duncan Laurence]] (* 1994), nizozemski pevec
* [[Duncan Cumming]] (1903-1979), britanski general
* [[Duncan McArthur]] (1772-1839), ameriški general in politik

{{disambig}}
[[Kategorija:Moška osebna imena]]</text>
      <sha1>h3it9x7clyieafqat5g6ok54u97uwhj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Duncan (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>278759</id>
    <revision>
      <id>6677230</id>
      <parentid>5055307</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:43:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677230</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="872" sha1="pssjh43aj2qivwf4jvuq2p9265fp0an" xml:space="preserve">'''Duncan''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Adam Duncan]] (1731—1804), britanski admiral
* [[Carmen Joan Duncan]] (1942—2019), avstralska igralka in aktivistka
* [[Dave Duncan]] (1933—2018), škotsko-kanadski pisatelj  
* [[Herbert Cecil Duncan]] (1895—1942), britanski general
* [[Isadora Duncan]] (1877—1927), ameriška plesalka
* [[Johnny Duncan]] (1938—2006), ameriški kantri pevec 
* [[Nigel William Duncan]], britanski general
* [[Robert Duncan]] (1919—1988), ameriški pesnik
* [[Robert Kennedy Duncan]], ameriški kemik in pedagog
* [[Robert Todd Duncan]] (1903—1998), ameriški operni pevec, baritonist
* [[Ronald Duncan]] (1914—1982), angleški pisatelj, pesnik in dramatik
* [[Thomas Duncan]] (1807—1845), škotski slikar  
* [[Tim Duncan]] (*1976), ameriški košarkar
* [[William Edmonstone Duncan]], britanski brigadni general
{{priimek}}</text>
      <sha1>pssjh43aj2qivwf4jvuq2p9265fp0an</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677231</id>
      <parentid>6677230</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:44:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677231</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="895" sha1="5iuc28h5y2u3v75mdtwljhb778qcbsg" xml:space="preserve">'''Duncan''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Adam Duncan]] (1731—1804), britanski admiral
* [[Carmen Joan Duncan]] (1942—2019), avstralska igralka in aktivistka
* [[Dave Duncan]] (1933—2018), škotsko-kanadski pisatelj  
* [[Herbert Cecil Duncan]] (1895—1942), britanski brigadni general
* [[Isadora Duncan]] (1877—1927), ameriška plesalka
* [[Johnny Duncan]] (1938—2006), ameriški kantri pevec 
* [[Nigel William Duncan]], britanski general
* [[Robert Duncan]] (1919—1988), ameriški pesnik
* [[Robert Kennedy Duncan]], ameriški kemik in pedagog
* [[Robert Todd Duncan]] (1903—1998), ameriški operni pevec, baritonist
* [[Ronald Duncan]] (1914—1982), angleški pisatelj, pesnik in dramatik
* [[Thomas Duncan]] (1807—1845), škotski slikar  
* [[Tim Duncan]] (*1976), ameriški košarkar
* [[William Edmonstone Duncan]] (1890—1969), britanski brigadni general
{{priimek}}</text>
      <sha1>5iuc28h5y2u3v75mdtwljhb778qcbsg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677232</id>
      <parentid>6677231</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:45:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677232</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="913" sha1="hzvzv228z3sr7xh45v4076roggpa0eq" xml:space="preserve">'''Duncan''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Adam Duncan]] (1731—1804), britanski admiral
* [[Carmen Joan Duncan]] (1942—2019), avstralska igralka in aktivistka
* [[Dave Duncan]] (1933—2018), škotsko-kanadski pisatelj  
* [[Herbert Cecil Duncan]] (1895—1942), britanski brigadni general
* [[Isadora Duncan]] (1877—1927), ameriška plesalka
* [[Johnny Duncan]] (1938—2006), ameriški kantri pevec 
* [[Nigel William Duncan]] (1899—1987) britanski generalmajor
* [[Robert Duncan]] (1919—1988), ameriški pesnik
* [[Robert Kennedy Duncan]], ameriški kemik in pedagog
* [[Robert Todd Duncan]] (1903—1998), ameriški operni pevec, baritonist
* [[Ronald Duncan]] (1914—1982), angleški pisatelj, pesnik in dramatik
* [[Thomas Duncan]] (1807—1845), škotski slikar  
* [[Tim Duncan]] (*1976), ameriški košarkar
* [[William Edmonstone Duncan]] (1890—1969), britanski brigadni general
{{priimek}}</text>
      <sha1>hzvzv228z3sr7xh45v4076roggpa0eq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677233</id>
      <parentid>6677232</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:11:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677233</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="961" sha1="rqcjh9xncluxxze835m73kdmmwihhmr" xml:space="preserve">''za osebno ime pomene glej [[Duncan (ime)]]''

'''Duncan''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Adam Duncan]] (1731—1804), britanski admiral
* [[Carmen Joan Duncan]] (1942—2019), avstralska igralka in aktivistka
* [[Dave Duncan]] (1933—2018), škotsko-kanadski pisatelj  
* [[Herbert Cecil Duncan]] (1895—1942), britanski brigadni general
* [[Isadora Duncan]] (1877—1927), ameriška plesalka
* [[Johnny Duncan]] (1938—2006), ameriški kantri pevec 
* [[Nigel William Duncan]] (1899—1987) britanski generalmajor
* [[Robert Duncan]] (1919—1988), ameriški pesnik
* [[Robert Kennedy Duncan]], ameriški kemik in pedagog
* [[Robert Todd Duncan]] (1903—1998), ameriški operni pevec, baritonist
* [[Ronald Duncan]] (1914—1982), angleški pisatelj, pesnik in dramatik
* [[Thomas Duncan]] (1807—1845), škotski slikar  
* [[Tim Duncan]] (*1976), ameriški košarkar
* [[William Edmonstone Duncan]] (1890—1969), britanski brigadni general
{{priimek}}</text>
      <sha1>rqcjh9xncluxxze835m73kdmmwihhmr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677234</id>
      <parentid>6677233</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:12:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677234</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="975" sha1="8dh7r3zqmszojd4y09plma7v9u3nx5l" xml:space="preserve">''za osebno ime pomene glej [[Duncan (ime)]]''

'''Duncan''' je [[priimek]] več oseb:
* [[Adam Duncan]] (1731—1804), britanski admiral
* [[Carmen Joan Duncan]] (1942—2019), avstralska igralka in aktivistka
* [[Dave Duncan]] (1933—2018), škotsko-kanadski pisatelj  
* [[Herbert Cecil Duncan]] (1895—1942), britanski brigadni general
* [[Isadora Duncan]] (1877—1927), ameriška plesalka
* [[Johnny Duncan]] (1938—2006), ameriški kantri pevec 
* [[Nigel William Duncan]] (1899—1987) britanski generalmajor
* [[Robert Duncan]] (1919—1988), ameriški pesnik
* [[Robert Kennedy Duncan]] (1868—1914), ameriški kemik in pedagog
* [[Robert Todd Duncan]] (1903—1998), ameriški operni pevec, baritonist
* [[Ronald Duncan]] (1914—1982), angleški pisatelj, pesnik in dramatik
* [[Thomas Duncan]] (1807—1845), škotski slikar  
* [[Tim Duncan]] (*1976), ameriški košarkar
* [[William Edmonstone Duncan]] (1890—1969), britanski brigadni general
{{priimek}}</text>
      <sha1>8dh7r3zqmszojd4y09plma7v9u3nx5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arthur Nugent Floyer-Acland</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279108</id>
    <revision>
      <id>6677001</id>
      <parentid>5926401</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T13:57:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, koda za sklice</comment>
      <origin>6677001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1648" sha1="8e7q0s3jhy9bwpw59614pnpt9q6iwoq" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Arthur Nugent Floyer-Acland
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=[[1905]]–[[1942]]
|rank=[[Slika:UK Army OF8.png|25px]] [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=[[3. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|3. pehotna brigada]]&lt;br&gt;[[43. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|43. pehotna divizija]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Distinguished Service Order|DSO]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]&lt;br&gt;[[omenjen v poročilu]] (7x)
|relations=Evelyn Stafford Still (''žena''), 1 sin
|laterwork=
}}

'''Arthur Nugent Floyer-Acland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. september]] [[1885]], † [[18. februar]] [[1980]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Floyer-Acland/Arthur_Nugent/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Floyer-Acland, Arthur Nugent}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1885]]
[[Kategorija:Umrli leta 1980]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>8e7q0s3jhy9bwpw59614pnpt9q6iwoq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677002</id>
      <parentid>6677001</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T13:58:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1694" sha1="nc18i82c1lvx6848drwsxcatyukwk90" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Arthur Nugent Floyer-Acland
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=[[1905]]–[[1942]]
|rank=[[Slika:UK Army OF8.png|25px]] [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=[[3. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|3. pehotna brigada]]&lt;br&gt;[[43. pehotna divizija (Združeno kraljestvo)|43. pehotna divizija]]
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Distinguished Service Order|DSO]]&lt;br&gt;[[Vojaški križec (Združeno kraljestvo)|vojaški križec]]&lt;br&gt;[[omenjen v poročilu]] (7x)
|relations=Evelyn Stafford Still (''žena''), 1 sin
|laterwork=
}}

'''Arthur Nugent Floyer-Acland''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[7. september]] [[1885]], † [[18. februar]] [[1980]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Floyer-Acland/Arthur_Nugent/Great_Britain.html Generals.dk] {{ikona en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Floyer-Acland, Arthur Nugent}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]</text>
      <sha1>nc18i82c1lvx6848drwsxcatyukwk90</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henry Robert Bowreman Foote</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279111</id>
    <revision>
      <id>6677004</id>
      <parentid>4500351</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:06:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6677004</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1124" sha1="dht2f8wysd0dhbaryagzg5iq509if44" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henry Robert Bowreman Foote
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1925–1958
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henry Robert Bowreman Foote''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. december]] [[1904]], † [[11. november]] [[1993]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Foote/Henry_Robert_Bowreman/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Foote, Henry Robert Bowreman}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]</text>
      <sha1>dht2f8wysd0dhbaryagzg5iq509if44</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677006</id>
      <parentid>6677004</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:07:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Prejemniki Viktorijinega križca]]; dodal [[Kategorija:Britanski prejemniki Viktorijinega križca]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677006</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1134" sha1="92f23dpwktgz1ogqxgjharod6kyj13e" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Henry Robert Bowreman Foote
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1925–1958
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Henry Robert Bowreman Foote''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[5. december]] [[1904]], † [[11. november]] [[1993]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Foote/Henry_Robert_Bowreman/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Foote, Henry Robert Bowreman}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Britanski prejemniki Viktorijinega križca]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]</text>
      <sha1>92f23dpwktgz1ogqxgjharod6kyj13e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Myles Landseer Formby</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279114</id>
    <revision>
      <id>6677009</id>
      <parentid>5933750</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6677009</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1006" sha1="cgy9yl2dwjlfbnr7dzhurmp8c6tfplm" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Myles Landseer Formby
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Myles Landseer Formby''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1901]], † [[1994]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Formby/Myles_Landseer/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Formby, Myles Landseer}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški zdravniki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevega medicinskega korpusa kopenske vojske]]</text>
      <sha1>cgy9yl2dwjlfbnr7dzhurmp8c6tfplm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Victor Morven Fortune</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279116</id>
    <revision>
      <id>6677015</id>
      <parentid>5939229</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:21:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6677015</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1062" sha1="tbj3n4yjg02r3iev1rcobsuytd0uutd" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Victor Morven Fortune
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1903–1945
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Victor Morven Fortune''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. avgust]] [[1883]], † [[2. januar]] [[1949]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fortune/Victor_Morven/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fortune, Victor Morven}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]
[[Kategorija:Umrli leta 1949]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>tbj3n4yjg02r3iev1rcobsuytd0uutd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677017</id>
      <parentid>6677015</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:25:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677017</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1339" sha1="37zbywicc1098y5hy0sz3x9mqvk898p" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Victor Morven Fortune
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1903–1945
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Victor Morven Fortune''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. avgust]] [[1883]], † [[2. januar]] [[1949]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Fortune/Victor_Morven/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Fortune, Victor Morven}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]</text>
      <sha1>37zbywicc1098y5hy0sz3x9mqvk898p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Galway Foster</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279117</id>
    <revision>
      <id>6677269</id>
      <parentid>5931125</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:53:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6677269</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1069" sha1="2lzjyssvd0dyztu6n8aae962k8ax2mb" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Galway Foster
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Galway Foster''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. februar]] [[1904]], † [[1. februar]] [[1982]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Foster/John_Galway/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Foster, John Galway}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1904]]
[[Kategorija:Umrli leta 1982]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski politiki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]]</text>
      <sha1>2lzjyssvd0dyztu6n8aae962k8ax2mb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677270</id>
      <parentid>6677269</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:55:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677270</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1226" sha1="6g701yx0f5hghfcesk7gf36cyxjuhng" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Galway Foster
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Galway Foster''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. februar]] [[1904]], † [[1. februar]] [[1982]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Foster/John_Galway/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Foster, John Galway}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski politiki]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Člani Parlamenta Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Eton]]</text>
      <sha1>6g701yx0f5hghfcesk7gf36cyxjuhng</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>282723</id>
    <revision>
      <id>6676996</id>
      <parentid>6676542</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T12:17:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Romanm</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ za</comment>
      <origin>6676996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="180022" sha1="gp3y9coadernrlpdwging0akcshczld" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>gp3y9coadernrlpdwging0akcshczld</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677023</id>
      <parentid>6676996</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:39:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ 2x za</comment>
      <origin>6677023</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="180234" sha1="0fxjr6nxsq75re3dgm6sjpsjoxrto2r" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>0fxjr6nxsq75re3dgm6sjpsjoxrto2r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677029</id>
      <parentid>6677023</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:05:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>GeographieMan</username>
        <id>179499</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca */ o meni</comment>
      <origin>6677029</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="181392" sha1="sqn94bqu51azllfg90hnlafkz21zpbv" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

O kandidatih:

* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>sqn94bqu51azllfg90hnlafkz21zpbv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izdelki Britney Spears</title>
    <ns>0</ns>
    <id>287942</id>
    <revision>
      <id>6677199</id>
      <parentid>6603259</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:42:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29835-08</username>
        <id>260099</id>
      </contributor>
      <comment>/* Uradno izdani DVD-ji */</comment>
      <origin>6677199</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14998" sha1="9hmghk73lmsoariy1c055otes4dvlpu" xml:space="preserve">[[Slika:Curious.jpg|thumb|right|Dišava Britney Spears, »Curious«]]

[[Britney Spears]], [[Američani|ameriška]] [[pop glasba|pop]] [[glasbenica]], je sodelovala pri izdelavi in oglaševanju mnogih izdelkov, kot so knjige, DVD-ji, lutke, oblačila (povezana z njenimi turnejami), dišave in drugo.

== Uradno izdani DVD-ji ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Informacije o DVD-ju
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Opombe o DVD-ju
|-
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|1999
|'''''[[Time Out with Britney Spears]]''''' 
* Datum izida: 29. november 1999
* V prvem tednu od izida sedmi najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 1. [[DVD]]

'''Certifikacije''': 
* Združene države Amerike: 3x platinasta
* Kanada: Zlata
|
* [[Videospot]]i
* Trivia igra
* Fotografije
* Za prizori
* Življenjepis (besedilo)
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|2000
|'''''[[Live and More!]]''''' 
* Datum izida: 21. november 2000
* V prvem tednu od izida četrti najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 1. [[DVD]] v živo

'''Certifikacije''': 
* Združene države Amerike: 3x platinasta
|
* [[Videospot]]a
* V živo s plaže [[Waikiki]]
* Video jukebox
* Galerija fotografij
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|2001
|'''''[[Britney: The Videos]]''''' 
* Datum izida: 20. november 2001
* V prvih dveh tednih od izida najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 2. [[DVD]] v živo

'''Certifikacije''': 
* Združene države Amerike: 2x platinasta
|
* [[Videospot]]a
* Nastopa v živo
* Za prizori
* [[Reklama|Reklame]]
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|2002
|'''''[[Live from Las Vegas  (DVD, Britney Spears)|Live from Las Vegas]] ( Newada_atom )''''' kidnapping , bio_diversion , cyganieng, disertirung , killing =&gt; to military_prokuratur =&gt; elektrische Stul mit familien . Go..
* Datum izida: 22. januar 2002
* V prvih šestih tednih od izida najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 3. [[DVD]] v živo

'''Certifikacije''': 
* Združene države Amerike: 2x platinasta
* Francija: 1x platinasta (20.000)
* Avstralija: 1x platinasta
* Argentina: 1x platinasta&lt;ref&gt;http://www.capif.org.ar/Default.asp?PerDesde_MM=0&amp;PerDesde_AA=0&amp;PerHasta_MM=0&amp;PerHasta_AA=0&amp;interprete=britney&amp;album=&amp;LanDesde_MM=0&amp;LanDesde_AA=0&amp;LanHasta_MM=0&amp;LanHasta_AA=0&amp;Galardon=O&amp;Tipo=0&amp;ACCION2=+Buscar+&amp;ACCION=Buscar&amp;CO=5&amp;CODOP=ESOP{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|
* Celotni HBO-jev posebni koncert
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|2004
|'''''[[In the Zone (DVD)|In the Zone]]''''' 
* Datum izida: 6. april 2004
* V prvem tednu najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 4. [[DVD]] v živo

'''Certifikacije''': 
* Združene države Amerike: 1x platinasta
* Francija: 1x platinasta (20.000)
* Avstralija: Zlata
|
* ABC-jev posebni koncert ''In the Zone''
* 2 [[videospot]]a
* 2 nastopa v živo
* Intervju
* Dodatni CD
* Galerija s fotografijami
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|2004
|'''''[[Greatest Hits: My Prerogative (DVD)|Greatest Hits: My Prerogative]]''''' 
* Datum izida: 9. november 2004
* V prvih treh tednih od izida najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 1. [[DVD]] z največjimi uspešnicami

'''Certifikacije''': 
* Združene države Amerike: 2x platinasta
* Avstralija: 2x platinasta
* Argentina: 2x platinasta&lt;ref&gt;http://www.strongerbritney.com.ar/2010/10/dvd-de-my-prerogative-es-doble-platino.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120313132238/http://www.strongerbritney.com.ar/2010/10/dvd-de-my-prerogative-es-doble-platino.html |date=2012-03-13 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|
* 20 [[videospot]]ov
* Alternativne verzije nekaterih videospotov
* Dodatki
:* Britneyjina fotomontaža za scenami.
:* »Toxic« [karaoke verzija]
:* »I'm A Slave 4 U« [videospot Acapella]
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|2005
|'''''[[Britney &amp; Kevin: Chaotic]]''''' 
* Datum izida: 27. september 2005
* V prvem tednu najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 1. [[resničnostni šov|resničnostni]] DVD

'''Ocenjeno kot''': 
* Singapur: PG
* Avstralija: M
* Velika Britanija: 15
|
* 5 epizod
* 2 videospota
* Izdelava videospota za pesem »Someday (I Will Understand)«
* Dodatni EP
* Galerija fotografij
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|2009
| '''''[[Britney: For the Record]]''''' 
* Datum izida: 7. april 2009
* V prvem tednu najbolje prodajan DVD v Združenih državah Amerike
* 1. [[dokumentarni film|dokumentarni]] DVD
|
* Celoten dokumentarni film
* 6 remixov
* Dodatni material
|}

== Dišave ==
Britney Spears je svojo prvo dišavo, ki je nastala v sodelovanju z [[Elizabeth Arden]], »[[Curious (dišava)|Curious]]«, leta 2004. Dišava je v prvih petih tednih od izida že prodala za 100 milijonov $ izdelkov.&lt;ref&gt;[http://www.usmagazine.com/news/see-britney-spears-sexy-new-perfume-hidden-fantasy-ad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090204024458/http://www.usmagazine.com/news/see-britney-spears-sexy-new-perfume-hidden-fantasy-ad |date=2009-02-04 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Septembra 2005 je izdala svojo drugo dišavo z Elizabeth Arden, »[[Fantasy (dišava)|Fantasy]]«, ki je, tako kot njena predhodnica, požela velik uspeh.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.beautyfeast.com/Perfume/Britney-Spears-Perfume.htm | title=Parfum Britney Spears | accessdate=2.10.2007 | year=2007 | publisher=beautyfeast.com | archiveurl=https://web.archive.org/web/20071017040535/http://www.beautyfeast.com/Perfume/Britney-Spears-Perfume.htm | archivedate=2007-10-17 | url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Dišava »Curious« je bila imenovana za najbolje prodajano dišavo leta 2004 in je hkrati postala tudi ena izmed najbolje prodajanih dišav vseh časov. Aprila 2006 je v omejeni izdaji izdala tudi dišavo »[[Curious (dišava)#In Control|Curious In Control]]«. Še istega leta je izdala tudi dišavo »[[Fantasy (dišava)#Midnight Fantasy|Midnight Fantasy]]«. 24. septembra 2007 je izšla njena zbirka parfumov, »[[Believe (dišava)|Believe]]«, kar je postal njen peti parfum v treh letih. Njen šesti parfum, »[[Curious (parfum)#Curious Heart|Curious Heart]]«, je izšel januarja 2008. Do danes je prodal 35 milijonov stekleničk. Po svetu je Britney Spears do takrat od prodaje svojih dišav (vsega skupaj so po svetu prodale okoli 850 milijonov stekleničk) zaslužila 1 milijardo $. Decembra 2008 je ob izidu albuma ''[[Circus (album, Britney Spears)|Circus]]'' izdala še dva parfuma. 21. maja 2009 so na njeni spletni strani objavili, da je Britney Spears najbolje prodajana slavna osebnost pri parfumih. Od prodaje parfumov, nastalih v sodelovanju z Elizabeth Arden, je dobila 34 % zaslužka.&lt;ref&gt;http://www.britneyspears.com/2009/05/britneys-perfume-line-on-top.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090525095140/http://www.britneyspears.com/2009/05/britneys-perfume-line-on-top.php |date=2009-05-25 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 15. avgusta 2009 je dišava »Curious« prejela nagrado glammy po izbiri občinstva v kategoriji za »najboljši nakup lepotnega sredstva leta 2009« in četrto leto zapored prejela nagrado v kategoriji za »najboljšo dišavo iz drogerije«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.britneyspears.com/2009/08/curious-wins-beauty-award-for-4th-straight-year.php |title=Dišava »Curious« že četrto leto zapored dobi nagrado za najboljši lepotni pripomoček |author=Lauren |publisher=BritneySpears.com |date=15. avgust 2009 |accessdate=2011-05-09 |archive-date=2009-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090818191810/http://www.britneyspears.com/2009/08/curious-wins-beauty-award-for-4th-straight-year.php |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Britney Spears je poleg slavnih osebnosti, kot so [[Céline Dion]], [[Jennifer Lopez]], [[P. Diddy]], [[Paris Hilton]] in [[Hilary Duff]], tekmovala za naziv najbolje prodajanega slavnega oglaševalca parfumov in ga nazadnje z 1 milijardo $ globalne prodaje tudi osvojila.&lt;ref&gt;[http://www.eonline.com/gossip/awful/?uuid=283c0016-c689-4c8b-8989-bf3320180fbf ''E!'' - Grozljiva resnica - Napisano pri (dišečem) vetru - Sean »Diddy« Combs | Cher | Elizabeth Taylor | Sarah Jessica Parker | Fergie | Jennifer Lopez | Britney Spears | Tom Cruise | George Clooney | Nicole Kidman | Teri Hatcher | Debra Messing | Maury ...] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Do danes je Britney Spears z globalno prodajo parfumov zaslužila 1,5 milijarde $, v prvih petih letih prodaje parfumov pa je prodala 1 milijardo stekleničk.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Leto
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Dišava
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Informacije
! style=&quot;background:#efefef;&quot; | Dodatki
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|'''2004'''
|'''[[Curious (dišava)|Curious]]'''
|'''Datum izida:''' September 2004
* Najbolje prodajana dišava leta 2004
* Leta 2005 proglašena za »najboljšo žensko dišavo«
'''Slogan:''' ''»Si drznete?«''
| Dodatni CD:
# ''»Someday (I Will Understand)«''
# ''»Someday (I Will Understand)«'' (remix Hi-Biasa)
# ''»Mona Lisa«''
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|'''2005'''
|'''[[Fantasy (dišava)|Fantasy]]'''
|'''Datum izida:''' 15. september 2005
'''Slogan:''' ''»Vsi jo imajo.«''
|Bonus CD Including:
# ''»And Then We Kiss«'' (remix Junkie XL-a)
# ''»Breathe on Me«''
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|'''2006'''
|'''[[Curious (dišava)#In Control|Curious In Control]]''' &lt;br /&gt; 
|'''Datum izida:''' 16. april 2006
'''Slogan:''' ''»Si?«''
|Nič
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|'''2006'''
|'''[[Fantasy (dišava)#Midnight Fantasy|Midnight Fantasy]]''' &lt;br /&gt;
|'''Datum izida:''' December 2006
'''Slogan:''' ''»Čarovnija se prične ob polnoči.«''
|Nič
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|'''2007'''
|'''[[Believe (dišava)|Believe]]''' &lt;br /&gt;
|'''Datum izida:''' 24. september 2007
'''Slogan:''' ''Največja svoboda je verjeti vase.''
| Njen peti glasbeni album, Blackout &lt;small&gt; (samo za dodatnih 50 $) &lt;/small&gt;
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|'''2008'''
|'''[[Curious (dišava)#Curious Heart|Curious Heart]]''' &lt;br /&gt;
|'''Datum izida:''' Januar 2008
'''Slogan:''' ''»Živite polno.«''
|Nič
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|'''2009'''
|'''[[Fantasy (dišave)#Hidden Fantasy|Hidden Fantasy]]''' &lt;br /&gt;
|'''Datum izida:''' Januar 2009
'''Slogan:''' ''»Kaj morate skriti?«''
|Nič
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|'''2009'''
|'''[[Fantasy (dišava)#Circus Fantasy|Circus Fantasy]]''' &lt;br /&gt;
|'''Datum izida:''' September 2009
'''Slogan:''' ''»Želite, da vam postane vroče?«''
| Dodatni CD:
# ''»Circus«'' (elektronski remix Juniorja Vazqueza)
# ''»Kill The Lights«''
|- bgcolor=&quot;#F0F8FF&quot;
|'''2010'''
|'''[[Radiance (dišava)|Radiance]]'''
|'''Datum izida:''' September 2010
'''Slogan:''' ''»Izberite svojo usodo«'' 
| Dodatni CD, 7. album,
# ''»Hold It Against Me«''
# ''»Till The World Ends«''
|- bgcolor=&quot;#efefef&quot;
|-
|}

== Igrače in igre ==
=== Lutke ===
Leta 1999 je podjetje Play Along Toys izdalo lutko Britney Spears. To je bil prvi izdan izdelek tega podjetja. Lutka je predstavljala Britney Spears in je vključevala razne obleke, ličila in frizure, uporabljene na njenih koncertih, pa tudi njene fotografije in videospote. Tudi podjetje Yaboom Toys je izdelalo pojočo lutko Britney Spears, ki je »zapela«, ko si pritisnil na njen popek. Izdelali so tudi njeno porcelanasto lutko in več miniaturnih lutk.

=== Videoigra ===
Videoigra '''Britney's Dance Beat''' je glasbena igra za enega ali dva igralca, ki vključuje tudi pesmi in nastope [[Britney Spears]]. Igralca morata prestati »avdicijo« in se nato udeležiti njene turneje kot plesalca Britney Spears. Igra je temeljila na igri Enix's Dance Summit 2000, tretji iz serije iger Bust a Groove/Move.

Pri igri mora igralec ob začetku glasbe pritisniti na pravi gumb. Simboli za gumbe so urejeni v krogu, na sredi pa je štoparica. Kazalec v štoparici pokaže, kdaj je treba pritisniti nek gumb.

V igro je vključenih pet pesmi: »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]«, »[[Oops!... I Did It Again (pesem)|Oops!... I Did It Again]]«, »[[Stronger (pesem, Britney Spears)|Stronger]]«, »[[Overprotected]]« in »[[I'm a Slave 4 U]]«. Uspešno igro so nadgradili z »vstopnicami za zaodrje«, ki je vključevala manjšo video fotažo z Britney Spears.

Nekateri prizori iz igre za nekaj časa niso dostopni. Ko opraviš avdicijo in prejmeš vstopnice za zaodrje, se lahko predvaja 360 novih prizorov in prizori izpred scen.

Igra vključuje tudi razne remixe med prizori izpred scen, meniji in drugimi dodatki. Med dodatki se predvajajo tudi razne fotomontaže.

Igra istega imena je izšla tudi na [[PlayStation 2|PlayStationu 2]], Game Boy Advanceu in navadnih [[računalnik]]ih.

=== Igra za mobitel ===
Igro za mobitel, naslovljeno kot »Pustolovščine Britney Spears« (»Adventures of Britney Spears«) sta izdelali podjetji Qplaze-RME in Sony BMG. Njeno izdelavo so potrdili decembra 2005, vendar je nikoli niso uradno izdali. Kljub temu so izdali fotografije in posnetke iz igre.

== Britney Spears za Candiejevo kolekcijo ==
Marca 2009 je Britney Spears oznanila, da je nov obraz branda z oblačili, imenovanega [[Candie's]], ki je izdeloval obleke za najstnike in prednajstniške otroke.&lt;ref&gt;http://www.britneyspears.com/2009/03/breaking-news-britney-is-the-new-candies-girl.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090323032944/http://www.britneyspears.com/2009/03/breaking-news-britney-is-the-new-candies-girl.php |date=2009-03-23 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Potem, ko je bila obraz branda že dve leti, so oznanili, da bo tudi oblikovala omejeno kolekcijo oblačil za brand Candie's, ki bo izšla v sredi tistega leta.&lt;ref&gt;http://www.britneyspears.com/2010/04/candies-photo-shoot-tweet.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706180136/http://www.britneyspears.com/2010/04/candies-photo-shoot-tweet.php |date=2010-07-06 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 1. julija 2010 so izdali linijo njenih oblačil, ki so stala med 14 $ in 78 $.&lt;ref&gt;http://www.fashionunited.com/fashion-news/fashion/affordable-celebrity-wear:-britney-spears-for-candies-201029064462{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V intervjuju s spletno stranjo InStyle Magazine je Britney Spears oznanila, da bodo nekaj oblačil iz linije ponovno izdali septembra ali oktobra in da bi zelo rada ponovno oblikovala.&lt;ref&gt;http://news.instyle.com/2010/06/29/britney-dishes-on-new-collection-for-candies/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110523042226/http://news.instyle.com/2010/06/29/britney-dishes-on-new-collection-for-candies/ |date=2011-05-23 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Literatura in zunanje povezave ==
{{sklici}}
'''Dišave'''
*[http://www.britneyspearsbeauty.com Lepota Britney Spears]
'''Ostali Britneyjini izdelki'''
*[http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=3368 eurogamer.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930023715/http://www.eurogamer.net/article.php?article_id=3368 |date=2007-09-30 }}
*[http://www.gamespot.com/ps2/puzzle/britneysdancebeat/index.html ''Ostali Britneyjini izdelki''] na GameSpot

{{Britney Spears}}

[[Kategorija:Britney Spears]]</text>
      <sha1>9hmghk73lmsoariy1c055otes4dvlpu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Golc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>288497</id>
    <revision>
      <id>6677242</id>
      <parentid>6175528</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:50:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani nosilci priimka */</comment>
      <origin>6677242</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="955" sha1="auak4enhuzr4hy51rxiz13w6tp2y8by" xml:space="preserve">'''Golc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 119 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.732. mesto.

== Znani nosilci priimka ==
*[[Alenka Golc-Wondra]] (1952 - 2016), kemičarka
*[[Edvard Golc]] (1922 - ?), partizan prvoborec, gospodarstvenik (Ce)
*[[Hermina Golc]], restavratorka PMPO
*[[Lidija Golc]] (*1955), pesnica in profesorica slovenščine
*[[Nevenka Golc]], šahistka, slovenska prvakinja 1979 in 1980
*[[Stanislava Golc-Teger|Slavica (Stanislava) Golc-Teger]] (*1948), živilska tehnologinja
*[[Vinko Golc]] (1929 - 2017), metalurg, gospodarstvenik, župan [[Občina Bled|občine Bled]]
*[[Zoran Golc]] (*1959), košarkar

==Glej tudi==
* priimek [[Golec (priimek)|Golec]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Golc}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>auak4enhuzr4hy51rxiz13w6tp2y8by</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kunc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>296036</id>
    <revision>
      <id>6677146</id>
      <parentid>6651193</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:45:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677146</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1364" sha1="82j4o7t54dq17wqlmuofqwcwr3nhh77" xml:space="preserve">'''Kunc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Aleš Kunc]] (*1973), košarkar
* [[Aljaž Kunc]] (*1999), košarkar
* [[Boris Kunc]] (1909—1992), zdravnik (vojaški) kirurg, prof. VMA Beograd
* [[Drago Kunc]] (1917—1990), politični komisar, diplomat
* [[Franc Kunc]] (1879—1960), fotograf v Ljubljani (ust. atelje &quot;Viktor&quot;)
* [[Janez Kunc]] (*1969), veterinar, vodja Osemenjevalnega centra Preska
* [[Karl Kunz]]; tudi ''Karel Kunc'', (1813—1888), grafik, numizmatik
* [[Karel Kunc]] (1879—1950), matematik, fizik, pedagog
* [[Maja Atanasijević Kunc]] (*1957), elektrotehnica, univ. prof. 
*[[Maks Kunc]] (1930—1996), naravoslovni fotograf
* [[Marinka Fritz Kunc]] (*1942), pisateljica, učiteljica in novinarka
* [[Matija Kunc]] (1853—1922), politik
* [[Mitja Kunc]] (*1971), alpski smučar
* [[Pavel Kunc]] (1934—2026), strojnik, energetik, politik
* [[Peter Kunc]] (1934—2021?), strojnik, metalurg
*[[Robert Kunc]] (*1970), strojnik, prof. FS
*[[Vinko Kunc]] (*1958), elektronik

=== Tujci ===
* [[Melita Kunc]], hrvaška pevka sopranistka
* [[Zinka Kunc]] (1906—1989), hrvaška sopranistka, operna in koncertna pevka

==Glej tudi==
* priimke [[Kunčič]], [[Kunej]], [[Kunič]], [[Kunšek]], [[Kunaver]], [[Kunovar]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kunc}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>82j4o7t54dq17wqlmuofqwcwr3nhh77</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prijatelj (priimek)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>304782</id>
    <revision>
      <id>6677031</id>
      <parentid>6497691</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:17:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* tuj nosilec priimka: */</comment>
      <origin>6677031</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1553" sha1="4pval44fmdmq6xfmhtjc4ba1fpmwgr2" xml:space="preserve">'''Prijatelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Prijatelj]], fotograf
* [[Andreja Prijatelj]] (1953—2002), matematičarka
* [[Anton Prijatelj]] (1931—2014), zdravnik, specialist medicine dela
* [[Ivan Prijatelj]] (1875—1937), literarni in kulturni zgodovinar, esejist, univerzitetni profesor
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] (1889—1969), šolnik, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani
* [[Ivo Prijatelj]] (* 1954), gledališčnik, dramatik
* [[Iza Bernot]] (r. Prijatelj) (1899?—1987), novinarka (žena [[Zvonimir Bernot|Zvonimirja Bernota]])
* [[Jaka Prijatelj]] (* 1961), starinar in fotograf
* Jaka Prijatelj, športni plezalec-inštruktor, alpinist?
* [[Janez Prijatelj]] (* 1947), slovenski poslovnež in lokalni politik
* [[Karel Prijatelj]] (1883—1980), šolnik, geograf, profesor
*[[Maila Golob]] [[Prijatelj|(r. Prijatelj)]] (1907—1983), prevajalka
*[[Maja Prijatelj Videmšek]], novinarka
* [[Marko Prijatelj]] (* 1952), slovenski pravnik, poslovnež in lokalni politik
* [[Metod Prijatelj]] (1958—2025), arhitekt
*[[Niko Prijatelj]] (1922—2003), matematik, logik, pedagog, univ. profesor
*[[Srečko Prijatelj]] (* 1962), železničar, politik, podjetnik ?
*[[Peter Prijatelj]] (18441871), slikar
*[[Vesna Prijatelj]] (1962—2025), zdravstvena nega 

==== tuj nosilec priimka: ====

* [[Kruno Prijatelj]] (1922—1998), hrvaški umetnostni zgodovinar in akademik

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Prijatelj}}

{{priimek|Prijatelj}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>4pval44fmdmq6xfmhtjc4ba1fpmwgr2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677032</id>
      <parentid>6677031</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:17:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* tuj nosilec priimka: */</comment>
      <origin>6677032</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1556" sha1="m4aap9yqioo0a78xnxm0tswzbpu9idm" xml:space="preserve">'''Prijatelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Prijatelj]], fotograf
* [[Andreja Prijatelj]] (1953—2002), matematičarka
* [[Anton Prijatelj]] (1931—2014), zdravnik, specialist medicine dela
* [[Ivan Prijatelj]] (1875—1937), literarni in kulturni zgodovinar, esejist, univerzitetni profesor
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] (1889—1969), šolnik, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani
* [[Ivo Prijatelj]] (* 1954), gledališčnik, dramatik
* [[Iza Bernot]] (r. Prijatelj) (1899?—1987), novinarka (žena [[Zvonimir Bernot|Zvonimirja Bernota]])
* [[Jaka Prijatelj]] (* 1961), starinar in fotograf
* Jaka Prijatelj, športni plezalec-inštruktor, alpinist?
* [[Janez Prijatelj]] (* 1947), slovenski poslovnež in lokalni politik
* [[Karel Prijatelj]] (1883—1980), šolnik, geograf, profesor
*[[Maila Golob]] [[Prijatelj|(r. Prijatelj)]] (1907—1983), prevajalka
*[[Maja Prijatelj Videmšek]], novinarka
* [[Marko Prijatelj]] (* 1952), slovenski pravnik, poslovnež in lokalni politik
* [[Metod Prijatelj]] (1958—2025), arhitekt
*[[Niko Prijatelj]] (1922—2003), matematik, logik, pedagog, univ. profesor
*[[Srečko Prijatelj]] (* 1962), železničar, politik, podjetnik ?
*[[Peter Prijatelj]] (1844—1871), slikar
*[[Vesna Prijatelj]] (1962—2025), zdravstvena nega 

==== tuj nosilec priimka: ====

* [[Kruno Prijatelj]] (1922—1998), hrvaški umetnostni zgodovinar in akademik

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Prijatelj}}

{{priimek|Prijatelj}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>m4aap9yqioo0a78xnxm0tswzbpu9idm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677217</id>
      <parentid>6677032</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:12:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677217</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1555" sha1="ci7k7rqbrh6n23emo48ldgex41z9uhb" xml:space="preserve">'''Prijatelj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:

* [[Andrej Prijatelj]], fotograf
* [[Andreja Prijatelj]] (1953—2002), matematičarka
* [[Anton Prijatelj]] (1931—2014), zdravnik, specialist medicine dela
* [[Ivan Prijatelj]] (1875—1937), literarni in kulturni zgodovinar, esejist, univerzitetni profesor
* [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] (1889—1969), šolnik, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani
* [[Ivo Prijatelj]] (* 1954), gledališčnik, dramatik
* [[Iza Bernot]] (r. Prijatelj) (1899—1987), novinarka (žena [[Zvonimir Bernot|Zvonimirja Bernota]])
* [[Jaka Prijatelj]] (* 1961), starinar in fotograf
* Jaka Prijatelj, športni plezalec-inštruktor, alpinist?
* [[Janez Prijatelj]] (* 1947), slovenski poslovnež in lokalni politik
* [[Karel Prijatelj]] (1883—1980), šolnik, geograf, profesor
*[[Maila Golob]] [[Prijatelj|(r. Prijatelj)]] (1907—1983), prevajalka
*[[Maja Prijatelj Videmšek]], novinarka
* [[Marko Prijatelj]] (* 1952), slovenski pravnik, poslovnež in lokalni politik
* [[Metod Prijatelj]] (1958—2025), arhitekt
*[[Niko Prijatelj]] (1922—2003), matematik, logik, pedagog, univ. profesor
*[[Srečko Prijatelj]] (* 1962), železničar, politik, podjetnik ?
*[[Peter Prijatelj]] (1844—1871), slikar
*[[Vesna Prijatelj]] (1962—2025), zdravstvena nega 

==== tuj nosilec priimka: ====

* [[Kruno Prijatelj]] (1922—1998), hrvaški umetnostni zgodovinar in akademik

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Prijatelj}}

{{priimek|Prijatelj}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ci7k7rqbrh6n23emo48ldgex41z9uhb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje Cesta/dok</title>
    <ns>10</ns>
    <id>305043</id>
    <revision>
      <id>6677069</id>
      <parentid>6676673</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:37:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Glavna križišča */</comment>
      <origin>6677069</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75227" sha1="mbqlfsuk4f1mypivvgdr1ik0s637p1u" xml:space="preserve">{{documentation subpage}}&lt;includeonly&gt;
{{High-use}}
&lt;/includeonly&gt;
&lt;!-------------------------------------------------------------------
     Place categories where indicated at the bottom of this page,
     please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]).
 --------------------------------------------------------------------&gt;
{{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/locations|Module:Infobox road/map|Module:Infobox mapframe|Module:Infobox road/sections|Module:Infobox road/browselinks|Module:Check for unknown parameters}}
{{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}}
{{Uses Wikidata|P15}}
{{Tracks Wikidata|P15|P17|P31}}

== Uporaba ==
Ta predloga ustvari infopolje za ceste, tako oštevilčene kot neoštevilčene. Spodaj je navedena osnovna skladnja, ki je potrebna za vstavitev celotnega infopolja v članek. Predlogo vstavite pod morebitne napise na vrhu strani in pred katero koli drugo besedilo, nato pa izpolnite parametre. Če je spremenljivka prazna, jo je treba izpustiti. Če je posamezen parameter prazen, ga izpustite. Podrobnejši opis dodatnih, specifičnih parametrov je na voljo v nadaljevanju.

=== Oštevilčene ceste ===
To je osnovna koda, potrebna za pripravo infopolja za oštevilčeno pot.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow: auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Cesta
| country =
| type =
| route =
| map =
| length_mi =
| length_km =
| length_ref =
| established =
| direction_a =
| terminus_a =
| junction =
| direction_b =
| terminus_b =
| previous_type =
| previous_route =
| next_type =
| next_route =
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

===  ===
To je osnovna koda, ki je potrebna za nastavitev infopolja za neoštevilčeno pot. Glej tudi {{tl|Infopolje Ulica}}.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow: auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Cesta
| name =
| marker_image =
| map =
| length_mi =
| length_km =
| length_ref =
| established =
| allocation =
| direction_a =
| terminus_a =
| junction =
| direction_b =
| terminus_b =
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

=== Vsi parametri ===
{{Hidden | style=overflow:auto; border:1px solid silver; | titlestyle=background-color:#CFC; color:inherit; | title=Razširjena vsebina | content=
{{Parameter names example
| country=AFG
| name
| type
| route
| alternate_name
| marker_image
| translation
| lang=en
| map
| map_notes
| mapframe = yes&lt;!-- Za več informacij glejte [[#Zemljevidi Mapframe]] --&gt;
| image
| image_width
| image_alt
| image_notes
| section
| maint
| time_period
| length_mi=0
| length_km
| length_nmi
| length_mi1=0
| length_km1
| length_mi2
| length_km2=0
| length_mi3=0
| length_km3
| length_mi4
| length_km4=0
| length_mi5=0
| length_km5
| length_mi6
| length_km6=0
| length_mi7=0
| length_km7
| length_mi8
| length_km8=0
| length_mi9=0
| length_km9
| length_mi10
| length_km10=0
| length_notes
| length_notes1
| length_notes2
| length_notes3
| length_notes4
| length_notes5
| length_notes6
| length_notes7
| length_notes8
| length_notes9
| length_notes10
| length_ref
| length_ref1
| length_ref2
| length_ref3
| length_ref4
| length_ref5
| length_ref6
| length_ref7
| length_ref8
| length_ref9
| length_ref10
| established
| formed
| history
| known_for
| restrictions
| tourist
| allocation
| margary
| status
| e-road
| ahn
| tahn
| mrn
| e-road-shield
| tahn-shield
| mrn-shield
| established_by
| header_type
| decommissioned
| deleted
| significance
| related
| terminus_a
| end_a
| beltway_city
| ring_road
| orbital
| loop
| tloop
| junction
| junction1
| junction2
| junction3
| junction4
| junction5
| junction6
| junction7
| junction8
| junction9
| junction10
| section0
| direction_a
| terminus_b
| end_b
| direction_b
| section1
| direction_a1
| terminus_a1
| direction_b1
| terminus_b1
| section2
| direction_a2
| terminus_a2
| direction_b2
| terminus_b2
| section3
| direction_a3
| terminus_a3
| direction_b3
| terminus_b3
| section4
| direction_a4
| terminus_a4
| direction_b4
| terminus_b4
| section5
| direction_a5
| terminus_a5
| direction_b5
| terminus_b5
| section6
| direction_a6
| terminus_a6
| direction_b6
| terminus_b6
| section7
| direction_a7
| terminus_a7
| direction_b7
| terminus_b7
| section8
| direction_a8
| terminus_a8
| direction_b8
| terminus_b8
| section9
| direction_a9
| terminus_a9
| direction_b9
| terminus_b9
| section10
| direction_a10
| terminus_a10
| direction_b10
| terminus_b10
| system
| system1
| system2
| system3
| system4
| system5
| system6
| system7
| system8
| system9
| system10
| browse
| nrhp
| countries
| island
| community
| communities
| regions
| province
| provinces
| state
| states
| governorates
| county
| counties
| departments
| cantons
| prefectures
| divisions
| oblasts
| districts
| parish
| parishes
| communes
| territories
| location1
| location2
| location3
| location4
| location5
| subregions
| subcounties
| subprefectures
| label1
| label2
| label3
| label4
| label5
| lga
| locations
| rural_municipalities
| divisions
| republics
| okrugs
| krais
| federal_cities
| borough
| boroughs
}}
'''Opombe'''
*{{para|country|AFG}} je prikazano zaradi preglednosti.
}}

== Parametri ==
=== Oštevilčene ceste ===
Ti parametri se običajno uporabljajo samo za oštevilčene poti.
* '''country''': koda [[ISO 3166-1]] alpha-3 za državo, v kateri se nahaja cesta (ne zamenjujte s parametrom '''countries''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Za iskanje pravilne kode države uporabite [[ISO 3166-1#Seznam|ta seznam]]. Za [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/country|te države]] so že nastavljene potrebne podpredloge; navodila za nastavitev novih držav si oglejte na tej strani. Če se cesta nahaja v Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi ali Mehiki ''in'' poteka znotraj ene zvezne države ali province, namesto tega uporabite parameter '''state''' (Avstralija, ZDA in Mehika) ali '''province''' (Kanada) (ne zamenjujte s parametroma '''states''' and '''provinces''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Parametra &quot;state&quot; in &quot;province&quot; ''nista'' zamenljiva. Sprejemljive vrednosti za ta dva parametra so:
** '''Zvezna država Avstralije''': dvo- ali črkovna kratica zvezne države. '''Opomba''': parameter &lt;code&gt;|country=AUS&lt;/code&gt; mora biti nastavljen tudi, če je zvezna država NT ali WA, da se preprečijo konflikti z drugimi državami.
** '''Zvezna država ZDA''': dvočrkovna [[Poštne kratice Združenih držav Amerike|poštna kratica]] zvezne države.
** '''Kanadska provinca''': dvočrkovna [[Poštne kratice kanadskih provinc in teritorijev|poštna kratica]] province.
** '''Mehiška zvezna država''': tričrkovna koda [[ISO 3166-2:MX]] za zvezno državo, brez predpone &quot;MX-&quot;.
* '''type''': vrsta ceste, o kateri govori članek. Koda vrste se lahko uporabi za samodejni prikaz slikovnih oznak. Seznam najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]].
* '''subtype''': vrsta [[Posebna cesta|posebne ceste]] (ZDA), če je to primerno za obravnavano pot.
* '''county''': okrožje, povezano s cesto, o kateri govori članek (ne zamenjujte ga s parametrom '''counties''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Uporabite samo za ceste okrožij.
* '''route''': številka ceste.
* '''section''': člen ali del zakonika, ki opredeljuje to cesto. Ta parameter se uporablja zelo redko, saj je za njegovo delovanje treba predhodno pripraviti ustrezno podstran (na primer &lt;nowiki&gt;[[/law/USA]]&lt;/nowiki&gt;). Zvezna država Minnesota uporablja tudi parameter '''subsection''' za navedbo natančnega člena v pravnem zakoniku.
* '''spur_type''': določa vrsto ceste, katere odcep je ta cesta. Uporabite za odcepe, kot so obvoznica, alternativna pot, poslovna pot, tovorna pot ali druga vrsta poti. Npr.: Uporabite WV za [[West Virginia Route 10 Alternate]] (''Alternativna cesta 10 Zahodne Virginije'').
* '''spur_of''': določa glavno (matično) cesto. Na primer, glavna cesta za [[Avtocesta 7A, Ontario|Avtocesto 7A]] je [[Avtocesta 7, Ontario|Avtocesta 7]]. Za [[Interstate 110 (razločitev)|Interstate 110]] pa je glavna pot [[Interstate 10]]. Kot vrednost običajno vpišemo samo številko ceste, na primer &quot;7&quot; ali &quot;10&quot; ali &quot;500&quot;.
* '''previous_type''': vrsta ceste, ki v sistemu poteka pred trenutno potjo. Seznam vseh vrst najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]].
* '''previous_route''': številka ceste, ki je pred trenutno  cesto
* '''previous_dab''': morebitno razločitveno besedilo, ki je potrebno za oblikovanje pravilne povezave do predhodne ceste
* '''browse_route''': cesta, ki je povezana s trenutno vrstico brskanja. Praviloma se uporablja le takrat, ko ta pot ni enaka tisti, ki jo opisuje preostali del infopolja.
* '''next_type''': enako kot parameters &quot;previous_type&quot;, vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni.
* '''next_route''': številka ceste, ki sledi trenutni cesti
* '''next_dab''': enako kot parameter &quot;previous_dab&quot;, vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni.
* '''browse''': uporablja se za dodajanje dodatnih vrstic za brskanje, ki jih ustvarijo predloge, podobne {{tl|ny browse}}. Te predloge sprejmejo sedem zgoraj navedenih parametrov in parameter &quot;county&quot;; kljub temu pa se namesto parametra &quot;route&quot; uporabi parameter &quot;browse_route&quot;. Glejte [[:Kategorija:Browse predloge]].

=== Zgodovinske ceste ===
Ti parametri se praviloma uporabljajo le za opise poti zgodovinskega pomena, kot je [[[[Svilna cesta]]]].
* '''time_period''': obdobje, v katerem je cesta obstajala.
** '''established_by''': organ ali skupina, ki je cesto zgradila ali ustanovila. Uporablja se samo v povezavi s parametrom &quot;time_period&quot;.
** '''significance''': zgodovinski ali kulturni pomen ceste. Uporablja se samo v povezavi s parametrom &quot;time_period&quot;.
** '''related''': ceste, povezane s to zgodovinsko cesto. Uporablja se samo v povezavi s parametrom &quot;time_period&quot;.
*  '''margary''': [[Margaryjevo število]] rimske ceste v Britaniji.

=== Informacije o poti ===
* '''marker_image''': slika označbe ceste, ki naj se prikaže. Zahteva polno wikioznačevanje. Običajno ni potrebna za oštevilčene ceste. Lahko jo nastavite n 'none', če ne želite prikazati označbe.
* '''name''': ime ceste, ki naj se prikaže. Pri oštevilčenih cestah običajno ni potrebno.
* '''maint''': agencija, ki vzdržuje to cesto ali avtocesto. Če obstaja ustrezna podstran (na primer &lt;nowiki&gt;[[/maint/USA]]&lt;/nowiki&gt;in je določena specifična  pristojnost (kot je &quot;state=AZ&quot;), se ta parameter samodejno zapolni s pristojnim oddelkom za transport. Parameter &quot;maint&quot; lahko še vedno uporabite, če želite da se prednastavljena agencija prepiše, na primer, če cesto vzdržuje drug organ.
* '''alternate_name''': Uporabite v primerih, ko ima '''''celotna pot''''' drugo ime. Na primer, [[New York State Route 590]] se po celotni dolžini imenuje Sea Breeze Expressway.
* '''map''': ime datoteke z zemljevidom ceste, vendar brez predpone &lt;code&gt;File:&lt;/code&gt; [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama samodejno pretvorila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis &lt;code&gt;map=''map_name''|map_alt=''alt text''&lt;/code&gt; se bo pretvoril v: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[&lt;/nowiki&gt;File:''map_name''|290x172px|alt=''alt text''&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. Opomba: če polje pustite prazno, bo sistem samodejno prevzel ime datoteke iz Wikipodatkov, v kolikor so ti podatki tam na voljo.
** '''map_alt''': nadomestno besedilo za zemljevid, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''map'''.
** '''map_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg zemljevida.
** '''map_custom''': izbirno nastavljeno na ''yes'', če želite prezreti privzeto predlogino povezavo do slike; nato lahko določite svojo celotno povezavo do slike z: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;map=[[File:&lt;/nowiki&gt;''map_name''|&lt;nowiki&gt;...]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
** Za najboljše rezultate naj bo širina slike vašega zemljevida 290px.
** Za zemljevide cest v Združenih državah Amerike glejte [[:en:WP:USRD/MTF|:en:WP:USRD delovno skupino za zemljevide]].
* '''mapframe''': prikaže {{tl|Infopolje mapframe}}, če so na voljo podatki za zemljevid. Za več parametrov glejte [[#Zemljevidi Mapframe]].
* '''photo''' ali '''image''': ime datoteke s fotografijo ceste, brez predpone&lt;code&gt;File:&lt;/code&gt; za [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama vstavila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis &lt;code&gt;photo=''photo_name''|photo_alt=''alt text''&lt;/code&gt; se bo pretvoril v: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[&lt;/nowiki&gt;File:''photo_name''|290px|alt=''alt text''&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.
** '''photo_width''' ali '''image_width''': določa širino slik v slikovnih pikah (pikslih), ki niso zemljevidi. Privzeta vrednost je 290.
** '''photo_alt''' ali '''image_alt''': nadomestno besedilo za fotografijo, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''photo'''.
** '''photo_notes''' ali '''image_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg fotografije.
** Ta sklop parametrov za članke o Združenih državah Amerike ne bo deloval zaradi konsenza [[:en:WP:USRD]].
* '''length_mi''' ali '''length_km''': dolžina ceste v miljah (v državah, ki uporabljajo imperialni sistem) ali kilometrih (v državah, ki uporabljajo metrični sistem). 
** '''length_ref''', uporabite sklic za dolžino (obdan z oznakami {{tag|ref}}) ali predlogo {{tl|fact}}.
** '''length_notes''', če je določen, se prikaže kot opomba pod dolžino. To se lahko uporabi za prikaz nekdanje dolžine, prihodnje dolžine itd.
* '''status''': status preklicanih cest ali cest v gradnjiTa podatek se ne bo prikazal, razen če infopolje uporablja parameter {{para|header_type}} z vrednostmi »historic«, »former« ali »under construction« (ali njihovimi ustreznimi alternativami).
* '''established''': datum ali leto, ko je bila cesta uradno predana namenu ali dodeljena svoji trenutni trasi (alternativni parameter: '''formed''')
* '''decommissioned''': datum ali leto, ko je bila cesta izločena iz omrežja (alternativni parameter: '''deleted''')
* '''history''': kratek povzetek zgodovine ceste. Praviloma se uporablja namesto zgornjih dveh parametrov.
* '''known_for''': če je določen, izpiše pomembne znamenitosti ob cesti, ki imajo samostojen članek; na primer: [[Stonehenge]], [[Postojnska jama]]
* '''allocation''': seznam oznak avtocest ali cest, ki so dodeljene tej prometnici. Za Avstralijo se uporabi oznaka &quot;Allocation:&quot;, medtem ko se za druge države uporabi &quot;Component highways:&quot;.
* '''tourist''':seznam turističnih poti, ki potekajo po tej cesti; trenutno je ta možnost nastavljena le za uporabo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Kanadi in v ZDA.
* '''restrictions''': kratek opis morebitnih omejitev na cesti. Primera vključujeta redne sezonske zapore ali posebna dovoljenja, ki jih vozniki potrebujejo.
* '''nhs''': odseki ceste, ki so vključeni v omrežje [[National Highway System (ZDA)|Državnega avtocestnega sistema ZDA]] (NHS).Če je celotna cesta del tega sistema, vpišite &quot;Celotna trasa&quot;. Ta parameter se samodejno ustvari za [[Interstate Highway System|meddržavne avtoceste v ZDA]] (z nastavitvijo &lt;code&gt;type=I&lt;/code&gt;).

=== Zemljevidi Mapframe ===
{{Infopolje mapframe/dok/parameters
 | onByDefault = privzeto vklopljeno, razen če je prisoten kateri koli od naslednjih elementov: {{para|map}}, {{para|map_custom}}, [[d:Property:P15]]
 | mapframe-wikidata = yes
 | mapframe-frame-width = 290
 | mapframe-length_km = {{para|length_km}}
 | mapframe-length_mi = {{para|length_mi}}
}}

=== Glavna križišča ===
* '''beltway_city''', '''orbital''', '''loop''' ali '''tloop''': uporablja se samo za obvoznice, krožne ceste ali turistične krožne poti. To je naselje, ki ga obvoznica/krožna cesta obkroža. Izpis se razlikuje med temi možnostmi zaradi razlik v angleški rabi v različnih geografskih območjih. Pri turističnih krožnih poteh uporaba {{para|tloop|none}} odstrani navedbo lokacije, okoli katere bi pot krožila.
* '''direction_a''': zpri ameriških cestah mora biti to bodisi »South« (jug) ali »West« (zahod). Za ceste v drugih državah preverite ustrezen WikiProject, da določite pravilno smer.
* '''terminus_a''' ali '''end_a''': to je kraj, kjer se cesta začne, in pri ameriških cestah predstavlja južni ali zahodni zaključek poti.
* '''junction''': seznam glavnih križišč. Vsak WikiProject ima različne standarde za določanje glavnih križišč, zato preverite smernice ustreznega WikiProjecta. Uporablja razred »plainlist«, zato predloga {{tlx|Plainlist}} ni potrebna; zadostuje le označen seznam.
* '''direction_b''': nasprotna smer od &quot;direction_a&quot;
* '''terminus_b''' ali '''end_b''': kraj, kjer se cesta konča, v skladu s smernicami, določenimi pri parametru terminus_a

Ta predloga omogoča ustvarjanje ločenih razdelkov za »glavna križišča« za tiste poti, ki so razdeljene na dva do štiri posamezne odseke. Parametri, povezani s to funkcijo, so:
* '''section#''', kjer je # številka odseka (1 pomeni prvi odsek, vnesen v infopolje, 2 naslednji itd.). Privzeto se besedilo &quot;Glavni razcepi&quot; v naslovu nadomesti z napisom &quot;Odsek #&quot;. ta parameter omogoča uporabo poljubnega naslova po meri.
* '''length_mi#''' ali '''length_km#''': &quot;length_mi&quot; ali &quot;length_km&quot; za odsek #
** '''length_ref#''': &quot;length_ref&quot; za odsek #
** '''length_notes#''': &quot;length_notes&quot; za odsek #
* '''direction_a''': enako kot je opisano zgoraj; v tej uporabi določa privzeto smer začetne točke za vse odseke. Če je smer enega začetnega kraja drugačna, uporabite parameter '''direction_a#''' za ta odsek.
* '''terminus_a#''' ali '''end_a#''': &quot;terminus_a&quot;/&quot;end_a&quot; za odsek #
* '''junction#''': &quot;junction&quot; za odsek #
* '''direction_b''': enako kot je opisano zgoraj; v tej uporabi določa privzeto smer končne točke za vse odseke. Če je smer enega končnega kraja drugačna, uporabite parameter '''direction_b#''' za ta odsek..
* '''terminus_b#''' ali '''end_b#''': za odsek #

=== Lokacija ===
To infopolje ima več parametrov za navajanje lokacij. Vendar je uporaba mnogih med njimi zaradi različnih razlogov omejena le na določene regije ali države. Na primer, parameter »countries« se ne bi smel uporabljati v člankih, ki obravnavajo poti znotraj ene države. Prav tako se parameter »rural_municipalities« v Manitobi in Saskatchewanu, saj sta to edini lokaciji s podeželskimi občinami.

====Posebne države====
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
|+{{nowrap|Razpoložljivi lokacijski parametri glede na navedeno državo}}
|-
!Država
!Podrazdelitev
!Parameter
!Opis lokacije
|-
|colspan=2|'''Azijsko cestno omrežje'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ASIA&lt;/sup&gt;
|{{para|countries}}
|'''Države''', le wikipovezave
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5 colspan=2|'''Avstralija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AUS&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država''', dvočrkovna kratica; zahtevan je parameter {{para|country|AUS}}, če je uporabljena vrednost {{para|state|WA}}
|-
|'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (ACT, JBT ali NT); zahtevan je parameter {{para|country|AUS}}, če je uporabljena vrednost {{para|state|NT}}
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-
|{{para|lga}}
|'''Lokalna upravna območja'''; povezave temeljijo na zvezni državi
|-
|{{para|locations}}
|'''Večja mesta''', '''Večja predmestja''' ali '''Predmestje''' glede na vrsto (type)
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3 colspan=2|'''Brazilija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;BRA&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država'''; dvočrkovna kratica
|-
|'''Zvezno okrožje'''; dvočrkovna kratica (DF)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=24|'''Kanada'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CAN&lt;/sup&gt;
|rowspan=3|Vse lokacije
|rowspan=2|{{para|province}}
|'''Provinca''', dvočrkovna kratica
|-
|'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (NT, NU ali YK)
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3|Alberta&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AB&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Specializirane in podeželske občine'''
|-
|{{para|areas}}
|'''Posebna območja'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Izboljševalna okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Britanska Kolumbija&lt;br&gt;&lt;sup&gt;BC&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}&lt;br&gt;{{para|rural_municipalities}}
|'''Regionalna okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Manitoba&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MB&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Podeželske občine'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Novi Brunswick&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NB&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Severozahodni teritoriji&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NT&lt;/sup&gt;
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Nova Škotska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NS&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Nunavut&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NU&lt;/sup&gt;
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5|Ontario&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ON&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Občine'''
|-
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|divisions}}
|'''Divizije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Otok princa Edvarda&lt;br&gt;&lt;sup&gt;PE&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Québec&lt;br&gt;&lt;sup&gt;QC&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Regionalne okrožne občine'''
|-
|{{para|territories}}
|'''Enakovredni teritoriji'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Saskatchewan&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SK&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Podeželske občine'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Yukon&lt;br&gt;&lt;sup&gt;YK&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5|'''Kitajska'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CHN&lt;/sup&gt;
|Hong Kong SAR&lt;br&gt;&lt;sup&gt;HKG&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Makav SAR&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MAC&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3|Vse druge lokacije
|{{para|province}}
|'''Provinca'''; dvočrkovna kratica
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province'''; dvočrkovna kratica, se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}}
|-
|{{para|regions}}
|'''Avtonomne regije'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|colspan=2|'''Vseevropsko cestno omrežje'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;EUR&lt;/sup&gt;
|{{para|countries}}
|'''Države''', le wikipovezave
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=7|'''Francija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;FRA&lt;/sup&gt;
|Francoska Gvajana&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GUF&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Gvadelup&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GLP&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Martinik&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MTQ&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Mayotte&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MYT&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Reunion&lt;br&gt;&lt;sup&gt;REU&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Vse druge lokacije
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-
|{{para|departments}}
|'''Departmaji'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5 colspan=2|'''Indija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;IND&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država'''; dvočrkovna kratica
|-
|'''Zvezno ozemlje'''; dvočrkovna kratica (AN, CH, DH, DL, JK, LA, LD, PY)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-
|{{para|territories}}
|'''Zvezna ozemlja'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Distrikti'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3 colspan=2|'''Mehika'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MEX&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država'''; tričrkovna kratica
|-
|'''Avtonomno mesto'''; tričrkovna kratica (CMX)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=4|'''Kraljevina&lt;br&gt;Nizozemska'''
|'''Nizozemska'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NLD&lt;/sup&gt;
|{{para|provinces}}
|'''Province'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Aruba&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ABW&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Curaçao&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CUW&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Sveti Martin&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SXM&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5 colspan=2|'''Rusija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;RUS&lt;/sup&gt;
|{{para|oblasts}}
|'''Oblasti'''
|-
|{{para|republics}}
|'''Republike'''
|-
|{{para|okrugs}}
|'''Avtonomna okrožja'''
|-
|{{para|krais}}
|'''Okraji'''
|-
|{{para|federal_cities}}
|'''Federalna mesta'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=4 colspan=2|'''Španija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ESP&lt;/sup&gt;
|{{para|province}}
|'''Provinca''', one- ali dvočrkovna kratica; ustrezna avtonomna skupnost se bo izpisala samodejno
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}}
|-
|{{para|community}}
|'''Avtonomna skupnost''', dvočrkovna kratica; uporabljajte samo za medpokrajinske poti
|-
|{{para|communities}}
|'''Avtonomne skupnosti'''; se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|community}}
|-
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=23|'''Združeno Kraljestvo'''
|Generic usage&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GBR&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|England&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ENG&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|boroughs}}
|'''Boroughs'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Severna Irska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NIR&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Škotska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SCT&lt;/sup&gt;
|{{para|areas}}
|'''Council areas'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Wales&lt;br&gt;&lt;sup&gt;WLS&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|boroughs}}
|'''County boroughs'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Guernsey&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GGY&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Otok Man&lt;br&gt;&lt;sup&gt;IMN&lt;/sup&gt;
|{{para|sheadings}}
|'''Sheadings'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Jersey&lt;br&gt;&lt;sup&gt;JEY&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Anguilla&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AIA&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Bermuda&lt;br&gt;&lt;sup&gt;BMU&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Britansko ozemlje v Indijskem oceanu&lt;br&gt;&lt;sup&gt;IOT&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Britanski Deviški otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;VGB&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Kajmanski otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CYM&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Falklandi&lt;br&gt;&lt;sup&gt;FLK&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Gibraltar&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GIB&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Montserrat&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MSR&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Pitcairnovi otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;PCN&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Sveta Helena, Ascension in&lt;br&gt;Tristan da Cunha&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SHN&lt;/sup&gt;
|{{para|island}}
|'''Islandija'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Južna Georgija in&lt;br&gt;Južni Sandwichevi otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SGS&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Otoki Turks in Caicos&lt;br&gt;&lt;sup&gt;TCA&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Vse lokacije
|{{para|destinations}}
|'''Primary destinations'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=14|'''Združene države'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;USA&lt;/sup&gt;
|rowspan=6|Vse lokacije
|rowspan=3|{{para|state}}
|'''Zvezna država''', dvočrkovna kratica
|-
|'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (AS, GU, MP, PR, ali VI)
|-
|'''Zvezno okrožje ''', dvočrkovna kratica (DC)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-
|{{para|indep_city}}
|'''Neodvisno mesto'''
|-
|{{para|indep_cities}}
|'''Neodvisna mesta''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|indep_city}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Alaska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AK&lt;/sup&gt;
|{{para|borough}}
|'''Borough'''
|-
|{{para|boroughs}}
|'''Boroughs''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|borough}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Louisiana&lt;br&gt;&lt;sup&gt;LA&lt;/sup&gt;
|{{para|parish}}
|'''Župnija'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|parish}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Puerto Rico&lt;br&gt;&lt;sup&gt;PR&lt;/sup&gt;
|{{para|municipality}}
|'''Občina'''
|-
|{{para|municipalities}}
|'''Občine'''''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|municipality}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Vse druge lokacije
|{{para|county}}
|'''Okrožje'''
|-
|{{para|counties}}
|'''Okrožja''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|county}}
|}

====Vse ostale države====
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
|+{{nowrap|Available location parameters for all other countries}}
|-
!Parameter
!Opis lokacije
|-
|{{para|country}}
|'''Država'''
|-
|{{para|countries}}
|'''Države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|country}}
|-
|{{para|island}}
|'''Otok'''
|-
|{{para|communities}}
|'''Communities'''
|-
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province'''
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države'''
|-
|{{para|governorates}}
|'''Guvernati'''
|-
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|departments}}
|'''Departmaji'''
|-
|{{para|cantons}}
|'''Kantoni'''
|-
|{{para|prefectures}}
|'''Prefekture'''
|-
|{{para|divisions}}
|'''Divizije'''
|-
|{{para|oblasts}}
|'''Oblasti'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-
|{{para|communes}}
|'''Communes'''
|-
|{{para|territories}}
|'''Teritoriji'''
|-
|{{para|location1}}
|{{para|label1}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location2}}
|{{para|label2}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location3}}
|{{para|label3}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location4}}
|{{para|label4}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location5}}
|{{para|label5}} Splošna oznaka
|-
|{{para|subregions}}
|'''Podregije'''
|-
|{{para|subcounties}}
|'''Subcounties'''
|-
|{{para|subprefectures}}
|'''Subprefekture'''
|}

====Razdelitev za občine====
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
|+{{nowrap|Razpoložljivi parametri za občine za vse države razen Združenih držav}}
|-
!Parameter
!Opis lokacije
|-
|{{para|municipalities}}
|'''Občine'''
|-
|{{para|cities}}
|'''Večja mesta'''
|-
|{{para|towns}}
|'''Mesta'''
|-
|{{para|villages}}
|'''Vasi'''
|-
|{{para|destinations}}
|'''Primary destinations'''
|-
|}

=== Drugi parametri ===
* '''header_type''': IBR has a small set of alternate header shades for specific sets of articles. They are:
** '''under construction''': for roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic. Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity. (Alternate values: '''const''', '''uc''')
** '''historic''': for roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s ali highways posted with brown, historical ali scenic signage. (Alternate values: '''historical''', '''hist''', '''scenic''')
** '''former''': for highway designations no longer maintained by the corresponding government authority. (Alternate value: '''decommissioned''')
** '''minor''': UK only. For [[A roads in Great Britain|A roads]] signed with black-on-white markers.
* '''system''': the highway system that the article route is part of. Typically not needed for numbered routes.
* '''system#''', where # is the number of the next additional highway system to be displayed (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on).
* '''e-road''', '''ahn''', '''tahn''' ali '''mrn''': used to indicate that a roadway is part of the [[Vseevropsko cestno omrežje|International E-road network]] in Europe, the [[Azisko cestno omrežje|Asian Highway Network]], the [[Trans-African Highway network]] ali the [[Arab Mashreq International Road Network]].
** '''e-road-shield''', '''ahn-shield''', '''tahn-shield''' ali '''mrn-shield''': shield ali route marker image for the E-road, AHN, TAHN ali MRN route. Requires full wiki markup.
* '''embedded''': embed another infobox with such capability like {{tl|Designation list}} and {{tl|Infobox NRHP}}.

== Zgled ==
{{Infopolje Cesta
| state = NJ
| type = NJTP
| map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}}
| map_custom = yes
| map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green
| map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes
| length_mi = 117,20
| length_ref = &lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sld 0&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}&lt;/ref&gt;&lt;!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--&gt;
| length_notes = (Mainline) {{plainlist|
* {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur&lt;ref name=&quot;sld 2&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension&lt;ref name=&quot;sld 3&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;
* {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions
}}
| established = 1951
| allocation =
* {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]]
| restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14
| direction_a = South
| direction_b = North
| terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]]
| junction =
* {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]]
* {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]]
* {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]]
* {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]]
* {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]]
* {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]]
* {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]]
| terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]]
| counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]]
| previous_type = I
| previous_route = 695
| browse_route = Route&amp;nbsp;700
| next_type = I
| next_route = 895
| browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&amp;nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101
}}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&amp;nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}}
}}
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Cesta
| state = NJ
| type = NJTP
| map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}}
| map_custom = yes
| map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green
| map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes
| length_mi = 117.20
| length_ref = &lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sld 0&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}&lt;/ref&gt;&lt;!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--&gt;
| length_notes = (Mainline) {{plainlist|
* {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur&lt;ref name=&quot;sld 2&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension&lt;ref name=&quot;sld 3&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;
* {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions
}}
| established = 1951
| allocation =
* {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]]
| restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14
| direction_a = South
| direction_b = North
| terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]]
| junction =
* {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]]
* {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]]
* {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]]
* {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]]
* {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]]
* {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]]
* {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]]
| terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]]
| counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]]
| previous_type = I
| previous_route = 695
| browse_route = Route&amp;nbsp;700
| next_type = I
| next_route = 895
| browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&amp;nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101
}}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&amp;nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}}
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

'''Sklici zgleda'''
{{Reflist}}

{{Clear}}
== TemplateData ==
{{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}}
{{TemplateData header|noheader=1}}
&lt;templatedata&gt;
{
	&quot;description&quot;: &quot;An infobox template for highway articles. &quot;,
	&quot;params&quot;: {
		&quot;country&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Country&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in.&quot;
		},
		&quot;state&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;State&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., ali Mexican state the route is in.&quot;
		},
		&quot;province&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Province&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in.&quot;
		},
		&quot;type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type code of the route from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type.&quot;
		},
		&quot;route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Route number&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the route.&quot;
		},
		&quot;marker_image&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Marker image ali shield to be displayed. Use full wiki markup. Not needed for numbered routes, usually.&quot;
		},
		&quot;name&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Name&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of the road (not used for numbered routes).&quot;
		},
		&quot;alternate_name&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Alternate name&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The alternate name of the road. Use only when the entire route has that name.&quot;
		},
		&quot;maint&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Maintenance&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The agency that maintains the road. Numbered routes have this automatically populated.&quot;
		},
		&quot;map&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The file name of the map of the road, without File:. If this is blank and the map is available on Wikidata, it will be used.&quot;
		},
		&quot;map_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map alternate text&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The alternate text for the map, for visually impaired readers.&quot;
		},
		&quot;map_notes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map notes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Text to display with the map.&quot;
		},
		&quot;mapframe&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Show mapframe map&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Specify yes ali no to show ali hide the map, overriding the default&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;yes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;no&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;mapframe-caption&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe caption&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \&quot;Location in &lt;&lt;geomask's label&gt;&gt;\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-custom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Custom mapframe&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, ali another template that generates a mapframe map, ali an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-id&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;id&quot;,
				&quot;qid&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe Wikidata item&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Id (Q-number) of Wikidata item to use.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;(item for current page)&quot;
		},
		&quot;mapframe-coordinates&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-coord&quot;,
				&quot;coordinates&quot;,
				&quot;coord&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe coordinates &quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;{{Coord|12.34|N|56.78|E}}&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;(coordinates from Wikidata)&quot;
		},
		&quot;mapframe-wikidata&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shapes from Wikidata&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;yes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape feature&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \&quot;none\&quot;. Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \&quot;inverse\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-point&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe point feature&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \&quot;none\&quot;. Force point marker to be displayed by setting to \&quot;on\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), ali a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, ali P131 for located in the administrative territorial entity)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Q100&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-page-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-switcher&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe switcher&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Set to \&quot;auto\&quot; ali \&quot;geomasks\&quot; ali \&quot;zooms\&quot; to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \&quot;zoomed in\&quot;/\&quot;zoomed midway\&quot;/\&quot;zoomed out\&quot;, where \&quot;zoomed in\&quot; is the default zoom (with a minimum of 3), \&quot;zoomed out\&quot; is 1, and \&quot;zoomed midway\&quot; is the average.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-width&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-width&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Frame width in pixels&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;270&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-height&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-height&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe height&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Frame height in pixels&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;200&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape-fill&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape fill&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color used to fill shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#606060&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape-fill-opacity&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape fill opacity&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;0.5&quot;
		},
		&quot;mapframe-stroke-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-stroke-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe stroke color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color of line features, and outlines of shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#ff0000&quot;
		},
		&quot;mapframe-stroke-width&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe stroke width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Width of line features, and outlines of shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;5&quot;
		},
		&quot;mapframe-marker&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe marker&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;museum&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-marker-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-marker-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe marker color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Background color for the marker&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#5E74F3&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-stroke-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-geomask-stroke-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask stroke color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color of outline of geomask shape&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#555555&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-stroke-width&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask stroke width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Width of outline of geomask shape&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;2&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-fill&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask fill&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color used to fill outside geomask features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#606060&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-fill-opacity&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask fill opacity&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;0.5&quot;
		},
		&quot;mapframe-zoom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe zoom&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Set the zoom level, from \&quot;1\&quot; to \&quot;18\&quot;, to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length ali area&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;12&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;10&quot;
		},
		&quot;mapframe-length_km&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe length (km)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-length_mi&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe length (mi)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-area_km2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe area (km^2)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-area_mi2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe area (mi^2)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-coordinates&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-frame-coord&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe frame coordinates&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;{{Coord|12.35|N|56.71|E}}&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-line&quot;: {},
		&quot;mapframe-type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe type&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;photo&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Photo&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-file-name&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A photo to display, without File:. Does not work in the US.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;image&quot;
			]
		},
		&quot;photo_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Photo alternate text&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The alternate text for the photo, for visually impaired readers.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;image_alt&quot;
			]
		},
		&quot;photo_notes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Photo notes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Text to display with the map.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;image_notes&quot;
			]
		},
		&quot;map_custom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map custom&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use yes if you want to override the template's default image link; then use the Map parameter to specify a link instead.&quot;
		},
		&quot;length_mi&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles here.&quot;
		},
		&quot;length_km&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres here.&quot;
		},
		&quot;length_ref&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length.&quot;
		},
		&quot;length_notes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length.&quot;
		},
		&quot;established&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Established&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Date the route was commissioned.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;formed&quot;
			]
		},
		&quot;decommissioned&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Decommissioned&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Date the route was decommissioned.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;deleted&quot;
			]
		},
		&quot;history&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;History&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Summary of the route's history, instead of the established and decommissioned fields.&quot;
		},
		&quot;allocation&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Allocation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Highway designations allocated to the roadway.&quot;
		},
		&quot;tourist&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Tourist routes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Tourist routes that follow the route (Australia, New Zealand, Canada, US).&quot;
		},
		&quot;restrictions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Restrictions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Summary of the route's restrictions such as closures ali permits.&quot;
		},
		&quot;direction_a&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction.&quot;
		},
		&quot;direction_b&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction.&quot;
		},
		&quot;terminus_a&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b&quot;
			]
		},
		&quot;junctions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions. In the US, do not use more than 10.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;junction&quot;
			]
		},
		&quot;beltway_city&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Beltway city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the beltway encircles.&quot;
		},
		&quot;orbital&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Orbital city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the orbital encircles.&quot;
		},
		&quot;loop&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Loop road city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the loop road encircles.&quot;
		},
		&quot;tloop&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Tourist loop city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the tourist loop encircles.&quot;
		},
		&quot;time_period&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Time period&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The time period the road existed in.&quot;
		},
		&quot;established_by&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Established by&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If a time period is used, the body that built ali established the road.&quot;
		},
		&quot;significance&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Significance&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If a time period is used, the historical/cultural significance of the route.&quot;
		},
		&quot;related&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Related roads&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If a time period is used, roads related to the historical road.&quot;
		},
		&quot;subtype&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Subtype&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is a spur ali a special route.&quot;
		},
		&quot;spur_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Spur type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type of the parent route that this is a spur of.&quot;
		},
		&quot;spur_of&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Spur of&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The parent route of this spur route.&quot;
		},
		&quot;county&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;County (for county routes)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The county associated with the route that the article is about. Use only for county routes.&quot;
		},
		&quot;previous_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Previous route type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type code of the previous route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type.&quot;
		},
		&quot;next_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Next route type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type code of the next route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type.&quot;
		},
		&quot;previous_route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Previous route&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the previous route in the system.&quot;
		},
		&quot;next_route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Next route&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the next route in the system.&quot;
		},
		&quot;previous_dab&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Previous route disambiguation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The disambiguation suffix of the previous route in the system.&quot;
		},
		&quot;next_dab&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Next route disambiguation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The disambiguation suffix of the next route in the system.&quot;
		},
		&quot;browse_route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Browse route&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the current route in the system, if not the same as the rest of the infobox.&quot;
		},
		&quot;browse&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additional browse lines&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use to add additional browse lines with additional templates&quot;
		},
		&quot;countries&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of countries&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of countries the route enters (EUR, ASIA)&quot;
		},
		&quot;regions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of regions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of regions the route enters (EUR, ITA, HRV, CZE, CYP, GRC, POL, HUN, SVN, SVK, AUT, TUR, UKR, BIH, SRB, SGP)&quot;
		},
		&quot;states&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of states&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of states the route enters (USA in multiple states, IND, DEU)&quot;
		},
		&quot;provinces&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of provinces&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of provinces the route enters (IRN, TUR, THA)&quot;
		},
		&quot;counties&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of counties&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of counties the route enters (anywhere)&quot;
		},
		&quot;parishes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of parishes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of parishes the route enters (Louisiana)&quot;
		},
		&quot;rural_municipalities&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of rural municipalities&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of countries the route enters (Manitoba, Saskatchewan)&quot;
		},
		&quot;municipalities&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of municipalities&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of municipalities the route enters (Puerto Rico)&quot;
		},
		&quot;districts&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of districts&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of districts the route enters (India, other countries with districts)&quot;
		},
		&quot;boroughs&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of boroughs&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of boroughs the route enters (Alaska)&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;borough&quot;
			]
		},
		&quot;divisions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of divisions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of divisions the route enters (Ontario)&quot;
		},
		&quot;cities&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of cities&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of cities the route enters (everywhere but USA)&quot;
		},
		&quot;towns&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of towns&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of towns the route enters (everywhere but USA)&quot;
		},
		&quot;villages&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of villages&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of villages the route enters (everywhere but USA)&quot;
		},
		&quot;destinations&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of destinations&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of primary destinations the route enters (AUS, GBR, IRL, MYS, NZL, IND)&quot;
		},
		&quot;lga&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of LGAs&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of LGAs the route enters (Australia)&quot;
		},
		&quot;locations&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of locations&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of locations the route enters (Australia)&quot;
		},
		&quot;section&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section of code&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The section of the highway code the route is defined in.&quot;
		},
		&quot;subsection&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Subsection of code&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The subsection of the highway code the route is defined in (for Minnesota only).&quot;
		},
		&quot;header_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Available header type: under construction, historic, former, freeway (Canada only), minor (UK only)&quot;,
			&quot;suggestedvalues&quot;: [
				&quot;under construction&quot;,
				&quot;historic&quot;,
				&quot;former&quot;,
				&quot;freeway&quot;,
				&quot;minor&quot;
			]
		},
		&quot;system&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Highway system&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The highway system the article route is a part of. Typically not used for numbered routes.&quot;
		},
		&quot;e-road&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;E-road&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The E-road that the route is a part of (Europe).&quot;
		},
		&quot;e-road-shield&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;E-road route marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Route marker image for the E-road that the route is a part of (Europe). Requires full wiki markup.&quot;
		},
		&quot;ahn&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Asian Highway Network designation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The Asian Highway that the route is a part of.&quot;
		},
		&quot;ahn-shield&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Asian Highway route marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Route marker image for the Asian Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup.&quot;
		},
		&quot;tahn&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Trans-African Highway designation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The Trans-African Highway that the route is a part of.&quot;
		},
		&quot;tahn-shield&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Trans-African Highway route marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Route marker image for the Trans-African Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup.&quot;
		},
		&quot;section1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 1&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 1.&quot;
		},
		&quot;length_mi1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 1 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 1 here.&quot;
		},
		&quot;length_km1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 1 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 1 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 1.&quot;
		},
		&quot;length_notes1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 1.&quot;
		},
		&quot;direction_a1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 1, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 1, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 1.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a1&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 1.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b1&quot;
			]
		},
		&quot;junctions1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 1. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;section2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 2&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 2.&quot;
		},
		&quot;length_mi2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 2 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 2 here.&quot;
		},
		&quot;length_km2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 2 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 2 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 2.&quot;
		},
		&quot;length_notes2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 2.&quot;
		},
		&quot;direction_a2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 2, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 2, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 2.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a2&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 2.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b2&quot;
			]
		},
		&quot;junctions2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 2. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;section3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 3&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 3.&quot;
		},
		&quot;length_mi3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 3 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 3 here.&quot;
		},
		&quot;length_km3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 3 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 3 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 3.&quot;
		},
		&quot;length_notes3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 3.&quot;
		},
		&quot;direction_a3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 3, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 3, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 3.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a3&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 3.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b3&quot;
			]
		},
		&quot;junctions3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 3. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;section4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 4&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 4.&quot;
		},
		&quot;length_mi4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 4 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 4 here.&quot;
		},
		&quot;length_km4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 4 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 4 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 4.&quot;
		},
		&quot;length_notes4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 4.&quot;
		},
		&quot;direction_a4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 4, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 4, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 4.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a4&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 4.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b4&quot;
			]
		},
		&quot;junctions4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 4. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;translation&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Translated title&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A translation of the title, displayed as a subheading.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;
		},
		&quot;status&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Status&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The status of the route.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;
		}
	},
	&quot;format&quot;: &quot;block&quot;,
	&quot;paramOrder&quot;: [
		&quot;country&quot;,
		&quot;state&quot;,
		&quot;province&quot;,
		&quot;type&quot;,
		&quot;route&quot;,
		&quot;marker_image&quot;,
		&quot;name&quot;,
		&quot;alternate_name&quot;,
		&quot;maint&quot;,
		&quot;map&quot;,
		&quot;map_alt&quot;,
		&quot;map_notes&quot;,
		&quot;mapframe&quot;,
		&quot;mapframe-caption&quot;,
		&quot;mapframe-custom&quot;,
		&quot;mapframe-id&quot;,
		&quot;mapframe-coordinates&quot;,
		&quot;mapframe-wikidata&quot;,
		&quot;mapframe-shape&quot;,
		&quot;mapframe-point&quot;,
		&quot;mapframe-geomask&quot;,
		&quot;mapframe-switcher&quot;,
		&quot;mapframe-frame-width&quot;,
		&quot;mapframe-frame-height&quot;,
		&quot;mapframe-shape-fill&quot;,
		&quot;mapframe-shape-fill-opacity&quot;,
		&quot;mapframe-stroke-color&quot;,
		&quot;mapframe-stroke-width&quot;,
		&quot;mapframe-marker&quot;,
		&quot;mapframe-marker-color&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-stroke-color&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-stroke-width&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-fill&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-fill-opacity&quot;,
		&quot;mapframe-zoom&quot;,
		&quot;mapframe-length_km&quot;,
		&quot;mapframe-length_mi&quot;,
		&quot;mapframe-area_km2&quot;,
		&quot;mapframe-area_mi2&quot;,
		&quot;mapframe-frame-coordinates&quot;,
		&quot;mapframe-line&quot;,
		&quot;mapframe-type&quot;,
		&quot;photo&quot;,
		&quot;photo_alt&quot;,
		&quot;photo_notes&quot;,
		&quot;map_custom&quot;,
		&quot;length_mi&quot;,
		&quot;length_km&quot;,
		&quot;length_ref&quot;,
		&quot;length_notes&quot;,
		&quot;status&quot;,
		&quot;established&quot;,
		&quot;decommissioned&quot;,
		&quot;history&quot;,
		&quot;allocation&quot;,
		&quot;tourist&quot;,
		&quot;restrictions&quot;,
		&quot;direction_a&quot;,
		&quot;direction_b&quot;,
		&quot;terminus_a&quot;,
		&quot;terminus_b&quot;,
		&quot;junctions&quot;,
		&quot;beltway_city&quot;,
		&quot;orbital&quot;,
		&quot;loop&quot;,
		&quot;tloop&quot;,
		&quot;time_period&quot;,
		&quot;established_by&quot;,
		&quot;significance&quot;,
		&quot;related&quot;,
		&quot;subtype&quot;,
		&quot;spur_type&quot;,
		&quot;spur_of&quot;,
		&quot;county&quot;,
		&quot;previous_type&quot;,
		&quot;next_type&quot;,
		&quot;previous_route&quot;,
		&quot;next_route&quot;,
		&quot;previous_dab&quot;,
		&quot;next_dab&quot;,
		&quot;browse_route&quot;,
		&quot;browse&quot;,
		&quot;countries&quot;,
		&quot;regions&quot;,
		&quot;states&quot;,
		&quot;provinces&quot;,
		&quot;counties&quot;,
		&quot;parishes&quot;,
		&quot;rural_municipalities&quot;,
		&quot;municipalities&quot;,
		&quot;districts&quot;,
		&quot;boroughs&quot;,
		&quot;divisions&quot;,
		&quot;cities&quot;,
		&quot;towns&quot;,
		&quot;villages&quot;,
		&quot;destinations&quot;,
		&quot;lga&quot;,
		&quot;locations&quot;,
		&quot;section&quot;,
		&quot;subsection&quot;,
		&quot;header_type&quot;,
		&quot;system&quot;,
		&quot;e-road&quot;,
		&quot;e-road-shield&quot;,
		&quot;ahn&quot;,
		&quot;ahn-shield&quot;,
		&quot;tahn&quot;,
		&quot;tahn-shield&quot;,
		&quot;section1&quot;,
		&quot;length_mi1&quot;,
		&quot;length_km1&quot;,
		&quot;length_ref1&quot;,
		&quot;length_notes1&quot;,
		&quot;direction_a1&quot;,
		&quot;direction_b1&quot;,
		&quot;terminus_a1&quot;,
		&quot;terminus_b1&quot;,
		&quot;junctions1&quot;,
		&quot;section2&quot;,
		&quot;length_mi2&quot;,
		&quot;length_km2&quot;,
		&quot;length_ref2&quot;,
		&quot;length_notes2&quot;,
		&quot;direction_a2&quot;,
		&quot;direction_b2&quot;,
		&quot;terminus_a2&quot;,
		&quot;terminus_b2&quot;,
		&quot;junctions2&quot;,
		&quot;section3&quot;,
		&quot;length_mi3&quot;,
		&quot;length_km3&quot;,
		&quot;length_ref3&quot;,
		&quot;length_notes3&quot;,
		&quot;direction_a3&quot;,
		&quot;direction_b3&quot;,
		&quot;terminus_a3&quot;,
		&quot;terminus_b3&quot;,
		&quot;junctions3&quot;,
		&quot;section4&quot;,
		&quot;length_mi4&quot;,
		&quot;length_km4&quot;,
		&quot;length_ref4&quot;,
		&quot;length_notes4&quot;,
		&quot;direction_a4&quot;,
		&quot;direction_b4&quot;,
		&quot;terminus_a4&quot;,
		&quot;terminus_b4&quot;,
		&quot;junctions4&quot;,
		&quot;translation&quot;
	]
}
&lt;/templatedata&gt;
{{collapse bottom}}

== Technical details ==
See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Infopolje Cesta/dok/tech]] for details on the inner workings of the template, including a list of [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech#Tracking categories|tracking categories]].

== Sledilne kategorije ==
* {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}}

== Uporaba Infopolja Cesta ==
* {{Category tree|Uporaba Infopolja Cesta po državah}}

== Glej tudi ==
* {{tl|Infobox Australian road}}&amp;nbsp;– A similar template that includes several additional parameters that are specific for roads in Australia.
* {{tl|Infobox road small}}&amp;nbsp;– Compact version of this template, used for [[special route]]s that are present on lists ali parent route articles.
* {{tl|Infobox road junction}}&amp;nbsp;– An infobox for use on articles about road junctions and interchanges.
* {{tl|Infobox street}}&amp;nbsp;– An infobox for use on streets.

&lt;includeonly&gt;{{When on basepage|
&lt;!-------------------------------------------------------------------
       Categories below here, please; interwikis to Wikidata.
 --------------------------------------------------------------------&gt;
[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]]
[[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]]
[[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]]
[[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]]

}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>mbqlfsuk4f1mypivvgdr1ik0s637p1u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677080</id>
      <parentid>6677069</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:53:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Lokacija */</comment>
      <origin>6677080</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75248" sha1="2mkzu44kxjar9dwmnqmj2ld3b1onmp9" xml:space="preserve">{{documentation subpage}}&lt;includeonly&gt;
{{High-use}}
&lt;/includeonly&gt;
&lt;!-------------------------------------------------------------------
     Place categories where indicated at the bottom of this page,
     please; interwikis to Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]).
 --------------------------------------------------------------------&gt;
{{Lua|Module:Infobox road|Module:Infobox road/length|Module:Infobox road/locations|Module:Infobox road/map|Module:Infobox mapframe|Module:Infobox road/sections|Module:Infobox road/browselinks|Module:Check for unknown parameters}}
{{Uses TemplateStyles|Predloga:Infopolje Cesta/styles.css}}
{{Uses Wikidata|P15}}
{{Tracks Wikidata|P15|P17|P31}}

== Uporaba ==
Ta predloga ustvari infopolje za ceste, tako oštevilčene kot neoštevilčene. Spodaj je navedena osnovna skladnja, ki je potrebna za vstavitev celotnega infopolja v članek. Predlogo vstavite pod morebitne napise na vrhu strani in pred katero koli drugo besedilo, nato pa izpolnite parametre. Če je spremenljivka prazna, jo je treba izpustiti. Če je posamezen parameter prazen, ga izpustite. Podrobnejši opis dodatnih, specifičnih parametrov je na voljo v nadaljevanju.

=== Oštevilčene ceste ===
To je osnovna koda, potrebna za pripravo infopolja za oštevilčeno pot.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow: auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Cesta
| country =
| type =
| route =
| map =
| length_mi =
| length_km =
| length_ref =
| established =
| direction_a =
| terminus_a =
| junction =
| direction_b =
| terminus_b =
| previous_type =
| previous_route =
| next_type =
| next_route =
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

===  ===
To je osnovna koda, ki je potrebna za nastavitev infopolja za neoštevilčeno pot. Glej tudi {{tl|Infopolje Ulica}}.

&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow: auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Cesta
| name =
| marker_image =
| map =
| length_mi =
| length_km =
| length_ref =
| established =
| allocation =
| direction_a =
| terminus_a =
| junction =
| direction_b =
| terminus_b =
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

=== Vsi parametri ===
{{Hidden | style=overflow:auto; border:1px solid silver; | titlestyle=background-color:#CFC; color:inherit; | title=Razširjena vsebina | content=
{{Parameter names example
| country=AFG
| name
| type
| route
| alternate_name
| marker_image
| translation
| lang=en
| map
| map_notes
| mapframe = yes&lt;!-- Za več informacij glejte [[#Zemljevidi Mapframe]] --&gt;
| image
| image_width
| image_alt
| image_notes
| section
| maint
| time_period
| length_mi=0
| length_km
| length_nmi
| length_mi1=0
| length_km1
| length_mi2
| length_km2=0
| length_mi3=0
| length_km3
| length_mi4
| length_km4=0
| length_mi5=0
| length_km5
| length_mi6
| length_km6=0
| length_mi7=0
| length_km7
| length_mi8
| length_km8=0
| length_mi9=0
| length_km9
| length_mi10
| length_km10=0
| length_notes
| length_notes1
| length_notes2
| length_notes3
| length_notes4
| length_notes5
| length_notes6
| length_notes7
| length_notes8
| length_notes9
| length_notes10
| length_ref
| length_ref1
| length_ref2
| length_ref3
| length_ref4
| length_ref5
| length_ref6
| length_ref7
| length_ref8
| length_ref9
| length_ref10
| established
| formed
| history
| known_for
| restrictions
| tourist
| allocation
| margary
| status
| e-road
| ahn
| tahn
| mrn
| e-road-shield
| tahn-shield
| mrn-shield
| established_by
| header_type
| decommissioned
| deleted
| significance
| related
| terminus_a
| end_a
| beltway_city
| ring_road
| orbital
| loop
| tloop
| junction
| junction1
| junction2
| junction3
| junction4
| junction5
| junction6
| junction7
| junction8
| junction9
| junction10
| section0
| direction_a
| terminus_b
| end_b
| direction_b
| section1
| direction_a1
| terminus_a1
| direction_b1
| terminus_b1
| section2
| direction_a2
| terminus_a2
| direction_b2
| terminus_b2
| section3
| direction_a3
| terminus_a3
| direction_b3
| terminus_b3
| section4
| direction_a4
| terminus_a4
| direction_b4
| terminus_b4
| section5
| direction_a5
| terminus_a5
| direction_b5
| terminus_b5
| section6
| direction_a6
| terminus_a6
| direction_b6
| terminus_b6
| section7
| direction_a7
| terminus_a7
| direction_b7
| terminus_b7
| section8
| direction_a8
| terminus_a8
| direction_b8
| terminus_b8
| section9
| direction_a9
| terminus_a9
| direction_b9
| terminus_b9
| section10
| direction_a10
| terminus_a10
| direction_b10
| terminus_b10
| system
| system1
| system2
| system3
| system4
| system5
| system6
| system7
| system8
| system9
| system10
| browse
| nrhp
| countries
| island
| community
| communities
| regions
| province
| provinces
| state
| states
| governorates
| county
| counties
| departments
| cantons
| prefectures
| divisions
| oblasts
| districts
| parish
| parishes
| communes
| territories
| location1
| location2
| location3
| location4
| location5
| subregions
| subcounties
| subprefectures
| label1
| label2
| label3
| label4
| label5
| lga
| locations
| rural_municipalities
| divisions
| republics
| okrugs
| krais
| federal_cities
| borough
| boroughs
}}
'''Opombe'''
*{{para|country|AFG}} je prikazano zaradi preglednosti.
}}

== Parametri ==
=== Oštevilčene ceste ===
Ti parametri se običajno uporabljajo samo za oštevilčene poti.
* '''country''': koda [[ISO 3166-1]] alpha-3 za državo, v kateri se nahaja cesta (ne zamenjujte s parametrom '''countries''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Za iskanje pravilne kode države uporabite [[ISO 3166-1#Seznam|ta seznam]]. Za [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/country|te države]] so že nastavljene potrebne podpredloge; navodila za nastavitev novih držav si oglejte na tej strani. Če se cesta nahaja v Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi ali Mehiki ''in'' poteka znotraj ene zvezne države ali province, namesto tega uporabite parameter '''state''' (Avstralija, ZDA in Mehika) ali '''province''' (Kanada) (ne zamenjujte s parametroma '''states''' and '''provinces''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Parametra &quot;state&quot; in &quot;province&quot; ''nista'' zamenljiva. Sprejemljive vrednosti za ta dva parametra so:
** '''Zvezna država Avstralije''': dvo- ali črkovna kratica zvezne države. '''Opomba''': parameter &lt;code&gt;|country=AUS&lt;/code&gt; mora biti nastavljen tudi, če je zvezna država NT ali WA, da se preprečijo konflikti z drugimi državami.
** '''Zvezna država ZDA''': dvočrkovna [[Poštne kratice Združenih držav Amerike|poštna kratica]] zvezne države.
** '''Kanadska provinca''': dvočrkovna [[Poštne kratice kanadskih provinc in teritorijev|poštna kratica]] province.
** '''Mehiška zvezna država''': tričrkovna koda [[ISO 3166-2:MX]] za zvezno državo, brez predpone &quot;MX-&quot;.
* '''type''': vrsta ceste, o kateri govori članek. Koda vrste se lahko uporabi za samodejni prikaz slikovnih oznak. Seznam najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]].
* '''subtype''': vrsta [[Posebna cesta|posebne ceste]] (ZDA), če je to primerno za obravnavano pot.
* '''county''': okrožje, povezano s cesto, o kateri govori članek (ne zamenjujte ga s parametrom '''counties''' za [[#Lokacija|lokacijo]]). Uporabite samo za ceste okrožij.
* '''route''': številka ceste.
* '''section''': člen ali del zakonika, ki opredeljuje to cesto. Ta parameter se uporablja zelo redko, saj je za njegovo delovanje treba predhodno pripraviti ustrezno podstran (na primer &lt;nowiki&gt;[[/law/USA]]&lt;/nowiki&gt;). Zvezna država Minnesota uporablja tudi parameter '''subsection''' za navedbo natančnega člena v pravnem zakoniku.
* '''spur_type''': določa vrsto ceste, katere odcep je ta cesta. Uporabite za odcepe, kot so obvoznica, alternativna pot, poslovna pot, tovorna pot ali druga vrsta poti. Npr.: Uporabite WV za [[West Virginia Route 10 Alternate]] (''Alternativna cesta 10 Zahodne Virginije'').
* '''spur_of''': določa glavno (matično) cesto. Na primer, glavna cesta za [[Avtocesta 7A, Ontario|Avtocesto 7A]] je [[Avtocesta 7, Ontario|Avtocesta 7]]. Za [[Interstate 110 (razločitev)|Interstate 110]] pa je glavna pot [[Interstate 10]]. Kot vrednost običajno vpišemo samo številko ceste, na primer &quot;7&quot; ali &quot;10&quot; ali &quot;500&quot;.
* '''previous_type''': vrsta ceste, ki v sistemu poteka pred trenutno potjo. Seznam vseh vrst najdete na [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/type|tej strani]].
* '''previous_route''': številka ceste, ki je pred trenutno  cesto
* '''previous_dab''': morebitno razločitveno besedilo, ki je potrebno za oblikovanje pravilne povezave do predhodne ceste
* '''browse_route''': cesta, ki je povezana s trenutno vrstico brskanja. Praviloma se uporablja le takrat, ko ta pot ni enaka tisti, ki jo opisuje preostali del infopolja.
* '''next_type''': enako kot parameters &quot;previous_type&quot;, vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni.
* '''next_route''': številka ceste, ki sledi trenutni cesti
* '''next_dab''': enako kot parameter &quot;previous_dab&quot;, vendar se nanaša na cesto, ki sledi trenutni.
* '''browse''': uporablja se za dodajanje dodatnih vrstic za brskanje, ki jih ustvarijo predloge, podobne {{tl|ny browse}}. Te predloge sprejmejo sedem zgoraj navedenih parametrov in parameter &quot;county&quot;; kljub temu pa se namesto parametra &quot;route&quot; uporabi parameter &quot;browse_route&quot;. Glejte [[:Kategorija:Browse predloge]].

=== Zgodovinske ceste ===
Ti parametri se praviloma uporabljajo le za opise poti zgodovinskega pomena, kot je [[[[Svilna cesta]]]].
* '''time_period''': obdobje, v katerem je cesta obstajala.
** '''established_by''': organ ali skupina, ki je cesto zgradila ali ustanovila. Uporablja se samo v povezavi s parametrom &quot;time_period&quot;.
** '''significance''': zgodovinski ali kulturni pomen ceste. Uporablja se samo v povezavi s parametrom &quot;time_period&quot;.
** '''related''': ceste, povezane s to zgodovinsko cesto. Uporablja se samo v povezavi s parametrom &quot;time_period&quot;.
*  '''margary''': [[Margaryjevo število]] rimske ceste v Britaniji.

=== Informacije o poti ===
* '''marker_image''': slika označbe ceste, ki naj se prikaže. Zahteva polno wikioznačevanje. Običajno ni potrebna za oštevilčene ceste. Lahko jo nastavite n 'none', če ne želite prikazati označbe.
* '''name''': ime ceste, ki naj se prikaže. Pri oštevilčenih cestah običajno ni potrebno.
* '''maint''': agencija, ki vzdržuje to cesto ali avtocesto. Če obstaja ustrezna podstran (na primer &lt;nowiki&gt;[[/maint/USA]]&lt;/nowiki&gt;in je določena specifična  pristojnost (kot je &quot;state=AZ&quot;), se ta parameter samodejno zapolni s pristojnim oddelkom za transport. Parameter &quot;maint&quot; lahko še vedno uporabite, če želite da se prednastavljena agencija prepiše, na primer, če cesto vzdržuje drug organ.
* '''alternate_name''': Uporabite v primerih, ko ima '''''celotna pot''''' drugo ime. Na primer, [[New York State Route 590]] se po celotni dolžini imenuje Sea Breeze Expressway.
* '''map''': ime datoteke z zemljevidom ceste, vendar brez predpone &lt;code&gt;File:&lt;/code&gt; [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama samodejno pretvorila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis &lt;code&gt;map=''map_name''|map_alt=''alt text''&lt;/code&gt; se bo pretvoril v: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[&lt;/nowiki&gt;File:''map_name''|290x172px|alt=''alt text''&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;. Opomba: če polje pustite prazno, bo sistem samodejno prevzel ime datoteke iz Wikipodatkov, v kolikor so ti podatki tam na voljo.
** '''map_alt''': nadomestno besedilo za zemljevid, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''map'''.
** '''map_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg zemljevida.
** '''map_custom''': izbirno nastavljeno na ''yes'', če želite prezreti privzeto predlogino povezavo do slike; nato lahko določite svojo celotno povezavo do slike z: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;map=[[File:&lt;/nowiki&gt;''map_name''|&lt;nowiki&gt;...]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
** Za najboljše rezultate naj bo širina slike vašega zemljevida 290px.
** Za zemljevide cest v Združenih državah Amerike glejte [[:en:WP:USRD/MTF|:en:WP:USRD delovno skupino za zemljevide]].
* '''mapframe''': prikaže {{tl|Infopolje mapframe}}, če so na voljo podatki za zemljevid. Za več parametrov glejte [[#Zemljevidi Mapframe]].
* '''photo''' ali '''image''': ime datoteke s fotografijo ceste, brez predpone&lt;code&gt;File:&lt;/code&gt; za [[Wikipedija:Imenski prostor|imenski prostor]], saj jo bo predloga sama vstavila v [[Pomoč:Datoteke|povezavo do slike]]. Na primer, zapis &lt;code&gt;photo=''photo_name''|photo_alt=''alt text''&lt;/code&gt; se bo pretvoril v: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;[[&lt;/nowiki&gt;File:''photo_name''|290px|alt=''alt text''&lt;nowiki&gt;]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.
** '''photo_width''' ali '''image_width''': določa širino slik v slikovnih pikah (pikslih), ki niso zemljevidi. Privzeta vrednost je 290.
** '''photo_alt''' ali '''image_alt''': nadomestno besedilo za fotografijo, namenjeno slabovidnim bralcem. Glejte [[WP:ALT]]. Ta parameter je treba določiti, če je določen parameter '''photo'''.
** '''photo_notes''' ali '''image_notes''': izbirni parameter z besedilom, ki se prikaže poleg fotografije.
** Ta sklop parametrov za članke o Združenih državah Amerike ne bo deloval zaradi konsenza [[:en:WP:USRD]].
* '''length_mi''' ali '''length_km''': dolžina ceste v miljah (v državah, ki uporabljajo imperialni sistem) ali kilometrih (v državah, ki uporabljajo metrični sistem). 
** '''length_ref''', uporabite sklic za dolžino (obdan z oznakami {{tag|ref}}) ali predlogo {{tl|fact}}.
** '''length_notes''', če je določen, se prikaže kot opomba pod dolžino. To se lahko uporabi za prikaz nekdanje dolžine, prihodnje dolžine itd.
* '''status''': status preklicanih cest ali cest v gradnjiTa podatek se ne bo prikazal, razen če infopolje uporablja parameter {{para|header_type}} z vrednostmi »historic«, »former« ali »under construction« (ali njihovimi ustreznimi alternativami).
* '''established''': datum ali leto, ko je bila cesta uradno predana namenu ali dodeljena svoji trenutni trasi (alternativni parameter: '''formed''')
* '''decommissioned''': datum ali leto, ko je bila cesta izločena iz omrežja (alternativni parameter: '''deleted''')
* '''history''': kratek povzetek zgodovine ceste. Praviloma se uporablja namesto zgornjih dveh parametrov.
* '''known_for''': če je določen, izpiše pomembne znamenitosti ob cesti, ki imajo samostojen članek; na primer: [[Stonehenge]], [[Postojnska jama]]
* '''allocation''': seznam oznak avtocest ali cest, ki so dodeljene tej prometnici. Za Avstralijo se uporabi oznaka &quot;Allocation:&quot;, medtem ko se za druge države uporabi &quot;Component highways:&quot;.
* '''tourist''':seznam turističnih poti, ki potekajo po tej cesti; trenutno je ta možnost nastavljena le za uporabo v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Kanadi in v ZDA.
* '''restrictions''': kratek opis morebitnih omejitev na cesti. Primera vključujeta redne sezonske zapore ali posebna dovoljenja, ki jih vozniki potrebujejo.
* '''nhs''': odseki ceste, ki so vključeni v omrežje [[National Highway System (ZDA)|Državnega avtocestnega sistema ZDA]] (NHS).Če je celotna cesta del tega sistema, vpišite &quot;Celotna trasa&quot;. Ta parameter se samodejno ustvari za [[Interstate Highway System|meddržavne avtoceste v ZDA]] (z nastavitvijo &lt;code&gt;type=I&lt;/code&gt;).

=== Zemljevidi Mapframe ===
{{Infopolje mapframe/dok/parameters
 | onByDefault = privzeto vklopljeno, razen če je prisoten kateri koli od naslednjih elementov: {{para|map}}, {{para|map_custom}}, [[d:Property:P15]]
 | mapframe-wikidata = yes
 | mapframe-frame-width = 290
 | mapframe-length_km = {{para|length_km}}
 | mapframe-length_mi = {{para|length_mi}}
}}

=== Glavna križišča ===
* '''beltway_city''', '''orbital''', '''loop''' ali '''tloop''': uporablja se samo za obvoznice, krožne ceste ali turistične krožne poti. To je naselje, ki ga obvoznica/krožna cesta obkroža. Izpis se razlikuje med temi možnostmi zaradi razlik v angleški rabi v različnih geografskih območjih. Pri turističnih krožnih poteh uporaba {{para|tloop|none}} odstrani navedbo lokacije, okoli katere bi pot krožila.
* '''direction_a''': zpri ameriških cestah mora biti to bodisi »South« (jug) ali »West« (zahod). Za ceste v drugih državah preverite ustrezen WikiProject, da določite pravilno smer.
* '''terminus_a''' ali '''end_a''': to je kraj, kjer se cesta začne, in pri ameriških cestah predstavlja južni ali zahodni zaključek poti.
* '''junction''': seznam glavnih križišč. Vsak WikiProject ima različne standarde za določanje glavnih križišč, zato preverite smernice ustreznega WikiProjecta. Uporablja razred »plainlist«, zato predloga {{tlx|Plainlist}} ni potrebna; zadostuje le označen seznam.
* '''direction_b''': nasprotna smer od &quot;direction_a&quot;
* '''terminus_b''' ali '''end_b''': kraj, kjer se cesta konča, v skladu s smernicami, določenimi pri parametru terminus_a

Ta predloga omogoča ustvarjanje ločenih razdelkov za »glavna križišča« za tiste poti, ki so razdeljene na dva do štiri posamezne odseke. Parametri, povezani s to funkcijo, so:
* '''section#''', kjer je # številka odseka (1 pomeni prvi odsek, vnesen v infopolje, 2 naslednji itd.). Privzeto se besedilo &quot;Glavni razcepi&quot; v naslovu nadomesti z napisom &quot;Odsek #&quot;. ta parameter omogoča uporabo poljubnega naslova po meri.
* '''length_mi#''' ali '''length_km#''': &quot;length_mi&quot; ali &quot;length_km&quot; za odsek #
** '''length_ref#''': &quot;length_ref&quot; za odsek #
** '''length_notes#''': &quot;length_notes&quot; za odsek #
* '''direction_a''': enako kot je opisano zgoraj; v tej uporabi določa privzeto smer začetne točke za vse odseke. Če je smer enega začetnega kraja drugačna, uporabite parameter '''direction_a#''' za ta odsek.
* '''terminus_a#''' ali '''end_a#''': &quot;terminus_a&quot;/&quot;end_a&quot; za odsek #
* '''junction#''': &quot;junction&quot; za odsek #
* '''direction_b''': enako kot je opisano zgoraj; v tej uporabi določa privzeto smer končne točke za vse odseke. Če je smer enega končnega kraja drugačna, uporabite parameter '''direction_b#''' za ta odsek..
* '''terminus_b#''' ali '''end_b#''': za odsek #

=== Lokacija ===
To infopolje ima več parametrov za navajanje lokacij. Vendar je uporaba mnogih med njimi zaradi različnih razlogov omejena le na določene regije ali države. Na primer, parameter »countries« se ne bi smel uporabljati v člankih, ki obravnavajo poti znotraj ene države. Prav tako se parameter »rural_municipalities« v Manitobi in Saskatchewanu, saj sta to edini lokaciji s podeželskimi občinami.

====Posebne države====
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
|+{{nowrap|Razpoložljivi lokacijski parametri glede na navedeno državo}}
|-
!Država
!Podrazdelitev
!Parameter
!Opis lokacije
|-
|colspan=2|'''Azijsko cestno omrežje'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ASIA&lt;/sup&gt;
|{{para|countries}}
|'''Države''', le wikipovezave
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5 colspan=2|'''Avstralija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AUS&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država''', dvočrkovna kratica; zahtevan je parameter {{para|country|AUS}}, če je uporabljena vrednost {{para|state|WA}}
|-
|'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (ACT, JBT ali NT); zahtevan je parameter {{para|country|AUS}}, če je uporabljena vrednost {{para|state|NT}}
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-
|{{para|lga}}
|'''Lokalna upravna območja'''; povezave temeljijo na zvezni državi
|-
|{{para|locations}}
|'''Večja naselja''', '''večja predmestja''' ali '''predmestje''' glede na tip (type)
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3 colspan=2|'''Brazilija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;BRA&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država'''; dvočrkovna kratica
|-
|'''Zvezno okrožje'''; dvočrkovna kratica (DF)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=24|'''Kanada'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CAN&lt;/sup&gt;
|rowspan=3|Vse lokacije
|rowspan=2|{{para|province}}
|'''Provinca''', dvočrkovna kratica
|-
|'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (NT, NU ali YK)
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3|Alberta&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AB&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Specializirane in podeželske občine'''
|-
|{{para|areas}}
|'''Posebna območja'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Izboljšana okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Britanska Kolumbija&lt;br&gt;&lt;sup&gt;BC&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}&lt;br&gt;{{para|rural_municipalities}}
|'''Regionalna okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Manitoba&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MB&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Podeželske občine'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Novi Brunswick&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NB&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Severozahodni teritoriji&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NT&lt;/sup&gt;
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Nova Škotska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NS&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Nunavut&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NU&lt;/sup&gt;
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5|Ontario&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ON&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Občine'''
|-
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|divisions}}
|'''Divizije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Otok princa Edvarda&lt;br&gt;&lt;sup&gt;PE&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Québec&lt;br&gt;&lt;sup&gt;QC&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Regionalne okrožne občine'''
|-
|{{para|territories}}
|'''Enakovredni teritoriji'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Saskatchewan&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SK&lt;/sup&gt;
|{{para|rural_municipalities}}
|'''Podeželske občine'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Yukon&lt;br&gt;&lt;sup&gt;YK&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5|'''Kitajska'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CHN&lt;/sup&gt;
|Hong Kong SAR&lt;br&gt;&lt;sup&gt;HKG&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Makav SAR&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MAC&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3|Vse druge lokacije
|{{para|province}}
|'''Provinca'''; dvočrkovna kratica
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province'''; dvočrkovna kratica, se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}}
|-
|{{para|regions}}
|'''Avtonomne regije'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|colspan=2|'''Vseevropsko cestno omrežje'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;EUR&lt;/sup&gt;
|{{para|countries}}
|'''Države''', le wikipovezave
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=7|'''Francija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;FRA&lt;/sup&gt;
|Francoska Gvajana&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GUF&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Gvadelup&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GLP&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Martinik&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MTQ&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Mayotte&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MYT&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Reunion&lt;br&gt;&lt;sup&gt;REU&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Vse druge lokacije
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-
|{{para|departments}}
|'''Departmaji'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5 colspan=2|'''Indija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;IND&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država'''; dvočrkovna kratica
|-
|'''Zvezno ozemlje'''; dvočrkovna kratica (AN, CH, DH, DL, JK, LA, LD, PY)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-
|{{para|territories}}
|'''Zvezna ozemlja'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=3 colspan=2|'''Mehika'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MEX&lt;/sup&gt;
|rowspan=2|{{para|state}}
|'''Zvezna država'''; tričrkovna kratica
|-
|'''Avtonomno mesto'''; tričrkovna kratica (CMX)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=4|'''Kraljevina&lt;br&gt;Nizozemska'''
|'''Nizozemska'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NLD&lt;/sup&gt;
|{{para|provinces}}
|'''Province'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Aruba&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ABW&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Curaçao&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CUW&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Sveti Martin&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SXM&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=5 colspan=2|'''Rusija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;RUS&lt;/sup&gt;
|{{para|oblasts}}
|'''Oblasti'''
|-
|{{para|republics}}
|'''Republike'''
|-
|{{para|okrugs}}
|'''Avtonomna okrožja'''
|-
|{{para|krais}}
|'''Okraji'''
|-
|{{para|federal_cities}}
|'''Federalna mesta'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=4 colspan=2|'''Španija'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ESP&lt;/sup&gt;
|{{para|province}}
|'''Provinca''', one- ali dvočrkovna kratica; ustrezna avtonomna skupnost se bo izpisala samodejno
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|province}}
|-
|{{para|community}}
|'''Avtonomna skupnost''', dvočrkovna kratica; uporabljajte samo za medpokrajinske poti
|-
|{{para|communities}}
|'''Avtonomne skupnosti'''; se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|community}}
|-
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=23|'''Združeno Kraljestvo'''
|Generic usage&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GBR&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|England&lt;br&gt;&lt;sup&gt;ENG&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|boroughs}}
|'''Okrožja (borough)'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Severna Irska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;NIR&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Škotska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SCT&lt;/sup&gt;
|{{para|areas}}
|'''Council areas'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Wales&lt;br&gt;&lt;sup&gt;WLS&lt;/sup&gt;
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|boroughs}}
|'''County boroughs'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Guernsey&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GGY&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Otok Man&lt;br&gt;&lt;sup&gt;IMN&lt;/sup&gt;
|{{para|sheadings}}
|'''Sheadings'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Jersey&lt;br&gt;&lt;sup&gt;JEY&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Anguilla&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AIA&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Bermuda&lt;br&gt;&lt;sup&gt;BMU&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Britansko ozemlje v Indijskem oceanu&lt;br&gt;&lt;sup&gt;IOT&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Britanski Deviški otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;VGB&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Kajmanski otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;CYM&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Falklandi&lt;br&gt;&lt;sup&gt;FLK&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Gibraltar&lt;br&gt;&lt;sup&gt;GIB&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Montserrat&lt;br&gt;&lt;sup&gt;MSR&lt;/sup&gt;
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Pitcairnovi otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;PCN&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Sveta Helena, Ascension in&lt;br&gt;Tristan da Cunha&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SHN&lt;/sup&gt;
|{{para|island}}
|'''Islandija'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Južna Georgija in&lt;br&gt;Južni Sandwichevi otoki&lt;br&gt;&lt;sup&gt;SGS&lt;/sup&gt;
|colspan=2 {{n/a}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Otoki Turks in Caicos&lt;br&gt;&lt;sup&gt;TCA&lt;/sup&gt;
|{{para|districts}}
|'''Okrožja'''
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|Vse lokacije
|{{para|destinations}}
|'''Glavne destinacije'''
|-style=&quot;border-top: 4px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=14|'''Združene države'''&lt;br&gt;&lt;sup&gt;USA&lt;/sup&gt;
|rowspan=6|Vse lokacije
|rowspan=3|{{para|state}}
|'''Zvezna država''', dvočrkovna kratica
|-
|'''Teritorij''', dvočrkovna kratica (AS, GU, MP, PR, ali VI)
|-
|'''Zvezno okrožje ''', dvočrkovna kratica (DC)
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|state}}
|-
|{{para|indep_city}}
|'''Neodvisno mesto'''
|-
|{{para|indep_cities}}
|'''Neodvisna mesta''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|indep_city}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Alaska&lt;br&gt;&lt;sup&gt;AK&lt;/sup&gt;
|{{para|borough}}
|'''Okrožje (borough)'''
|-
|{{para|boroughs}}
|'''Okrožja (borough)''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|borough}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Louisiana&lt;br&gt;&lt;sup&gt;LA&lt;/sup&gt;
|{{para|parish}}
|'''Župnija'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|parish}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Puerto Rico&lt;br&gt;&lt;sup&gt;PR&lt;/sup&gt;
|{{para|municipality}}
|'''Občina'''
|-
|{{para|municipalities}}
|'''Občine'''''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|municipality}}
|-style=&quot;border-top: 2px solid #a2a9b1;&quot;
|rowspan=2|Vse druge lokacije
|{{para|county}}
|'''Okrožje'''
|-
|{{para|counties}}
|'''Okrožja''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|county}}
|}

====Vse ostale države====
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
|+{{nowrap|Razpoložljivi parametri lokacij za vse druge države}}
|-
!Parameter
!Opis lokacije
|-
|{{para|country}}
|'''Država'''
|-
|{{para|countries}}
|'''Države''', se ne prikaže, če je uporabljen parameter {{para|country}}
|-
|{{para|island}}
|'''Otok'''
|-
|{{para|communities}}
|'''Skupnosti'''
|-
|{{para|regions}}
|'''Regije'''
|-
|{{para|provinces}}
|'''Province'''
|-
|{{para|states}}
|'''Zvezne države'''
|-
|{{para|governorates}}
|'''Guvernorati'''
|-
|{{para|counties}}
|'''Okrožja'''
|-
|{{para|departments}}
|'''Departmaji'''
|-
|{{para|cantons}}
|'''Kantoni'''
|-
|{{para|prefectures}}
|'''Prefekture'''
|-
|{{para|divisions}}
|'''Divizije'''
|-
|{{para|oblasts}}
|'''Oblasti'''
|-
|{{para|districts}}
|'''Districts'''
|-
|{{para|parishes}}
|'''Župnije'''
|-
|{{para|communes}}
|'''Communes'''
|-
|{{para|territories}}
|'''Teritoriji'''
|-
|{{para|location1}}
|{{para|label1}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location2}}
|{{para|label2}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location3}}
|{{para|label3}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location4}}
|{{para|label4}} Splošna oznaka
|-
|{{para|location5}}
|{{para|label5}} Splošna oznaka
|-
|{{para|subregions}}
|'''Podregije'''
|-
|{{para|subcounties}}
|'''Subcounties'''
|-
|{{para|subprefectures}}
|'''Subprefekture'''
|}

====Razdelitev za občine====
{| class=&quot;wikitable collapsible&quot;
|-
|+{{nowrap|Razpoložljivi parametri za občine za vse države razen Združenih držav}}
|-
!Parameter
!Opis lokacije
|-
|{{para|municipalities}}
|'''Občine'''
|-
|{{para|cities}}
|'''Večja mesta'''
|-
|{{para|towns}}
|'''Mesta'''
|-
|{{para|villages}}
|'''Vasi'''
|-
|{{para|destinations}}
|'''Glavne destinacije'''
|-
|}

=== Drugi parametri ===
* '''header_type''': IBR has a small set of alternate header shades for specific sets of articles. They are:
** '''under construction''': for roads where construction has begun on the highway and no sections have been opened to traffic. Do ''not'' use for roads that are open to traffic in some capacity. (Alternate values: '''const''', '''uc''')
** '''historic''': for roads of a historic nature, such as [[auto trail]]s ali highways posted with brown, historical ali scenic signage. (Alternate values: '''historical''', '''hist''', '''scenic''')
** '''former''': for highway designations no longer maintained by the corresponding government authority. (Alternate value: '''decommissioned''')
** '''minor''': UK only. For [[A roads in Great Britain|A roads]] signed with black-on-white markers.
* '''system''': the highway system that the article route is part of. Typically not needed for numbered routes.
* '''system#''', where # is the number of the next additional highway system to be displayed (1 being the first entered into the infobox, 2 being the next, and so on).
* '''e-road''', '''ahn''', '''tahn''' ali '''mrn''': used to indicate that a roadway is part of the [[Vseevropsko cestno omrežje|International E-road network]] in Europe, the [[Azisko cestno omrežje|Asian Highway Network]], the [[Trans-African Highway network]] ali the [[Arab Mashreq International Road Network]].
** '''e-road-shield''', '''ahn-shield''', '''tahn-shield''' ali '''mrn-shield''': shield ali route marker image for the E-road, AHN, TAHN ali MRN route. Requires full wiki markup.
* '''embedded''': embed another infobox with such capability like {{tl|Designation list}} and {{tl|Infobox NRHP}}.

== Zgled ==
{{Infopolje Cesta
| state = NJ
| type = NJTP
| map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}}
| map_custom = yes
| map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green
| map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes
| length_mi = 117,20
| length_ref = &lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sld 0&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}&lt;/ref&gt;&lt;!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--&gt;
| length_notes = (Mainline) {{plainlist|
* {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur&lt;ref name=&quot;sld 2&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension&lt;ref name=&quot;sld 3&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;
* {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions
}}
| established = 1951
| allocation =
* {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]]
| restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14
| direction_a = South
| direction_b = North
| terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]]
| junction =
* {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]]
* {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]]
* {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]]
* {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]]
* {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]]
* {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]]
* {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]]
| terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]]
| counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]]
| previous_type = I
| previous_route = 695
| browse_route = Route&amp;nbsp;700
| next_type = I
| next_route = 895
| browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&amp;nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101
}}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&amp;nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}}
}}
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot; style=&quot;overflow:auto;&quot;&gt;
{{Infopolje Cesta
| state = NJ
| type = NJTP
| map = {{maplink-road|from=New Jersey Turnpike.map}}
| map_custom = yes
| map_notes = New Jersey Turnpike mainline and spurs highlighted in green
| map_alt = Map of New Jersey with a long red line running from the southwest corner of the state to the northeast corner of the state signifying the mainline, three short red lines signifying the spur routes
| length_mi = 117.20
| length_ref = &lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;sld 0&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000700__-.pdf |title = Route 700 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304211723/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000700__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all |author-link = New Jersey Department of Transportation }}&lt;/ref&gt;&lt;!--equation is 76.78+52.17-6.55=122.4--&gt;
| length_notes = (Mainline) {{plainlist|
* {{cvt|11.03|mi|km}}—Western Spur&lt;ref name=&quot;sld 2&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095W_-.pdf |title = Route 95W Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160113180423/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095W_-.pdf |archive-date = January 13, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|6.55|mi|km}}—Pennsylvania Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000095__-.pdf |title = Route 95 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304210126/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000095__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|8.17|mi|km}}—Newark Bay Extension&lt;ref name=&quot;sld 3&quot;&gt;{{cite web |author = New Jersey Department of Transportation |url = http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/pdf/00000078__-.pdf |title = Route 78 Straight Line Diagram |access-date = March 17, 2020 |publisher = New Jersey Department of Transportation |url-status = live |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304212003/http://www.state.nj.us/transportation/refdata/sldiag/00000078__-.pdf |archive-date = March 4, 2016 |df = mdy-all }}&lt;/ref&gt;
* {{cvt|5.20|mi|km}}—I-95 Extension&lt;ref name=&quot;sld 1&quot; /&gt;
* {{cvt|148.18|mi|km}}—Total Length of Turnpike including Extensions
}}
| established = 1951
| allocation =
* {{Jct|state=NJ|Route|700|nolink=yes|noshield1=yes}} (unsigned) from [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville Township]] to [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95}} from [[Burlington Township, New Jersey|Burlington Township]] to [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78}} Newark Bay Extension from [[Newark, New Jersey|Newark]] to [[Jersey City, New Jersey|Jersey City]]
| restrictions = Buses and commercial vehicles must use outer roadways between Exits 6 and 14
| direction_a = South
| direction_b = North
| terminus_a = {{jct|state=NJ|I|295|US|40|US|130}} in [[Pennsville Township, New Jersey|Pennsville]] near the [[Delaware Memorial Bridge]]
| junction =
* {{jct|state=NJ|NJ|73}} in [[Mount Laurel, New Jersey|Mount Laurel]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|95|PAEX|nolink2=yes}} in [[Mansfield Township, Burlington County, New Jersey|Mansfield Township]]
* {{jct|state=NJ|I|195}} in [[Robbinsville Township, New Jersey|Robbinsville Township]]
* {{jct|state=NJ|I|287|NJ|440}} in [[Edison, New Jersey|Edison]]
* {{jct|state=NJ|GSP||US|9}} in [[Woodbridge Township, New Jersey|Woodbridge Township]]
* {{jct|state=NJ|I|278}} in [[Elizabeth, New Jersey|Elizabeth]]
* {{jct|state=NJ|I-Toll|78|NBEX||US|1-9|nolink2=yes}} in [[Newark, New Jersey|Newark]]
* {{jct|state=NJ|I|280}} in [[Kearny, New Jersey|Kearny]]
* {{jct|state=NJ|NJ|495}} in [[Secaucus, New Jersey|Secaucus]]
* {{jct|state=NJ|I|80}} in [[Teaneck, New Jersey|Teaneck]]
| terminus_b = {{jct|state=NJ|I|95|US|1-9|US|46|NJ|4|US|9W|PIP|}} in [[Fort Lee, New Jersey|Fort Lee]] near the [[George Washington Bridge]]
| counties = [[Salem County, New Jersey|Salem]], [[Gloucester County, New Jersey|Gloucester]], [[Camden County, New Jersey|Camden]], [[Burlington County, New Jersey|Burlington]], [[Mercer County, New Jersey|Mercer]], [[Middlesex County, New Jersey|Middlesex]], [[Union County, New Jersey|Union]], [[Essex County, New Jersey|Essex]], [[Hudson County, New Jersey|Hudson]], [[Bergen County, New Jersey|Bergen]]
| previous_type = I
| previous_route = 695
| browse_route = Route&amp;nbsp;700
| next_type = I
| next_route = 895
| browse = {{nj browse|previous_type=I|previous_route=95|route=Route&amp;nbsp;100|next_type=NJ-old|next_route=101
}}{{nj browse|previous_type=I|previous_route=295|route=Route&amp;nbsp;300|next_type=NJ|next_route=303}}
}}
&lt;/syntaxhighlight&gt;

'''Sklici zgleda'''
{{Reflist}}

{{Clear}}
== TemplateData ==
{{collapse top|[[Wikipedia:TemplateData|TemplateData]] documentation used by [[Wikipedia:VisualEditor|VisualEditor]] and other tools}}
{{TemplateData header|noheader=1}}
&lt;templatedata&gt;
{
	&quot;description&quot;: &quot;An infobox template for highway articles. &quot;,
	&quot;params&quot;: {
		&quot;country&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Country&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The ISO 3166-1 alpha-3 code of the country the route is in.&quot;
		},
		&quot;state&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;State&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The two to three letter abbreviation of the Australian, U.S., ali Mexican state the route is in.&quot;
		},
		&quot;province&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Province&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The two letter postal abbreviation of the Canadian province the route is in.&quot;
		},
		&quot;type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type code of the route from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type.&quot;
		},
		&quot;route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Route number&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the route.&quot;
		},
		&quot;marker_image&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Marker image ali shield to be displayed. Use full wiki markup. Not needed for numbered routes, usually.&quot;
		},
		&quot;name&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Name&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The name of the road (not used for numbered routes).&quot;
		},
		&quot;alternate_name&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Alternate name&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The alternate name of the road. Use only when the entire route has that name.&quot;
		},
		&quot;maint&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Maintenance&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The agency that maintains the road. Numbered routes have this automatically populated.&quot;
		},
		&quot;map&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The file name of the map of the road, without File:. If this is blank and the map is available on Wikidata, it will be used.&quot;
		},
		&quot;map_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map alternate text&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The alternate text for the map, for visually impaired readers.&quot;
		},
		&quot;map_notes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map notes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Text to display with the map.&quot;
		},
		&quot;mapframe&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Show mapframe map&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Specify yes ali no to show ali hide the map, overriding the default&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;yes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;no&quot;,
			&quot;suggested&quot;: true
		},
		&quot;mapframe-caption&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe caption&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \&quot;Location in &lt;&lt;geomask's label&gt;&gt;\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-custom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Custom mapframe&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, ali another template that generates a mapframe map, ali an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-id&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;id&quot;,
				&quot;qid&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe Wikidata item&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Id (Q-number) of Wikidata item to use.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;(item for current page)&quot;
		},
		&quot;mapframe-coordinates&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-coord&quot;,
				&quot;coordinates&quot;,
				&quot;coord&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe coordinates &quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;{{Coord|12.34|N|56.78|E}}&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;(coordinates from Wikidata)&quot;
		},
		&quot;mapframe-wikidata&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shapes from Wikidata&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;yes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape feature&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \&quot;none\&quot;. Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \&quot;inverse\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-point&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe point feature&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \&quot;none\&quot;. Force point marker to be displayed by setting to \&quot;on\&quot;&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), ali a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, ali P131 for located in the administrative territorial entity)&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;Q100&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-page-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-switcher&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe switcher&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Set to \&quot;auto\&quot; ali \&quot;geomasks\&quot; ali \&quot;zooms\&quot; to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \&quot;zoomed in\&quot;/\&quot;zoomed midway\&quot;/\&quot;zoomed out\&quot;, where \&quot;zoomed in\&quot; is the default zoom (with a minimum of 3), \&quot;zoomed out\&quot; is 1, and \&quot;zoomed midway\&quot; is the average.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-width&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-width&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Frame width in pixels&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;270&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-height&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-height&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe height&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Frame height in pixels&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;200&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape-fill&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape fill&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color used to fill shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#606060&quot;
		},
		&quot;mapframe-shape-fill-opacity&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe shape fill opacity&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;0.5&quot;
		},
		&quot;mapframe-stroke-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-stroke-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe stroke color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color of line features, and outlines of shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#ff0000&quot;
		},
		&quot;mapframe-stroke-width&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe stroke width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Width of line features, and outlines of shape features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;5&quot;
		},
		&quot;mapframe-marker&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe marker&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;museum&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;mapframe-marker-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-marker-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe marker color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Background color for the marker&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#5E74F3&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-stroke-color&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-geomask-stroke-colour&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask stroke color&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color of outline of geomask shape&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#555555&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-stroke-width&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask stroke width&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Width of outline of geomask shape&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;2&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-fill&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask fill&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Color used to fill outside geomask features&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;#606060&quot;
		},
		&quot;mapframe-geomask-fill-opacity&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe geomask fill opacity&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;0.5&quot;
		},
		&quot;mapframe-zoom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe zoom&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Set the zoom level, from \&quot;1\&quot; to \&quot;18\&quot;, to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length ali area&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;12&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;10&quot;
		},
		&quot;mapframe-length_km&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe length (km)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-length_mi&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe length (mi)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-area_km2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe area (km^2)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-area_mi2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe area (mi^2)&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length ali area&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;
		},
		&quot;mapframe-frame-coordinates&quot;: {
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;mapframe-frame-coord&quot;
			],
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe frame coordinates&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}&quot;,
			&quot;example&quot;: &quot;{{Coord|12.35|N|56.71|E}}&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-template-name&quot;
		},
		&quot;mapframe-line&quot;: {},
		&quot;mapframe-type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Mapframe type&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Type of the object rendered in the mapframe, like with {{coord}}.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;
		},
		&quot;photo&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Photo&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;wiki-file-name&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A photo to display, without File:. Does not work in the US.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;image&quot;
			]
		},
		&quot;photo_alt&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Photo alternate text&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The alternate text for the photo, for visually impaired readers.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;image_alt&quot;
			]
		},
		&quot;photo_notes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Photo notes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Text to display with the map.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;image_notes&quot;
			]
		},
		&quot;map_custom&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Map custom&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use yes if you want to override the template's default image link; then use the Map parameter to specify a link instead.&quot;
		},
		&quot;length_mi&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles here.&quot;
		},
		&quot;length_km&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres here.&quot;
		},
		&quot;length_ref&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length.&quot;
		},
		&quot;length_notes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length.&quot;
		},
		&quot;established&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Established&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Date the route was commissioned.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;formed&quot;
			]
		},
		&quot;decommissioned&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Decommissioned&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Date the route was decommissioned.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;deleted&quot;
			]
		},
		&quot;history&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;History&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Summary of the route's history, instead of the established and decommissioned fields.&quot;
		},
		&quot;allocation&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Allocation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Highway designations allocated to the roadway.&quot;
		},
		&quot;tourist&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Tourist routes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Tourist routes that follow the route (Australia, New Zealand, Canada, US).&quot;
		},
		&quot;restrictions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Restrictions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Summary of the route's restrictions such as closures ali permits.&quot;
		},
		&quot;direction_a&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction.&quot;
		},
		&quot;direction_b&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction.&quot;
		},
		&quot;terminus_a&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b&quot;
			]
		},
		&quot;junctions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions. In the US, do not use more than 10.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;junction&quot;
			]
		},
		&quot;beltway_city&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Beltway city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the beltway encircles.&quot;
		},
		&quot;orbital&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Orbital city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the orbital encircles.&quot;
		},
		&quot;loop&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Loop road city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the loop road encircles.&quot;
		},
		&quot;tloop&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Tourist loop city&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The city the tourist loop encircles.&quot;
		},
		&quot;time_period&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Time period&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The time period the road existed in.&quot;
		},
		&quot;established_by&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Established by&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If a time period is used, the body that built ali established the road.&quot;
		},
		&quot;significance&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Significance&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If a time period is used, the historical/cultural significance of the route.&quot;
		},
		&quot;related&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Related roads&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If a time period is used, roads related to the historical road.&quot;
		},
		&quot;subtype&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Subtype&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is a spur ali a special route.&quot;
		},
		&quot;spur_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Spur type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type of the parent route that this is a spur of.&quot;
		},
		&quot;spur_of&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Spur of&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The parent route of this spur route.&quot;
		},
		&quot;county&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;County (for county routes)&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The county associated with the route that the article is about. Use only for county routes.&quot;
		},
		&quot;previous_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Previous route type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type code of the previous route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type.&quot;
		},
		&quot;next_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Next route type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The type code of the next route in the system from Predloga:Infopolje Cesta/dok/type.&quot;
		},
		&quot;previous_route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Previous route&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the previous route in the system.&quot;
		},
		&quot;next_route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Next route&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the next route in the system.&quot;
		},
		&quot;previous_dab&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Previous route disambiguation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The disambiguation suffix of the previous route in the system.&quot;
		},
		&quot;next_dab&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Next route disambiguation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The disambiguation suffix of the next route in the system.&quot;
		},
		&quot;browse_route&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Browse route&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The number of the current route in the system, if not the same as the rest of the infobox.&quot;
		},
		&quot;browse&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Additional browse lines&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Use to add additional browse lines with additional templates&quot;
		},
		&quot;countries&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of countries&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of countries the route enters (EUR, ASIA)&quot;
		},
		&quot;regions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of regions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of regions the route enters (EUR, ITA, HRV, CZE, CYP, GRC, POL, HUN, SVN, SVK, AUT, TUR, UKR, BIH, SRB, SGP)&quot;
		},
		&quot;states&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of states&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of states the route enters (USA in multiple states, IND, DEU)&quot;
		},
		&quot;provinces&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of provinces&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of provinces the route enters (IRN, TUR, THA)&quot;
		},
		&quot;counties&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of counties&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of counties the route enters (anywhere)&quot;
		},
		&quot;parishes&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of parishes&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of parishes the route enters (Louisiana)&quot;
		},
		&quot;rural_municipalities&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of rural municipalities&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of countries the route enters (Manitoba, Saskatchewan)&quot;
		},
		&quot;municipalities&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of municipalities&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of municipalities the route enters (Puerto Rico)&quot;
		},
		&quot;districts&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of districts&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of districts the route enters (India, other countries with districts)&quot;
		},
		&quot;boroughs&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of boroughs&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of boroughs the route enters (Alaska)&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;borough&quot;
			]
		},
		&quot;divisions&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of divisions&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of divisions the route enters (Ontario)&quot;
		},
		&quot;cities&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of cities&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of cities the route enters (everywhere but USA)&quot;
		},
		&quot;towns&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of towns&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of towns the route enters (everywhere but USA)&quot;
		},
		&quot;villages&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of villages&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of villages the route enters (everywhere but USA)&quot;
		},
		&quot;destinations&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of destinations&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of primary destinations the route enters (AUS, GBR, IRL, MYS, NZL, IND)&quot;
		},
		&quot;lga&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of LGAs&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of LGAs the route enters (Australia)&quot;
		},
		&quot;locations&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;List of locations&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A list of locations the route enters (Australia)&quot;
		},
		&quot;section&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section of code&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The section of the highway code the route is defined in.&quot;
		},
		&quot;subsection&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Subsection of code&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The subsection of the highway code the route is defined in (for Minnesota only).&quot;
		},
		&quot;header_type&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header type&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Available header type: under construction, historic, former, freeway (Canada only), minor (UK only)&quot;,
			&quot;suggestedvalues&quot;: [
				&quot;under construction&quot;,
				&quot;historic&quot;,
				&quot;former&quot;,
				&quot;freeway&quot;,
				&quot;minor&quot;
			]
		},
		&quot;system&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Highway system&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The highway system the article route is a part of. Typically not used for numbered routes.&quot;
		},
		&quot;e-road&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;E-road&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The E-road that the route is a part of (Europe).&quot;
		},
		&quot;e-road-shield&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;E-road route marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Route marker image for the E-road that the route is a part of (Europe). Requires full wiki markup.&quot;
		},
		&quot;ahn&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Asian Highway Network designation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The Asian Highway that the route is a part of.&quot;
		},
		&quot;ahn-shield&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Asian Highway route marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Route marker image for the Asian Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup.&quot;
		},
		&quot;tahn&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Trans-African Highway designation&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The Trans-African Highway that the route is a part of.&quot;
		},
		&quot;tahn-shield&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Trans-African Highway route marker image&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Route marker image for the Trans-African Highway that the route is a part of. Requires full wiki markup.&quot;
		},
		&quot;section1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 1&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 1.&quot;
		},
		&quot;length_mi1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 1 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 1 here.&quot;
		},
		&quot;length_km1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 1 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 1 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 1.&quot;
		},
		&quot;length_notes1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 1.&quot;
		},
		&quot;direction_a1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 1, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 1, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 1.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a1&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 1.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b1&quot;
			]
		},
		&quot;junctions1&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 1&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 1. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;section2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 2&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 2.&quot;
		},
		&quot;length_mi2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 2 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 2 here.&quot;
		},
		&quot;length_km2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 2 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 2 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 2.&quot;
		},
		&quot;length_notes2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 2.&quot;
		},
		&quot;direction_a2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 2, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 2, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 2.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a2&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 2.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b2&quot;
			]
		},
		&quot;junctions2&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 2&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 2. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;section3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 3&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 3.&quot;
		},
		&quot;length_mi3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 3 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 3 here.&quot;
		},
		&quot;length_km3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 3 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 3 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 3.&quot;
		},
		&quot;length_notes3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 3.&quot;
		},
		&quot;direction_a3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 3, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 3, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 3.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a3&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 3.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b3&quot;
			]
		},
		&quot;junctions3&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 3&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 3. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;section4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Header for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;default&quot;: &quot;Section 4&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If the route is divided into sections, this is the header for section 4.&quot;
		},
		&quot;length_mi4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 4 length in miles&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the imperial system, list the length in miles on section 4 here.&quot;
		},
		&quot;length_km4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Section 4 length in kilometres&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;number&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;If and only if the route is in a country on the metric system, list the length in kilometres on section 4 here.&quot;
		},
		&quot;length_ref4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length reference for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A reference for the given length for section 4.&quot;
		},
		&quot;length_notes4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Length notes for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;Notes for the length for section 4.&quot;
		},
		&quot;direction_a4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction A for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first direction for section 4, to override direction_a.&quot;
		},
		&quot;direction_b4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Direction B for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second direction for section 4, to override direction_b.&quot;
		},
		&quot;terminus_a4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus A for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The first terminus for section 4.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_a4&quot;
			]
		},
		&quot;terminus_b4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Terminus B for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The second terminus for section 4.&quot;,
			&quot;aliases&quot;: [
				&quot;end_b4&quot;
			]
		},
		&quot;junctions4&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Major junctions for section 4&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;string&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A brief list of major junctions for section 4. In the US, do not use more than 10.&quot;
		},
		&quot;translation&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Translated title&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;A translation of the title, displayed as a subheading.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;
		},
		&quot;status&quot;: {
			&quot;label&quot;: &quot;Status&quot;,
			&quot;description&quot;: &quot;The status of the route.&quot;,
			&quot;type&quot;: &quot;content&quot;
		}
	},
	&quot;format&quot;: &quot;block&quot;,
	&quot;paramOrder&quot;: [
		&quot;country&quot;,
		&quot;state&quot;,
		&quot;province&quot;,
		&quot;type&quot;,
		&quot;route&quot;,
		&quot;marker_image&quot;,
		&quot;name&quot;,
		&quot;alternate_name&quot;,
		&quot;maint&quot;,
		&quot;map&quot;,
		&quot;map_alt&quot;,
		&quot;map_notes&quot;,
		&quot;mapframe&quot;,
		&quot;mapframe-caption&quot;,
		&quot;mapframe-custom&quot;,
		&quot;mapframe-id&quot;,
		&quot;mapframe-coordinates&quot;,
		&quot;mapframe-wikidata&quot;,
		&quot;mapframe-shape&quot;,
		&quot;mapframe-point&quot;,
		&quot;mapframe-geomask&quot;,
		&quot;mapframe-switcher&quot;,
		&quot;mapframe-frame-width&quot;,
		&quot;mapframe-frame-height&quot;,
		&quot;mapframe-shape-fill&quot;,
		&quot;mapframe-shape-fill-opacity&quot;,
		&quot;mapframe-stroke-color&quot;,
		&quot;mapframe-stroke-width&quot;,
		&quot;mapframe-marker&quot;,
		&quot;mapframe-marker-color&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-stroke-color&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-stroke-width&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-fill&quot;,
		&quot;mapframe-geomask-fill-opacity&quot;,
		&quot;mapframe-zoom&quot;,
		&quot;mapframe-length_km&quot;,
		&quot;mapframe-length_mi&quot;,
		&quot;mapframe-area_km2&quot;,
		&quot;mapframe-area_mi2&quot;,
		&quot;mapframe-frame-coordinates&quot;,
		&quot;mapframe-line&quot;,
		&quot;mapframe-type&quot;,
		&quot;photo&quot;,
		&quot;photo_alt&quot;,
		&quot;photo_notes&quot;,
		&quot;map_custom&quot;,
		&quot;length_mi&quot;,
		&quot;length_km&quot;,
		&quot;length_ref&quot;,
		&quot;length_notes&quot;,
		&quot;status&quot;,
		&quot;established&quot;,
		&quot;decommissioned&quot;,
		&quot;history&quot;,
		&quot;allocation&quot;,
		&quot;tourist&quot;,
		&quot;restrictions&quot;,
		&quot;direction_a&quot;,
		&quot;direction_b&quot;,
		&quot;terminus_a&quot;,
		&quot;terminus_b&quot;,
		&quot;junctions&quot;,
		&quot;beltway_city&quot;,
		&quot;orbital&quot;,
		&quot;loop&quot;,
		&quot;tloop&quot;,
		&quot;time_period&quot;,
		&quot;established_by&quot;,
		&quot;significance&quot;,
		&quot;related&quot;,
		&quot;subtype&quot;,
		&quot;spur_type&quot;,
		&quot;spur_of&quot;,
		&quot;county&quot;,
		&quot;previous_type&quot;,
		&quot;next_type&quot;,
		&quot;previous_route&quot;,
		&quot;next_route&quot;,
		&quot;previous_dab&quot;,
		&quot;next_dab&quot;,
		&quot;browse_route&quot;,
		&quot;browse&quot;,
		&quot;countries&quot;,
		&quot;regions&quot;,
		&quot;states&quot;,
		&quot;provinces&quot;,
		&quot;counties&quot;,
		&quot;parishes&quot;,
		&quot;rural_municipalities&quot;,
		&quot;municipalities&quot;,
		&quot;districts&quot;,
		&quot;boroughs&quot;,
		&quot;divisions&quot;,
		&quot;cities&quot;,
		&quot;towns&quot;,
		&quot;villages&quot;,
		&quot;destinations&quot;,
		&quot;lga&quot;,
		&quot;locations&quot;,
		&quot;section&quot;,
		&quot;subsection&quot;,
		&quot;header_type&quot;,
		&quot;system&quot;,
		&quot;e-road&quot;,
		&quot;e-road-shield&quot;,
		&quot;ahn&quot;,
		&quot;ahn-shield&quot;,
		&quot;tahn&quot;,
		&quot;tahn-shield&quot;,
		&quot;section1&quot;,
		&quot;length_mi1&quot;,
		&quot;length_km1&quot;,
		&quot;length_ref1&quot;,
		&quot;length_notes1&quot;,
		&quot;direction_a1&quot;,
		&quot;direction_b1&quot;,
		&quot;terminus_a1&quot;,
		&quot;terminus_b1&quot;,
		&quot;junctions1&quot;,
		&quot;section2&quot;,
		&quot;length_mi2&quot;,
		&quot;length_km2&quot;,
		&quot;length_ref2&quot;,
		&quot;length_notes2&quot;,
		&quot;direction_a2&quot;,
		&quot;direction_b2&quot;,
		&quot;terminus_a2&quot;,
		&quot;terminus_b2&quot;,
		&quot;junctions2&quot;,
		&quot;section3&quot;,
		&quot;length_mi3&quot;,
		&quot;length_km3&quot;,
		&quot;length_ref3&quot;,
		&quot;length_notes3&quot;,
		&quot;direction_a3&quot;,
		&quot;direction_b3&quot;,
		&quot;terminus_a3&quot;,
		&quot;terminus_b3&quot;,
		&quot;junctions3&quot;,
		&quot;section4&quot;,
		&quot;length_mi4&quot;,
		&quot;length_km4&quot;,
		&quot;length_ref4&quot;,
		&quot;length_notes4&quot;,
		&quot;direction_a4&quot;,
		&quot;direction_b4&quot;,
		&quot;terminus_a4&quot;,
		&quot;terminus_b4&quot;,
		&quot;junctions4&quot;,
		&quot;translation&quot;
	]
}
&lt;/templatedata&gt;
{{collapse bottom}}

== Technical details ==
See [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech|Infopolje Cesta/dok/tech]] for details on the inner workings of the template, including a list of [[Predloga:Infopolje Cesta/dok/tech#Tracking categories|tracking categories]].

== Sledilne kategorije ==
* {{clc|Napake pri vključitvi Infopolje Cesta}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta za prenos v Wikipodatke}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka država}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta brez Wikipodatka primerek od}}
* {{clc|Članki, ki uporabljajo Infopolje Cesta z neznanimi parametri}}

== Uporaba Infopolja Cesta ==
* {{Category tree|Uporaba Infopolja Cesta po državah}}

== Glej tudi ==
* {{tl|Infobox Australian road}}&amp;nbsp;– A similar template that includes several additional parameters that are specific for roads in Australia.
* {{tl|Infobox road small}}&amp;nbsp;– Compact version of this template, used for [[special route]]s that are present on lists ali parent route articles.
* {{tl|Infobox road junction}}&amp;nbsp;– An infobox for use on articles about road junctions and interchanges.
* {{tl|Infobox street}}&amp;nbsp;– An infobox for use on streets.

&lt;includeonly&gt;{{When on basepage|
&lt;!-------------------------------------------------------------------
       Categories below here, please; interwikis to Wikidata.
 --------------------------------------------------------------------&gt;
[[Kategorija:Predloge za infopolja avtocest|*]]
[[Kategorija:Predloge s podatki iz Wikipodatkov]]
[[Kategorija:Predloge s parametri za koordinate]]
[[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo|{{PAGENAME}}]]

}}&lt;/includeonly&gt;</text>
      <sha1>2mkzu44kxjar9dwmnqmj2ld3b1onmp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Friderik Henrik Oranski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>307123</id>
    <revision>
      <id>6677019</id>
      <parentid>6676876</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:31:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677019</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10193" sha1="k2zm53xu2l1q3qtdk4y2cx6336ve1ed" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Friderik Henrik Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Frederik Hendrik van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], * [[29. januar]] [[1584]], [[Delft]], [[14. marec]] [[1647]], [[Haag]].

Friderik Henrik je bil najmlajši sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]]. Leta 1625 je kot knez nasledil polbrata [[Mavricij Oranski|Mavricija]]. Skupščine so mu dodelile tudi nekdanje Mavricijeve službe: položaj vrhovnega poveljnika vojske in položaje ''stadhouderja'' (državnega namestnika) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]] in (leta 1640) [[Groningen (provinca)|Groningen]]. Uravnovesil je politične razmere v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Nadaljeval je [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|osamosvojitveno vojno]] s Španijo in razširil meje Republike (približno) na velikost današnje [[Nizozemska|Nizozemske]]. Bil je spreten politik in priznan vojskovodja. Podpiral je umetnost in iz svoje rezidence v Haagu ustvaril značilen holandski dvor.

==Pred prevzemom vodilnih položajev==

Kot najmlajši od naslednikov Viljema I. Oranskega in sin francoske matere Louise de Coligny (hčerke v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] ubitega vodje [[hugenoti|hugenotov]] [[Gaspard de Coligny|Gasparda de Colignyja]]) je bil prvotno vzgajan za kariero v Franciji. Na željo polbrata Mavricija, ki ni bil poročen (in skupščine Republike), je prišel študirat na [[Univerza v Leidnu|univerzo v Leidnu]]. Sedemnajstletnega so vključili v državni svet (''raad van state''), razne diplomatske misije in večino Mavricijevih vojaških operacij. Med versko-politično krizo v letih 1617-19 se je držal ob strani, a so bile njegove simpatije na strani zmernih (t. j. [[Remonstranti|remonstrantov]]). Šele pri štiridesetih, tri tedne pred Mavricijevo smrtjo, se je poročil z Amalijo von Solms, dvorno damo in tesno prijateljico nesojene češke kraljice Elizabete (soproge [[Friderik V. Palatinski|Friderika V. Palatinskega]]), ki je s svojim dvorom našla zatočišče v Haagu..

==Urejanje razmer v Republiki==

Ob Mavricijevi smrti leta 1625 so bile gospodarske in politične razmere v Republiki zelo slabe: znotraj dežele so skrajni [[kalvinizem|kalvinisti]] (stranka proti-remonstrantov) z izzivanji in izgredi izvajali teror nad versko zmernejšimi in politično mirnejšimi remonstranti; od zunaj so napadali Španci, ki so oblegali mesto [[Breda, Nizozemska|Breda]] (in ga dva meseca po Mavricijevi smrti zavzeli); katoliške čete so se v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] iz [[Palatinat]]a nevarno približevale vzhodni meji Republike; za vojsko pa ni bilo denarja, niti ne politične volje, da bi ga zagotovili s posojili.

Friderik Henrik se je lotil urejanja razmer mirno, previdno a odločno. Bil je najbolj privlačna osebnost [[Orange-Nassau|Oranske družine]] po Viljemu I., karizmatičen, preudaren, previden, državnik, ki je vedno dajal prednost kompromisu in srednji poti. Najprej je objavil, da vojska ne bo več preganjala mirnih shodov remonstrantov, temveč le izgrede in nasilje. Potem je v mestnih upravah previdno podpiral remostrante in jim pomagal, da so v nekaterih mestih spet prišli na oblast. Ravnotežje med političnima stranema je nato vzdrževal tako, da je vedno podpiral šibkejšo stran. Ne da bi menjal ljudi, je dosegel v javnosti večjo sproščenost, spet so se začeli pojavljati pamfleti in karikature, ki so se, kot nekoč, upale kritizirati oblast. Tedaj je nastala poznana [[Rembrandt]]ova slika ''kamenjanje sv. Štefana'', ki namiguje na juridični umor [[Johan van Oldenbarnevelt|Johana van Oldenbarnevelta]], političnega nasprotnika Mavricija in proti-remonstrantov.

==Bojevanje s Španijo==

V mednarodnem okolju je šla Frideriku Henriku na roko odločitev Špancev leta 1625, da (zaradi lastnih slabosti) prenehajo z ofenzivno taktiko in zmanjšajo svojo vojsko v [[Flandrija|Flandriji]] na obrambno postavitev. Friderik Henrik se je povezal z Angleži in prepričal zvezno skupščino, da je v naslednji letih namenjala vse več denarja za vojsko, tako da je vojska Republike leta 1627 z 58.000 možmi že presegala špansko flandrijsko vojsko. Tega leta so katoliške čete (v tridesetletni vojni) prodrle do vzhodne meje Republike, kjer je ta zavzela obrambne položaje.

Aprila 1629, ko je vojska Republike štela že 77.000 mož, je knez napadel utrjeno špansko trdnjavo [['s-Hertogenbosch]], in odrezal oskrbo katoliškim četam na vzhodu. Začel se je njegov zmagoviti prodor proti jugu v [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|drugem delu nizozemske osamosvojitvene vojne]], ki je v glavnem oblikoval meje današnje Nizozemske.

Friderik Henrik bi prodiral še naprej, vendar je temu nasprotovala skupščina najmočnejše province Holandije, ki je bila dolžna prispevati 58% sredstev za vojsko. Da bi lahko vojaške operacije kljub temu nadaljeval, se je Friderik Henrik začel o njih dogovarjati s Francijo. A so gospodarstveniki nasprotovali tudi tem pogovorom in knez je bil prisiljen približati se političnim stališčem proti-remonstrantov (tako kot leta 1573 njegov oče) in pogajanja skriti v ožji krog zaupnikov, da je lahko sklenil pakt s Francijo o skupni osvojitvi in razdelitvi [[Španska Nizozemska|španske Nizozemske]]. Francija naj bi prispevala denar tudi za vojsko Republike. A skupni napad na špansko Nizozemsko leta 1635 se je izjalovil že na samem začetku in knez se je komaj izognil katastrofi. V naslednjih letih so pristaši miru na obeh straneh meje postajali vse močnejši in končno se jim je moral pridružiti tudi knez, še zlasti ker se je zaradi [[protin]]a na hitro postaral. Umrl je pred sklenitvijo miru.

==Dinastične ambicije==

Friderik Henrik je bil mož izbranega okusa z velikim prestižem doma in v tujini. Odposlanci francoskega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] so ga je leta 1636 začel naslavljati z ''Vaša Visokost'', nagovorom, ki je pripadal le kraljem, in nizozemska skupščina je temu sledila. Leta 1641 je uspel poročiti sina Viljema z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] To je bila prva sorodstvena vez rodbine [[Orange-Nassau]] s kraljevo krvjo in je močno povečala njen ugled v Evropi. Vez je bila v popolnem nasprotju s pojmom republike, a oblasti so gledale na poroko praktično, kot na koristno politično potezo.

Knez je z leti postajal vse bolj zapravljiv. Obnavljal je svoje palače (''Noordeinede'' v centru Haaga) in gradil nove (''Huis ten Bosch''). Podpiral je umetnike kot so [[Rembrandt]], Lieves, Honthorst, van Campen, van Poelenburgh in Moreelse ter kupoval slike baročnih umetnikov iz južne Nizozemske ([[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[van Dyck]]). Njegov svetovalec na področju kulture je bil izobraženi Constantijn Huygens, poznavalec umetnosti, arhitekture in kulture na splošno in sam velik pesnik, poleg njega pa soproga Amalia von Solms, ki je vzpodbujala knezove dinastične ambicije in prispevala k vzdušju blišča in rafinirane elegance, ki so postali karakteristični za ''stadhouderjev'' dvor v Haagu.

Po smrti Friderika Henrika je knežji naslov podedoval njegov sin [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] Nasledil je tudi očetove službe: položaj glavnega poveljnika vojske in ''stadhouderate'' v provincah.
[[slika:Funeral_procession_of_Frederik_Hendrik_prince_of_Orange.jpg|thumb|750px|''Pogrebni sprevod Friderika Henrika''. Naslikal na osmih ilustacijah Pieter Post, nizozemski arhitekt, slikar in graver, 1651, Rijksmuseum, Amsterdam. (Pred krsto nosi 20 paradnih konjev grbe gospostev družine [[Orange-Nassau]]. Za krsto hodi v sredini prve trojice [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (z vlečko); v sredini druge trojice [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], brandenburški Veliki volilni knez (tudi z vlečko), pokojnikov zet; posamezno sledijo ugledni plemiči, večinoma grofje; za njimi v večji skupini člani zvezne skupščine (''staten-generaal'') in v naslednji skupini člani zveznega sveta (raad van state); za nosilcem holandskega grba predstavniki Holandije in drugih provinc.)]]


==Družina==

Friderik Henrik se je poročil z Amalio von Solms-Braunfels (1602 - 1675). Imela sta 9 otrok:
# [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (1626 - 1650) ), knez Oranski ∞ Marija Stuart, hči angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]]
# Louise Henriette (1627 - 1667) ∞ [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], Veliki volilni knez Brandenburga
# Henriette Amalia (1628 - 1628) umrla stara dva meseca
# Elisabeth (1630) umrla pri porodu
# Isabella Charlotte (1632 - 1642)
# Albertine Agnes (1634 - 1696) ∞ grof Willem Frederik van Nassau-Dietz, ''stadhouder'' v Friziji (njun vnuk je leta 1702 podedoval naziv knez Oranski, njegovi potomci so današnji nizozemski kralji)
# Henriette Catharina (1637 - 1708) ∞ knez Johann Georg II. von Anhalt-Dessau
# Hendrik Lodewijk (1639 - 1639) umrl star en mesec
# Maria (1642 - 1688) ∞ palatinski grof Ludwig Heinrich Moritz von Simmern

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Oranje-Nassav]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[ knez Oranski]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Stadtholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Friderik Henrik}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1584]]
[[Kategorija:Umrli leta 1647]]
[[Kategorija: Friderik Henrik Oranski]]
[[Kategorija: Rodbina Orange-Nassau]]</text>
      <sha1>k2zm53xu2l1q3qtdk4y2cx6336ve1ed</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677030</id>
      <parentid>6677019</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:10:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677030</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10193" sha1="61q4up5arry98rt8aku8dm8hjxs7xct" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Friderik Henrik Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Frederik Hendrik van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], * [[29. januar]] [[1584]], [[Delft]], [[14. marec]] [[1647]], [[Haag]].

Friderik Henrik je bil najmlajši sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]]. Leta 1625 je kot knez nasledil polbrata [[Mavricij Oranski|Mavricija]]. Skupščine so mu dodelile tudi nekdanje Mavricijeve službe: položaj vrhovnega poveljnika vojske in položaje ''stadhouderja'' (državnega namestnika) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]] in (leta 1640) [[Groningen (provinca)|Groningen]]. Uravnovesil je politične razmere v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Nadaljeval je [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|osamosvojitveno vojno]] s Španijo in razširil meje Republike (približno) na velikost današnje [[Nizozemska|Nizozemske]]. Bil je spreten politik in priznan vojskovodja. Podpiral je umetnost in iz svoje rezidence v Haagu ustvaril značilen holandski dvor.

==Pred prevzemom vodilnih položajev==

Kot najmlajši od naslednikov Viljema I. Oranskega in sin francoske matere Louise de Coligny (hčerke v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] ubitega vodje [[hugenoti|hugenotov]] [[Gaspard de Coligny|Gasparda de Colignyja]]) je bil prvotno vzgajan za kariero v Franciji. Na željo polbrata Mavricija, ki ni bil poročen (in skupščine Republike), je prišel študirat na [[Univerza v Leidnu|univerzo v Leidnu]]. Sedemnajstletnega so vključili v državni svet (''raad van state''), razne diplomatske misije in večino Mavricijevih vojaških operacij. Med versko-politično krizo v letih 1617-19 se je držal ob strani, a so bile njegove simpatije na strani zmernih (t. j. [[Remonstranti|remonstrantov]]). Šele pri štiridesetih, tri tedne pred Mavricijevo smrtjo, se je poročil z Amalijo von Solms, dvorno damo in tesno prijateljico nesojene češke kraljice Elizabete (soproge [[Friderik V. Palatinski|Friderika V. Palatinskega]]), ki je s svojim dvorom našla zatočišče v Haagu..

==Urejanje razmer v Republiki==

Ob Mavricijevi smrti leta 1625 so bile gospodarske in politične razmere v Republiki zelo slabe: znotraj dežele so skrajni [[kalvinizem|kalvinisti]] (stranka proti-remonstrantov) z izzivanji in izgredi izvajali teror nad versko zmernejšimi in politično mirnejšimi remonstranti; od zunaj so napadali Španci, ki so oblegali mesto [[Breda, Nizozemska|Breda]] (in ga dva meseca po Mavricijevi smrti zavzeli); katoliške čete so se v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] iz [[Palatinat]]a nevarno približevale vzhodni meji Republike; za vojsko pa ni bilo denarja, niti ne politične volje, da bi ga zagotovili s posojili.

Friderik Henrik se je lotil urejanja razmer mirno, previdno a odločno. Bil je najbolj privlačna osebnost [[Orange-Nassau|Oranske družine]] po Viljemu I., karizmatičen, preudaren, previden, državnik, ki je vedno dajal prednost kompromisu in srednji poti. Najprej je objavil, da vojska ne bo več preganjala mirnih shodov remonstrantov, temveč le izgrede in nasilje. Potem je v mestnih upravah previdno podpiral remostrante in jim pomagal, da so v nekaterih mestih spet prišli na oblast. Ravnotežje med političnima stranema je nato vzdrževal tako, da je vedno podpiral šibkejšo stran. Ne da bi menjal ljudi, je dosegel v javnosti večjo sproščenost, spet so se začeli pojavljati pamfleti in karikature, ki so se, kot nekoč, upale kritizirati oblast. Tedaj je nastala poznana [[Rembrandt]]ova slika ''kamenjanje sv. Štefana'', ki namiguje na juridični umor [[Johan van Oldenbarnevelt|Johana van Oldenbarnevelta]], političnega nasprotnika Mavricija in proti-remonstrantov.

==Bojevanje s Španijo==

V mednarodnem okolju je šla Frideriku Henriku na roko odločitev Špancev leta 1625, da (zaradi lastnih slabosti) prenehajo z ofenzivno taktiko in zmanjšajo svojo vojsko v [[Flandrija|Flandriji]] na obrambno postavitev. Friderik Henrik se je povezal z Angleži in prepričal zvezno skupščino, da je v naslednji letih namenjala vse več denarja za vojsko, tako da je vojska Republike leta 1627 z 58.000 možmi že presegala špansko flandrijsko vojsko. Tega leta so katoliške čete (v tridesetletni vojni) prodrle do vzhodne meje Republike, kjer je ta zavzela obrambne položaje.

Aprila 1629, ko je vojska Republike štela že 77.000 mož, je knez napadel utrjeno špansko trdnjavo [['s-Hertogenbosch]], in odrezal oskrbo katoliškim četam na vzhodu. Začel se je njegov zmagoviti prodor proti jugu v [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|drugem delu nizozemske osamosvojitvene vojne]], ki je v glavnem oblikoval meje današnje Nizozemske.

Friderik Henrik bi prodiral še naprej, vendar je temu nasprotovala skupščina najmočnejše province Holandije, ki je bila dolžna prispevati 58% sredstev za vojsko. Da bi lahko vojaške operacije kljub temu nadaljeval, se je Friderik Henrik začel o njih dogovarjati s Francijo. A so gospodarstveniki nasprotovali tudi tem pogovorom in knez je bil prisiljen približati se političnim stališčem proti-remonstrantov (tako kot leta 1573 njegov oče) in pogajanja skriti v ožji krog zaupnikov, da je lahko sklenil pakt s Francijo o skupni osvojitvi in razdelitvi [[Španska Nizozemska|španske Nizozemske]]. Francija naj bi prispevala denar tudi za vojsko Republike. A skupni napad na špansko Nizozemsko leta 1635 se je izjalovil že na samem začetku in knez se je komaj izognil katastrofi. V naslednjih letih so pristaši miru na obeh straneh meje postajali vse močnejši in končno se jim je moral pridružiti tudi knez, še zlasti ker se je zaradi [[protin]]a na hitro postaral. Umrl je pred sklenitvijo miru.

==Dinastične ambicije==

Friderik Henrik je bil mož izbranega okusa z velikim prestižem doma in v tujini. Odposlanci francoskega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] so ga je leta 1636 začel naslavljati z ''Vaša Visokost'', nagovorom, ki je pripadal le kraljem, in nizozemska skupščina je temu sledila. Leta 1641 je uspel poročiti sina Viljema z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] To je bila prva sorodstvena vez rodbine [[Orange-Nassau]] s kraljevo krvjo in je močno povečala njen ugled v Evropi. Vez je bila v popolnem nasprotju s pojmom republike, a oblasti so gledale na poroko praktično, kot na koristno politično potezo.

Knez je z leti postajal vse bolj zapravljiv. Obnavljal je svoje palače (''Noordeinede'' v centru Haaga) in gradil nove (''Huis ten Bosch''). Podpiral je umetnike kot so [[Rembrandt]], Lieves, Honthorst, van Campen, van Poelenburgh in Moreelse ter kupoval slike baročnih umetnikov iz južne Nizozemske ([[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[van Dyck]]). Njegov svetovalec na področju kulture je bil izobraženi Constantijn Huygens, poznavalec umetnosti, arhitekture in kulture na splošno in sam velik pesnik, poleg njega pa soproga Amalia von Solms, ki je vzpodbujala knezove dinastične ambicije in prispevala k vzdušju blišča in rafinirane elegance, ki so postali karakteristični za ''stadhouderjev'' dvor v Haagu.

Po smrti Friderika Henrika je knežji naslov podedoval njegov sin [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] Nasledil je tudi očetove službe: položaj glavnega poveljnika vojske in ''stadhouderate'' v provincah.
[[slika:Funeral_procession_of_Frederik_Hendrik_prince_of_Orange.jpg|thumb|750px|''Pogrebni sprevod Friderika Henrika''. Naslikal na osmih ilustacijah Pieter Post, nizozemski arhitekt, slikar in graver, 1651, Rijksmuseum, Amsterdam. (Pred krsto nosi 20 paradnih konjev grbe gospostev družine [[Orange-Nassau]]. Za krsto hodi v sredini prve trojice [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (z vlečko); v sredini druge trojice [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], brandenburški Veliki volilni knez (tudi z vlečko), pokojnikov zet; posamezno sledijo ugledni plemiči, večinoma grofje; za njimi v večji skupini člani zvezne skupščine (''staten-generaal'') in v naslednji skupini člani zveznega sveta (raad van state); za nosilcem holandskega grba predstavniki Holandije in drugih provinc.)]]


==Družina==

Friderik Henrik se je poročil z Amalio von Solms-Braunfels (1602 - 1675). Imela sta 9 otrok:
# [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (1626 - 1650) ), knez Oranski ∞ Marija Stuart, hči angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]]
# Louise Henriette (1627 - 1667) ∞ [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], Veliki volilni knez Brandenburga
# Henriette Amalia (1628 - 1628) umrla stara dva meseca
# Elisabeth (1630) umrla pri porodu
# Isabella Charlotte (1632 - 1642)
# Albertine Agnes (1634 - 1696) ∞ grof Willem Frederik van Nassau-Dietz, ''stadhouder'' v Friziji (njun vnuk je leta 1702 podedoval naziv knez Oranski, njegovi potomci so današnji nizozemski kralji)
# Henriette Catharina (1637 - 1708) ∞ knez Johann Georg II. von Anhalt-Dessau
# Hendrik Lodewijk (1639 - 1639) umrl star en mesec
# Maria (1642 - 1688) ∞ palatinski grof Ludwig Heinrich Moritz von Simmern

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Oranje-Nassav]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[ knez Oranski]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Friderik Henrik}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1584]]
[[Kategorija:Umrli leta 1647]]
[[Kategorija: Friderik Henrik Oranski]]
[[Kategorija: Rodbina Orange-Nassau]]</text>
      <sha1>61q4up5arry98rt8aku8dm8hjxs7xct</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677046</id>
      <parentid>6677030</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:00:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677046</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10101" sha1="q2uyvnsrzfn9n9p7mdxn436i6da4pdi" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Friderik Henrik Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Frederik Hendrik van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], * [[29. januar]] [[1584]], [[Delft]], [[14. marec]] [[1647]], [[Haag]].

Friderik Henrik je bil najmlajši sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]]. Leta 1625 je kot knez nasledil polbrata [[Mavricij Oranski|Mavricija]]. Skupščine so mu dodelile tudi nekdanje Mavricijeve službe: položaj vrhovnega poveljnika vojske in položaje ''stadhouderja'' (državnega namestnika) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]] in (leta 1640) [[Groningen (provinca)|Groningen]]. Uravnovesil je politične razmere v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Nadaljeval je [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|osamosvojitveno vojno]] s Španijo in razširil meje Republike (približno) na velikost današnje [[Nizozemska|Nizozemske]]. Bil je spreten politik in priznan vojskovodja. Podpiral je umetnost in iz svoje rezidence v Haagu ustvaril značilen holandski dvor.

==Pred prevzemom vodilnih položajev==

Kot najmlajši od naslednikov Viljema I. Oranskega in sin francoske matere Louise de Coligny (hčerke v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] ubitega vodje [[hugenoti|hugenotov]] [[Gaspard de Coligny|Gasparda de Colignyja]]) je bil prvotno vzgajan za kariero v Franciji. Na željo polbrata Mavricija, ki ni bil poročen (in skupščine Republike), je prišel študirat na [[Univerza v Leidnu|univerzo v Leidnu]]. Sedemnajstletnega so vključili v državni svet (''raad van state''), razne diplomatske misije in večino Mavricijevih vojaških operacij. Med versko-politično krizo v letih 1617-19 se je držal ob strani, a so bile njegove simpatije na strani zmernih (t. j. [[Remonstranti|remonstrantov]]). Šele pri štiridesetih, tri tedne pred Mavricijevo smrtjo, se je poročil z Amalijo von Solms, dvorno damo in tesno prijateljico nesojene češke kraljice Elizabete (soproge [[Friderik V. Palatinski|Friderika V. Palatinskega]]), ki je s svojim dvorom našla zatočišče v Haagu..

==Urejanje razmer v Republiki==

Ob Mavricijevi smrti leta 1625 so bile gospodarske in politične razmere v Republiki zelo slabe: znotraj dežele so skrajni [[kalvinizem|kalvinisti]] (stranka proti-remonstrantov) z izzivanji in izgredi izvajali teror nad versko zmernejšimi in politično mirnejšimi remonstranti; od zunaj so napadali Španci, ki so oblegali mesto [[Breda, Nizozemska|Breda]] (in ga dva meseca po Mavricijevi smrti zavzeli); katoliške čete so se v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] iz [[Palatinat]]a nevarno približevale vzhodni meji Republike; za vojsko pa ni bilo denarja, niti ne politične volje, da bi ga zagotovili s posojili.

Friderik Henrik se je lotil urejanja razmer mirno, previdno a odločno. Bil je najbolj privlačna osebnost [[Orange-Nassau|Oranske družine]] po Viljemu I., karizmatičen, preudaren, previden, državnik, ki je vedno dajal prednost kompromisu in srednji poti. Najprej je objavil, da vojska ne bo več preganjala mirnih shodov remonstrantov, temveč le izgrede in nasilje. Potem je v mestnih upravah previdno podpiral remostrante in jim pomagal, da so v nekaterih mestih spet prišli na oblast. Ravnotežje med političnima stranema je nato vzdrževal tako, da je vedno podpiral šibkejšo stran. Ne da bi menjal ljudi, je dosegel v javnosti večjo sproščenost, spet so se začeli pojavljati pamfleti in karikature, ki so se, kot nekoč, upale kritizirati oblast. Tedaj je nastala poznana [[Rembrandt]]ova slika ''kamenjanje sv. Štefana'', ki namiguje na juridični umor [[Johan van Oldenbarnevelt|Johana van Oldenbarnevelta]], političnega nasprotnika Mavricija in proti-remonstrantov.

==Bojevanje s Španijo==

V mednarodnem okolju je šla Frideriku Henriku na roko odločitev Špancev leta 1625, da (zaradi lastnih slabosti) prenehajo z ofenzivno taktiko in zmanjšajo svojo vojsko v [[Flandrija|Flandriji]] na obrambno postavitev. Friderik Henrik se je povezal z Angleži in prepričal zvezno skupščino, da je v naslednji letih namenjala vse več denarja za vojsko, tako da je vojska Republike leta 1627 z 58.000 možmi že presegala špansko flandrijsko vojsko. Tega leta so katoliške čete (v tridesetletni vojni) prodrle do vzhodne meje Republike, kjer je ta zavzela obrambne položaje.

Aprila 1629, ko je vojska Republike štela že 77.000 mož, je knez napadel utrjeno špansko trdnjavo [['s-Hertogenbosch]], in odrezal oskrbo katoliškim četam na vzhodu. Začel se je njegov zmagoviti prodor proti jugu v [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|drugem delu nizozemske osamosvojitvene vojne]], ki je v glavnem oblikoval meje današnje Nizozemske.

Friderik Henrik bi prodiral še naprej, vendar je temu nasprotovala skupščina najmočnejše province Holandije, ki je bila dolžna prispevati 58% sredstev za vojsko. Da bi lahko vojaške operacije kljub temu nadaljeval, se je Friderik Henrik začel o njih dogovarjati s Francijo. A so gospodarstveniki nasprotovali tudi tem pogovorom in knez je bil prisiljen približati se političnim stališčem proti-remonstrantov (tako kot leta 1573 njegov oče) in pogajanja skriti v ožji krog zaupnikov, da je lahko sklenil pakt s Francijo o skupni osvojitvi in razdelitvi [[Španska Nizozemska|španske Nizozemske]]. Francija naj bi prispevala denar tudi za vojsko Republike. A skupni napad na špansko Nizozemsko leta 1635 se je izjalovil že na samem začetku in knez se je komaj izognil katastrofi. V naslednjih letih so pristaši miru na obeh straneh meje postajali vse močnejši in končno se jim je moral pridružiti tudi knez, še zlasti ker se je zaradi [[protin]]a na hitro postaral. Umrl je pred sklenitvijo miru.

==Dinastične ambicije==

Friderik Henrik je bil mož izbranega okusa z velikim prestižem doma in v tujini. Odposlanci francoskega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] so ga je leta 1636 začel naslavljati z ''Vaša Visokost'', nagovorom, ki je pripadal le kraljem, in nizozemska skupščina je temu sledila. Leta 1641 je uspel poročiti sina Viljema z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] To je bila prva sorodstvena vez rodbine [[Orange-Nassau]] s kraljevo krvjo in je močno povečala njen ugled v Evropi. Vez je bila v popolnem nasprotju s pojmom republike, a oblasti so gledale na poroko praktično, kot na koristno politično potezo.

Knez je z leti postajal vse bolj zapravljiv. Obnavljal je svoje palače (''Noordeinede'' v centru Haaga) in gradil nove (''Huis ten Bosch''). Podpiral je umetnike kot so [[Rembrandt]], Lieves, Honthorst, van Campen, van Poelenburgh in Moreelse ter kupoval slike baročnih umetnikov iz južne Nizozemske ([[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[van Dyck]]). Njegov svetovalec na področju kulture je bil izobraženi Constantijn Huygens, poznavalec umetnosti, arhitekture in kulture na splošno in sam velik pesnik, poleg njega pa soproga Amalia von Solms, ki je vzpodbujala knezove dinastične ambicije in prispevala k vzdušju blišča in rafinirane elegance, ki so postali karakteristični za ''stadhouderjev'' dvor v Haagu.

Po smrti Friderika Henrika je knežji naslov podedoval njegov sin [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] Nasledil je tudi očetove službe: položaj glavnega poveljnika vojske in ''stadhouderate'' v provincah.
[[slika:Funeral_procession_of_Frederik_Hendrik_prince_of_Orange.jpg|thumb|750px|''Pogrebni sprevod Friderika Henrika''. Naslikal na osmih ilustacijah Pieter Post, nizozemski arhitekt, slikar in graver, 1651, Rijksmuseum, Amsterdam. (Pred krsto nosi 20 paradnih konjev grbe gospostev družine [[Orange-Nassau]]. Za krsto hodi v sredini prve trojice [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (z vlečko); v sredini druge trojice [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], brandenburški Veliki volilni knez (tudi z vlečko), pokojnikov zet; posamezno sledijo ugledni plemiči, večinoma grofje; za njimi v večji skupini člani zvezne skupščine (''staten-generaal'') in v naslednji skupini člani zveznega sveta (raad van state); za nosilcem holandskega grba predstavniki Holandije in drugih provinc.)]]


==Družina==

Friderik Henrik se je poročil z Amalio von Solms-Braunfels (1602 - 1675). Imela sta 9 otrok:
# [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (1626 - 1650) ), knez Oranski ∞ Marija Stuart, hči angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]]
# Louise Henriette (1627 - 1667) ∞ [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], Veliki volilni knez Brandenburga
# Henriette Amalia (1628 - 1628) umrla stara dva meseca
# Elisabeth (1630) umrla pri porodu
# Isabella Charlotte (1632 - 1642)
# Albertine Agnes (1634 - 1696) ∞ grof Willem Frederik van Nassau-Dietz, ''stadhouder'' v Friziji (njun vnuk je leta 1702 podedoval naziv knez Oranski, njegovi potomci so današnji nizozemski kralji)
# Henriette Catharina (1637 - 1708) ∞ knez Johann Georg II. von Anhalt-Dessau
# Hendrik Lodewijk (1639 - 1639) umrl star en mesec
# Maria (1642 - 1688) ∞ palatinski grof Ludwig Heinrich Moritz von Simmern

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|29. januar|1584|14. marec|1647|[[ Rodbina Nassavskih]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Mavricij Massavski]]}}
{{s-ttl|title=[[Oranski knez]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1625–1647}}
{{s-aft|after=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Mavricij Nassavski]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1625–1647}}
{{S-vac|next=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
{{s-end}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Friderik Henrik}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1584]]
[[Kategorija:Umrli leta 1647]]
[[Kategorija: Friderik Henrik Oranski]]
[[Kategorija: Rodbina Orange-Nassau]]</text>
      <sha1>q2uyvnsrzfn9n9p7mdxn436i6da4pdi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677048</id>
      <parentid>6677046</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:03:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677048</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10097" sha1="op64tlkn3cl2oaemx8d14sfh1p8ov3p" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Friderik Henrik Oranski''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]]: ''Frederik Hendrik van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], * [[29. januar]] [[1584]], [[Delft]], [[14. marec]] [[1647]], [[Haag]].

Friderik Henrik je bil najmlajši sin [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]]. Leta 1625 je kot knez nasledil polbrata [[Mavricij Oranski|Mavricija]]. Skupščine so mu dodelile tudi nekdanje Mavricijeve službe: položaj vrhovnega poveljnika vojske in položaje ''stadhouderja'' (državnega namestnika) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]] in [[Gelderland]] in (leta 1640) [[Groningen (provinca)|Groningen]]. Uravnovesil je politične razmere v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]]. Nadaljeval je [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|osamosvojitveno vojno]] s Španijo in razširil meje Republike (približno) na velikost današnje [[Nizozemska|Nizozemske]]. Bil je spreten politik in priznan vojskovodja. Podpiral je umetnost in iz svoje rezidence v Haagu ustvaril značilen holandski dvor.

==Pred prevzemom vodilnih položajev==

Kot najmlajši od naslednikov Viljema I. Oranskega in sin francoske matere Louise de Coligny (hčerke v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] ubitega vodje [[hugenoti|hugenotov]] [[Gaspard de Coligny|Gasparda de Colignyja]]) je bil prvotno vzgajan za kariero v Franciji. Na željo polbrata Mavricija, ki ni bil poročen (in skupščine Republike), je prišel študirat na [[Univerza v Leidnu|univerzo v Leidnu]]. Sedemnajstletnega so vključili v državni svet (''raad van state''), razne diplomatske misije in večino Mavricijevih vojaških operacij. Med versko-politično krizo v letih 1617-19 se je držal ob strani, a so bile njegove simpatije na strani zmernih (t. j. [[Remonstranti|remonstrantov]]). Šele pri štiridesetih, tri tedne pred Mavricijevo smrtjo, se je poročil z Amalijo von Solms, dvorno damo in tesno prijateljico nesojene češke kraljice Elizabete (soproge [[Friderik V. Palatinski|Friderika V. Palatinskega]]), ki je s svojim dvorom našla zatočišče v Haagu..

==Urejanje razmer v Republiki==

Ob Mavricijevi smrti leta 1625 so bile gospodarske in politične razmere v Republiki zelo slabe: znotraj dežele so skrajni [[kalvinizem|kalvinisti]] (stranka proti-remonstrantov) z izzivanji in izgredi izvajali teror nad versko zmernejšimi in politično mirnejšimi remonstranti; od zunaj so napadali Španci, ki so oblegali mesto [[Breda, Nizozemska|Breda]] (in ga dva meseca po Mavricijevi smrti zavzeli); katoliške čete so se v [[Tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] iz [[Palatinat]]a nevarno približevale vzhodni meji Republike; za vojsko pa ni bilo denarja, niti ne politične volje, da bi ga zagotovili s posojili.

Friderik Henrik se je lotil urejanja razmer mirno, previdno a odločno. Bil je najbolj privlačna osebnost [[Orange-Nassau|Oranske družine]] po Viljemu I., karizmatičen, preudaren, previden, državnik, ki je vedno dajal prednost kompromisu in srednji poti. Najprej je objavil, da vojska ne bo več preganjala mirnih shodov remonstrantov, temveč le izgrede in nasilje. Potem je v mestnih upravah previdno podpiral remostrante in jim pomagal, da so v nekaterih mestih spet prišli na oblast. Ravnotežje med političnima stranema je nato vzdrževal tako, da je vedno podpiral šibkejšo stran. Ne da bi menjal ljudi, je dosegel v javnosti večjo sproščenost, spet so se začeli pojavljati pamfleti in karikature, ki so se, kot nekoč, upale kritizirati oblast. Tedaj je nastala poznana [[Rembrandt]]ova slika ''kamenjanje sv. Štefana'', ki namiguje na juridični umor [[Johan van Oldenbarnevelt|Johana van Oldenbarnevelta]], političnega nasprotnika Mavricija in proti-remonstrantov.

==Bojevanje s Španijo==

V mednarodnem okolju je šla Frideriku Henriku na roko odločitev Špancev leta 1625, da (zaradi lastnih slabosti) prenehajo z ofenzivno taktiko in zmanjšajo svojo vojsko v [[Flandrija|Flandriji]] na obrambno postavitev. Friderik Henrik se je povezal z Angleži in prepričal zvezno skupščino, da je v naslednji letih namenjala vse več denarja za vojsko, tako da je vojska Republike leta 1627 z 58.000 možmi že presegala špansko flandrijsko vojsko. Tega leta so katoliške čete (v tridesetletni vojni) prodrle do vzhodne meje Republike, kjer je ta zavzela obrambne položaje.

Aprila 1629, ko je vojska Republike štela že 77.000 mož, je knez napadel utrjeno špansko trdnjavo [['s-Hertogenbosch]], in odrezal oskrbo katoliškim četam na vzhodu. Začel se je njegov zmagoviti prodor proti jugu v [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (drugi del)|drugem delu nizozemske osamosvojitvene vojne]], ki je v glavnem oblikoval meje današnje Nizozemske.

Friderik Henrik bi prodiral še naprej, vendar je temu nasprotovala skupščina najmočnejše province Holandije, ki je bila dolžna prispevati 58% sredstev za vojsko. Da bi lahko vojaške operacije kljub temu nadaljeval, se je Friderik Henrik začel o njih dogovarjati s Francijo. A so gospodarstveniki nasprotovali tudi tem pogovorom in knez je bil prisiljen približati se političnim stališčem proti-remonstrantov (tako kot leta 1573 njegov oče) in pogajanja skriti v ožji krog zaupnikov, da je lahko sklenil pakt s Francijo o skupni osvojitvi in razdelitvi [[Španska Nizozemska|španske Nizozemske]]. Francija naj bi prispevala denar tudi za vojsko Republike. A skupni napad na špansko Nizozemsko leta 1635 se je izjalovil že na samem začetku in knez se je komaj izognil katastrofi. V naslednjih letih so pristaši miru na obeh straneh meje postajali vse močnejši in končno se jim je moral pridružiti tudi knez, še zlasti ker se je zaradi [[protin]]a na hitro postaral. Umrl je pred sklenitvijo miru.

==Dinastične ambicije==

Friderik Henrik je bil mož izbranega okusa z velikim prestižem doma in v tujini. Odposlanci francoskega kralja [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] so ga je leta 1636 začel naslavljati z ''Vaša Visokost'', nagovorom, ki je pripadal le kraljem, in nizozemska skupščina je temu sledila. Leta 1641 je uspel poročiti sina Viljema z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] To je bila prva sorodstvena vez rodbine [[Orange-Nassau]] s kraljevo krvjo in je močno povečala njen ugled v Evropi. Vez je bila v popolnem nasprotju s pojmom republike, a oblasti so gledale na poroko praktično, kot na koristno politično potezo.

Knez je z leti postajal vse bolj zapravljiv. Obnavljal je svoje palače (''Noordeinede'' v centru Haaga) in gradil nove (''Huis ten Bosch''). Podpiral je umetnike kot so [[Rembrandt]], Lieves, Honthorst, van Campen, van Poelenburgh in Moreelse ter kupoval slike baročnih umetnikov iz južne Nizozemske ([[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[van Dyck]]). Njegov svetovalec na področju kulture je bil izobraženi Constantijn Huygens, poznavalec umetnosti, arhitekture in kulture na splošno in sam velik pesnik, poleg njega pa soproga Amalia von Solms, ki je vzpodbujala knezove dinastične ambicije in prispevala k vzdušju blišča in rafinirane elegance, ki so postali karakteristični za ''stadhouderjev'' dvor v Haagu.

Po smrti Friderika Henrika je knežji naslov podedoval njegov sin [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] Nasledil je tudi očetove službe: položaj glavnega poveljnika vojske in ''stadhouderate'' v provincah.
[[slika:Funeral_procession_of_Frederik_Hendrik_prince_of_Orange.jpg|thumb|750px|''Pogrebni sprevod Friderika Henrika''. Naslikal na osmih ilustacijah Pieter Post, nizozemski arhitekt, slikar in graver, 1651, Rijksmuseum, Amsterdam. (Pred krsto nosi 20 paradnih konjev grbe gospostev družine [[Orange-Nassau]]. Za krsto hodi v sredini prve trojice [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (z vlečko); v sredini druge trojice [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], brandenburški Veliki volilni knez (tudi z vlečko), pokojnikov zet; posamezno sledijo ugledni plemiči, večinoma grofje; za njimi v večji skupini člani zvezne skupščine (''staten-generaal'') in v naslednji skupini člani zveznega sveta (raad van state); za nosilcem holandskega grba predstavniki Holandije in drugih provinc.)]]


==Družina==

Friderik Henrik se je poročil z Amalio von Solms-Braunfels (1602 - 1675). Imela sta 9 otrok:
# [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] (1626 - 1650) ), knez Oranski ∞ Marija Stuart, hči angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]]
# Louise Henriette (1627 - 1667) ∞ [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderik Viljem]], Veliki volilni knez Brandenburga
# Henriette Amalia (1628 - 1628) umrla stara dva meseca
# Elisabeth (1630) umrla pri porodu
# Isabella Charlotte (1632 - 1642)
# Albertine Agnes (1634 - 1696) ∞ grof Willem Frederik van Nassau-Dietz, ''stadhouder'' v Friziji (njun vnuk je leta 1702 podedoval naziv knez Oranski, njegovi potomci so današnji nizozemski kralji)
# Henriette Catharina (1637 - 1708) ∞ knez Johann Georg II. von Anhalt-Dessau
# Hendrik Lodewijk (1639 - 1639) umrl star en mesec
# Maria (1642 - 1688) ∞ palatinski grof Ludwig Heinrich Moritz von Simmern

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}

{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|29. januar|1584|14. marec|1647|[[ Rodbina Nassavskih]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Mavricij Oranski]]}}
{{s-ttl|title=[[Oranski knez]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1625–1647}}
{{s-aft|after=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Mavricij Oranski]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1625–1647}}
{{S-vac|next=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
{{s-end}}


{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Friderik Henrik}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1584]]
[[Kategorija:Umrli leta 1647]]
[[Kategorija: Friderik Henrik Oranski]]
[[Kategorija: Rodbina Orange-Nassau]]</text>
      <sha1>op64tlkn3cl2oaemx8d14sfh1p8ov3p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viljem II. Oranski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>328408</id>
    <revision>
      <id>6677028</id>
      <parentid>6606885</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:04:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677028</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5112" sha1="2w337dj3zd1ed75sgptnvy5sm5ephbg" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Viljem II. Oranski}}

'''Viljem II. Oranski''' (nizozemsko: ''Willem II. van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], [[štatholder]], * [[27. maj]] [[1626]], [[Haag]], † [[6. november]] [[1650]], [[Haag]].

Viljem II. je bil sin [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika]] in grofice Amalie von Solms-Braunfels. Leta 1641 mu je oče izposloval poroko z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in s tem ustvaril zvezo med družinama [[Orange-Nassau|Oranskih]] in [[Stuarti|Stuartov]], ki je bila tako pomembna za kasnejši potek zgodovine.

Po očetovi smrti leta 1647, ob koncu mirovnih pogajanj v [[Münster|Münstru]], je postal glavni poveljnik vojske in ''stadhouder'' (državni namestnik) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]], [[Gelderland]] in [[Groningen]]. Ni bil naklonjen miru. Pogajalci so pogodbo s Španijo podpisali in skupščine (zvezna in deželne) ratificirale v nasprotju z njegovim nasvetom.

Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.

Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000&lt;ref&gt;Israel, str. 602&lt;/ref&gt; mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Cornelis de Graeff|Cornelisa de Graeff]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Willema Frederika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle [[mestna vrata]]. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale  antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.

Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.

==Sklici==

{{sklici}}

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Oranje-Nassav]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[ knez Oranski]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Stadtholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|William II, Prince of Orange}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Viljem II.}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>2w337dj3zd1ed75sgptnvy5sm5ephbg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677033</id>
      <parentid>6677028</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677033</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5112" sha1="by1q5kubsdppeheyt9qn4iux7eqp87v" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Viljem II. Oranski}}

'''Viljem II. Oranski''' (nizozemsko: ''Willem II. van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], [[štatholder]], * [[27. maj]] [[1626]], [[Haag]], † [[6. november]] [[1650]], [[Haag]].

Viljem II. je bil sin [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika]] in grofice Amalie von Solms-Braunfels. Leta 1641 mu je oče izposloval poroko z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in s tem ustvaril zvezo med družinama [[Orange-Nassau|Oranskih]] in [[Stuarti|Stuartov]], ki je bila tako pomembna za kasnejši potek zgodovine.

Po očetovi smrti leta 1647, ob koncu mirovnih pogajanj v [[Münster|Münstru]], je postal glavni poveljnik vojske in ''stadhouder'' (državni namestnik) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]], [[Gelderland]] in [[Groningen]]. Ni bil naklonjen miru. Pogajalci so pogodbo s Španijo podpisali in skupščine (zvezna in deželne) ratificirale v nasprotju z njegovim nasvetom.

Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.

Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000&lt;ref&gt;Israel, str. 602&lt;/ref&gt; mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Cornelis de Graeff|Cornelisa de Graeff]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Willema Frederika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle [[mestna vrata]]. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale  antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.

Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.

==Sklici==

{{sklici}}

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Oranje-Nassav]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[ knez Oranski]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|William II, Prince of Orange}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Viljem II.}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>by1q5kubsdppeheyt9qn4iux7eqp87v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677034</id>
      <parentid>6677033</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:28:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677034</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5130" sha1="48lisde2er94pplv161gc7djtles1q1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Viljem II. Oranski}}

'''Viljem II. Oranski''' (nizozemsko: ''Willem II. van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], [[štatholder]], * [[27. maj]] [[1626]], [[Haag]], † [[6. november]] [[1650]], [[Haag]].

Viljem II. je bil sin [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika]] in grofice Amalie von Solms-Braunfels. Leta 1641 mu je oče izposloval poroko z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in s tem ustvaril zvezo med družinama [[Orange-Nassau|Oranskih]] in [[Stuarti|Stuartov]], ki je bila tako pomembna za kasnejši potek zgodovine.

Po očetovi smrti leta 1647, ob koncu mirovnih pogajanj v [[Münster|Münstru]], je postal glavni poveljnik vojske in ''stadhouder'' (državni namestnik) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]], [[Gelderland]] in [[Groningen]]. Ni bil naklonjen miru. Pogajalci so pogodbo s Španijo podpisali in skupščine (zvezna in deželne) ratificirale v nasprotju z njegovim nasvetom.

Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.

Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000&lt;ref&gt;Israel, str. 602&lt;/ref&gt; mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Cornelis de Graeff|Cornelisa de Graeff]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Willema Frederika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle [[mestna vrata]]. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale  antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.

Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.

==Sklici==

{{sklici}}

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Oranje-Nassav]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[ knez Oranski]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|William II, Prince of Orange}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Viljem II.}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>48lisde2er94pplv161gc7djtles1q1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677035</id>
      <parentid>6677034</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:30:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677035</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5129" sha1="d8dgu6jykvd46qbmy7ggz8hmgjdf6g0" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Viljem II. Oranski}}

'''Viljem II. Oranski''' (nizozemsko: ''Willem II. van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], [[štatholder]], * [[27. maj]] [[1626]], [[Haag]], † [[6. november]] [[1650]], [[Haag]].

Viljem II. je bil sin [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika]] in grofice Amalie von Solms-Braunfels. Leta 1641 mu je oče izposloval poroko z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in s tem ustvaril zvezo med družinama [[Orange-Nassau|Oranskih]] in [[Stuarti|Stuartov]], ki je bila tako pomembna za kasnejši potek zgodovine.

Po očetovi smrti leta 1647, ob koncu mirovnih pogajanj v [[Münster|Münstru]], je postal glavni poveljnik vojske in ''stadhouder'' (državni namestnik) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]], [[Gelderland]] in [[Groningen]]. Ni bil naklonjen miru. Pogajalci so pogodbo s Španijo podpisali in skupščine (zvezna in deželne) ratificirale v nasprotju z njegovim nasvetom.

Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.

Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000&lt;ref&gt;Israel, str. 602&lt;/ref&gt; mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Cornelis de Graeff|Cornelisa de Graeff]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Willema Frederika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle [[mestna vrata]]. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale  antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.

Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.

==Sklici==

{{sklici}}

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Oranje-Nassav]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Oranski knez]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik, knez Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|William II, Prince of Orange}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Viljem II.}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>d8dgu6jykvd46qbmy7ggz8hmgjdf6g0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677052</id>
      <parentid>6677035</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:05:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6677052</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5114" sha1="2j25v21kewhdhtbtfacbki3g459qk28" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Viljem II. Oranski}}

'''Viljem II. Oranski''' (nizozemsko: ''Willem II. van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], [[štatholder]], * [[27. maj]] [[1626]], [[Haag]], † [[6. november]] [[1650]], [[Haag]].

Viljem II. je bil sin [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika]] in grofice Amalie von Solms-Braunfels. Leta 1641 mu je oče izposloval poroko z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in s tem ustvaril zvezo med družinama [[Orange-Nassau|Oranskih]] in [[Stuarti|Stuartov]], ki je bila tako pomembna za kasnejši potek zgodovine.

Po očetovi smrti leta 1647, ob koncu mirovnih pogajanj v [[Münster|Münstru]], je postal glavni poveljnik vojske in ''stadhouder'' (državni namestnik) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]], [[Gelderland]] in [[Groningen]]. Ni bil naklonjen miru. Pogajalci so pogodbo s Španijo podpisali in skupščine (zvezna in deželne) ratificirale v nasprotju z njegovim nasvetom.

Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.

Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000&lt;ref&gt;Israel, str. 602&lt;/ref&gt; mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Cornelis de Graeff|Cornelisa de Graeff]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Willema Frederika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle [[mestna vrata]]. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale  antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.

Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.

==Sklici==

{{sklici}}

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Nassavskih]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Oranski knez]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|William II, Prince of Orange}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Viljem II.}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>2j25v21kewhdhtbtfacbki3g459qk28</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677055</id>
      <parentid>6677052</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:08:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677055</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5115" sha1="082y1uys83sxpdvy8uygftpp4sbdopr" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Viljem II. Oranski}}

'''Viljem II. Oranski''' (nizozemsko: ''Willem II. van Oranje''), [[knez]] [[Orange-Nassau|Oranski]], [[štatholder]], * [[27. maj]] [[1626]], [[Haag]], † [[6. november]] [[1650]], [[Haag]].

Viljem II. je bil sin [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika]] in grofice Amalie von Solms-Braunfels. Leta 1641 mu je oče izposloval poroko z Marijo Stuart, hčerko angleškega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in s tem ustvaril zvezo med družinama [[Orange-Nassau|Oranskih]] in [[Stuarti|Stuartov]], ki je bila tako pomembna za kasnejši potek zgodovine.

Po očetovi smrti leta 1647, ob koncu mirovnih pogajanj v [[Münster|Münstru]], je postal glavni poveljnik vojske in ''stadhouder'' (državni namestnik) v provincah [[Holandija]], [[Zelandija]], [[Utrecht]], [[Overijssel]], [[Gelderland]] in [[Groningen]]. Ni bil naklonjen miru. Pogajalci so pogodbo s Španijo podpisali in skupščine (zvezna in deželne) ratificirale v nasprotju z njegovim nasvetom.

Domišljav in jezljiv, brez izkušenj na bojnem polju, prvotno ni imel ugleda in ni bilo videti, da bo v dveh letih svojega ''stadhouderata'' pripeljal državo v zelo hudo politično krizo. Svoj vpliv je (po že preizkušeni metodi strica [[Mavricij Oranski|Mavricija]]) povečal tako, da se je povezal z ortodoksnimi [[Kalvinizem|kalvinisti]], zanašal pa se je tudi na preproste množice, ki so bile v preteklosti vedno na strani Oranskih. Njemu naklonjeni duhovniki so začeli preganjati [[Katolištvo|katoličane]] v obmejnih pokrajinah, kjer [[reformacija]] prej zaradi bližine Španije ni bila izpeljana do konca. Kritizirali so dominantno vlogo province Holandije in rušili ravnotežje med političnimi silami, za katerega se je tako prizadeval Viljemov oče. Ob vsemogočih izzivanjih pa so bile odločilne razlike v pogledih na potrebno velikost vojske.

Že v času mirovnih pogajanj so skupščine provinc (''staten''), s holandsko na čelu, močno zmanjšale financiranje vojske, tako da je leta 1648 štela le še 35.000&lt;ref&gt;Israel, str. 602&lt;/ref&gt; mož (leta 1642 preko 70.000) in leta 1649 samo še 29.250 mož. Ko je holandska skupščina izglasovala še nadaljnje zmanjšanje svojega deleža, ni šlo več le za vojsko, ampak za vprašanje, kdo je gospodar položaja, in Viljem se je odločil za akcijo. Po predhodnem dogovoru s ''stadhouderjem'' v Friziji, Willemom Frederikom, je 30. julija 1650 izvedel vojaški udar. V Haagu je dal zapreti 6 najvplivnejših predstavnikov mest v holandski skupščini (med njimi Jacoba de Witta, očeta kasnejšega vodje republikanske vlade [[Johan de Witt|Johana de Witta]] in [[Kornelis de Graeff|Kornelisa de Graeffa]]) in istočasno iz Gelderlanda poslal pod vodstvom Viljema Friderika 12.000 mož, da bi zavzeli [[Amsterdam]], najmočnejše mesto v nasprotnem taboru (z [[Arminijanci|arminijanskim]] mestnim svetom). A vojsko, ki je ponoči korakala proti Amsterdamu, je opazil poštni kurir in obvestil mestne oblasti ravno še v pravem času, da so zaprle [[mestna vrata]]. Napad preko obzidja ni bil v načrtu in vojska je mesto obkolila. Sedaj se je knez lahko pogajal s stališča sile in izid je pokazal, da je bil gospodar položaja. Dva največja zagovornika zmanjšanja vojske je mestni svet izločil iz svoje sredine in preklical sklep o zmanjšanju vojske. Viljem je dosegel svoje in celo dobil priznanje od manjših provinc, ki so tako odkrito pokazale  antagonizem do bogatega Amsterdama. Viljem se je v zunanji politiki približal Franciji in zaostril odnose s Španijo a je že čez dva meseca umrl za [[črne koze|črnimi kozami]]. Nepričakovana smrt je postavila politične razmere v državi na glavo. Na oblast je pripeljala republikansko stranko. Začelo se je 22 letno obdobje oblasti brez ''stadhouderata''.

Viljemov edini sin in naslednik, kasnejši [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], se je rodil po očetovi smrti. Očetovo vlogo je prevzel čez 22 let in leta 1683 postal tudi angleški kralj.

==Sklici==

{{sklici}}

==Viri==

* {{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}


{{s-start}}
{{s-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|27. maj|1626|6. november|1650|[[ Rodbina Nassavskih]]}}
|-
{{s-reg | }}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Oranski knez]]&lt;br&gt;[[baron]] iz [[Breda|Brede]]|years=1647–1650}}
{{s-aft|after=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]}}
|-
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]]}}
{{s-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]], [[Zelandija|Zelandije]],&lt;br&gt;[[Utrecht (provinca)|Utrechta]], [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel]]|years=1647–1650}}
{{S-vac|next=[[Viljem III. Angleški|Viljem III.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Stadtholderljev]]}}
{{s-end}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|William II, Prince of Orange}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Oranski, Viljem II.}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Nosilci reda podvezice]]</text>
      <sha1>082y1uys83sxpdvy8uygftpp4sbdopr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rodbina Orange-Nassau</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329143</id>
    <revision>
      <id>6676995</id>
      <parentid>6676878</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T12:15:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6676995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3326" sha1="b9hdv3xljlzy97ad2gjdy4btc0x5p07" xml:space="preserve">[[Slika:Blason_Nassau-Orange.svg|thumb|right|''Grb, ki ga je uporabljal Viljem I. Oranski''. V grb rodbine Nassau je vstavljen grb knezov Chalon-Arlay; simbol prvotnih grofov Oranskih je bil lovski rog.]]

'''Rodbina Orange-Nassau''' je vladajoča [[kralj]]eva rodbina na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki izhaja iz podveje [[Nassau-Dillenburg]] otonske veje rodbine [[Rodbina Nassavskih|Nassavskih]].

Leta 1544 je prvi sin grofa Viljema Nassavsko-Dillenburškega-Bogatega (*1487, †1559), enajstletni Viljem, od svojega bratranca Renéja (*1519, †1544), sina Henrika III. Nassavskega (*1483, †1538) in njegove žene iz drugega zakona Claudie de Chalon (†1521), podedoval francosko kneževino [[Orange, Vaucluse|Orange]] in vsa njuna posestva na Nizozemskem in v Luksemburgu. Viljem se je leta 1545 odpovedal očetovi dediščini in se iz [[Dillenburg]]a preselil v [[Breda, Nizozemska|Bredo]] in [[Bruselj]], kjer ga je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] nameraval vzgojiti za kraljevega namestnika na Nizozemskem. Kot [[Viljem I. Oranski|Viljem I., knez Oranski,]] je tako začetnik rodbine Orange-Nassau, nove podveje rodbine Nassau.

[[Slika:Four_generations_Princes_of_Orange_-_William_I%2C_Maurice_and_Frederick_Henry%2C_William_II%2C_William_III_%28Willem_van_Honthorst%2C_1662%29.jpg|thumb|right|''Štiri generacije oranskih knezov: Viljem I., Mavricij, Friderik Henrik, Viljem II. in Viljem III.'' Willem van Honthorst, 1662.]]

[[Viljem I. Oranski]] je leta 1567 stopil na čelo [[Nizozemska osamosvojitvena vojna (prvi del)|upora Nizozemcev]] proti nadvladi Španije in vsa svoja prizadevanje in bogastvo posvetil ustanavljanju [[Republika Nizozemska|Republike Nizozemske]]. Kot ''stadhouderji'' (državni namestniki v provincah Republike) so njegovo delo nadaljevali sinova [[Mavricij Oranski|Mavricij]] in [[Friderik Henrik Oranski|Friderik Henrik]], vnuk [[Viljem II. Oranski|Viljem II.]] in pravnuk [[Viljem III. Oranski|Viljem III.]], ki je postal tudi angleški kralj.

Vzporedni veji Nassau-Dillenburg in Orange-Nassau sta se spet dotaknili s poroko Albertine Agnes (*1634, †1696), hčerke Friderika Henrika Oranskega, z Viljemom Friderikom iz rodbine Nassau-Diez (*1613, †1664). Ko je leta 1702 Viljem III. umrl brez potomcev, ga je nasledil [[Ivan Viljem Friso Oranski|Ivan Viljem Friso]] (*1687, †1711), vnuk Albertine Agnes, ki je podedoval tudi posestva rodbine Orange-Nassau z izjemo kneževine Orange, ki je bila vrnjena Franciji. Rodbina je še naprej lahko uporabljala naslov knezov oranskih.

[[Viljem IV. Oranski|Vijem IV.]] (*1711, †1751), sin Ivana Viljema Frisa, je leta 1743 združil vsa nizozemska in nemška ozemlja nekdanje dedne posesti otonske veje rodbine Nassau. Leta 1747 je postal dedni ''stadhouder'' vseh provinc Republike Nizozemske. Njegov vnuk je postal z [[Dunajski kongres|dunajskim kongresom]] leta 1815 nizozemski kralj [[Viljem I. Nizozemski|Viljem I.]] Ko je vnuk slednjega, [[Viljem III. Nizozemski|Viljem III.]], ostal brez moškega naslednika, ga je leta 1890 nasledila hči, kraljica Vilhelmina, njo pa kraljici Juliana in Beatrix.

== Viri ==

* (1972) Meyers Enzyklopädisches Lexikon in 25 Bänden. Mannheim, Wien, Zürich: Bibliographisches Institut.

[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau|*]]
[[Kategorija:Vladarske rodbine]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b9hdv3xljlzy97ad2gjdy4btc0x5p07</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dakar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>332990</id>
    <revision>
      <id>6677308</id>
      <parentid>6521557</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:15:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677308</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33197" sha1="ov09tt88iu0wf2p21kn4dkex3qtarns" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                            = Dakar
| settlement_type                 = [[glavno mesto]]
| image_skyline                   = {{multiple image
 | border      = infobox
 | total_width = 280
 | perrow      = 1/2/2/1
| caption_align = center
 | image1      = Dakar-Indépendance.jpg
 | caption1    = Trg neodvisnosti
 | image2      = Gorée-MaisonEsclaves1.jpg
 | caption2    = [[Hiša sužnjev]] v Goréeju
 | image3      = 
 | caption3    = 
 | image4      = Soumbedioune Boats (5405595088).jpg
 | caption4    = Soumbedioune čolni v [[Medina, Dakar|Médini]]
 | image5      = Ngor Beach.jpg
 | caption5    = plaža Ngor
 | image6      = Dakar - Panorama urbain.jpg
 | caption6    = Pogled iz zraka na Dakar}} 
| image_caption                   = 
| image_flag                      = Flag of Dakar, Senegal.svg
| image_seal                      = 
| image_shield                    = Coat of arms of Dakar, Senegal.svg
| shield_size                     = 
| image_map                       = Dakar districts.svg
| map_caption                     = Dakar, razdeljen na 19 ''občinskih okrožij''
| pushpin_map                     = Senegal#Africa
| pushpin_relief                  = 1
| pushpin_label_position          = 
| pushpin_map_caption             = Lega v Senegalu
| coordinates                     = {{Coord|14|41|34|N|17|26|48|W|region:SN-DK_type:city(1,000,000)|display=inline,title}}
| subdivision_type                = Država
| subdivision_name                = {{flag|Senegal}}
| subdivision_type1               = Regija
| subdivision_type2               = Departma
| subdivision_name1               = Dakar
| subdivision_name2               = Dakar
| established_title               = Naseljeno
| established_date                = 15. stoletje
| parts_type                      = Občinsko okrožje
| parts                           = 19
| p1                              = Cambérène
| leader_party                    = 
| leader_title                    = Župan
| leader_name                     = Abass Fall
| area_total_km2                  = 79,83
| area_metro_km2                  = 535
| elevation_footnotes             = &lt;ref&gt;{{cite web| url = http://www.dakar.climatemps.com/map.php| title = climatemps.com| accessdate = 2025-10-05| archive-date = 2016-05-03| archive-url = https://web.archive.org/web/20160503062229/http://www.dakar.climatemps.com/map.php| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
| elevation_m                     = 22
| population_total                = 1.278.469
| population_as_of                = 2023 (štetje)
| population_footnotes            = &lt;ref name=&quot;Senegal: Administrative Division&quot;&gt;[https://www.citypopulation.de/en/senegal/admin/ Senegal: Administrative Division]&lt;/ref&gt;
| population_est                  =
| pop_est_as_of                   = 
| pop_est_footnotes               = 
| population_density_km2          = auto
| population_metro                = 4.004.427
| population_density_metro_km2    = 7485
| population_note                 = Podatki veljajo za upravno regijo Dakar, ki se tesno ujema z mejami metropolitanskega območja Dakar.
| postal_code_type                = 
| postal_code                     = 12500
| area_code                       = 
| website                         = {{URL|https://www.villededakar.sn/|villededakar.sn}}
| footnotes                       = 
| timezone                        = [[Greenwiški srednji čas|GMT]]
| utc_offset                      = ±00:00
| official_name                   = 
}}
'''Dakar''' ({{IPA|fr|dakaʁ|lang}}; {{langx|wo|Ndakaaru}}) je [[glavno mesto|glavno]] in največje mesto [[Senegal]]a. Departma Dakar ima 1.278.469 prebivalcev, prebivalstvo metropolitanskega območja Dakarja pa je leta 2023 štelo štiri milijone ljudi.

Je pomembno pristaniško mesto, ki leži ob severovzodni obali [[Zeleni rt|Zelenega rta]] (Cap-Vert), skrajne zahodne točke [[Afrika|Afrike]], na polovici poti med izlivi rek [[Gambija (reka)|Gambija]] in [[Senegal (reka)|Senegal]] v [[Atlantski ocean]]. Poleg strateške lege na skrajnem zahodu celine je za pristaniško dejavnost ugodna tudi zaščita, ki mu jo nudijo [[apnenec|apnenčasti]] klifi Zelenega rta in jo dopolnjuje sistem umetnih valolomov.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/150012/Dakar |title=Dakar (Senegal) |work=Britannica Online |accessdate=14.4.2012}}&lt;/ref&gt; Predel mesta, imenovan ''le Plateau'', je administrativno in finančno središče države. Dakar kot celota ima zaradi osrednje vloge v [[politika|politiki]] kozmopolitski značaj, v nasprotju s preostankom Senegala.&lt;ref name=&quot;20cAfricanHistory&quot;&gt;{{navedi enciklopedijo |author=Coumba Diop, Momar |year=2002 |title=Dakar, Senegal |pages=124–125 |encyclopedia=Encyclopedia of Twentieth-Century African History |editor1=Eyoh, Dickson|editor2=Tiyambe Zeleza, Paul |publisher=Routledge |isbn=0203986571}}&lt;/ref&gt;

Cap-Vert so v začetku 15. stoletja kolonizirali Portugalci. Portugalci so se naselili na otoku [[Gorée]] ob obali Cap-Vert in ga uporabljali kot izhodišče za atlantsko trgovino s sužnji. Francija je otok prevzela leta 1677. Po odpravi trgovine s sužnji in francoski priključitvi celinskega območja v 19. stoletju je Dakar zrasel v pomembno regionalno pristanišče in pomembno mesto francoskega kolonialnega imperija. Leta 1902 je Dakar nadomestil [[Saint-Louis, Senegal|Saint-Louis]] kot glavno mesto [[Francoska Zahodna Afrika|Francoske Zahodne Afrike]]. Od leta 1959 do 1960 je bil Dakar glavno mesto kratkotrajne Malijske federacije. Leta 1960 je postal glavno mesto neodvisne Republike Senegal. 

Danes je mesto širše znano predvsem po prireditvi [[Reli Dakar]], vsakoletni vzdržljivostni motošportni preizkušnji s ciljem v Dakarju, čeprav so v zadnjih letih zaradi politične nestabilnosti v Senegalu dirke organizirane v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Dakar bo gostil poletne mladinske olimpijske igre leta 2026.

== Zgodovina ==

Polotok Cap-Vert so najkasneje v 15. stoletju naselili Lebuji, ribogojna podskupina etnične skupine Volofov. Prvotne vasi – Ouakam, Ngor, Yoff in Hann – še danes predstavljajo značilne Leboujske soseske mesta. Leta 1444 so Portugalci dosegli Dakarski zaliv.&lt;ref&gt;[[Dinis Dias]] je leta 1444 obplul Cap-Vert, vendar ni jasno ali je sploh zaplul v sam zaliv. [[Álvaro Fernandes]] se je zasidral pri nenaseljenem otoku Gorée in zvabil ter ujel dva domorodca z ribiškega kanuja Lebou, preden so ga pregnali. Velika flota sužnjev Lançarote de Freitas se je zasidrala v zalivu, vendar so bili njihovi poskusi, da bi dosegli celinsko obalo, odbiti z raketnim ognjem in niso vzeli ujetnikov. Kasnejši floti Estêvãa Afonsa (1446) in Valarteja (1447) sta se na kratko ustavili pri Goréeju, vendar sta bili prav tako odbiti od obale in niso vzeli ujetnikov. Po tem je princ [[Henrik Pomorščak]] za skoraj desetletje prekinil vse portugalske odprave onkraj Cap-Verta. Ni več zabeleženih poskusov, dokler ni bil vzpostavljen stik leta 1456. (Kot poroča kronika Gomes Eanes de Zurara iz leta 1453)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;B.W. Diffie and G.D. Winius (1977) ''Foundations of the Portuguese empire, 1415–1580'' Minneapolis: University of Minnesota Press, pp.83-85&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;A. Teixeira da Mota (1946) &quot;A descoberta da Guiné&quot;, ''Boletim cultural da Guiné Portuguesa'', Vol. 1. No. 2 (Apr), p. 273-326.&lt;/ref&gt; Mirne stike je leta 1456 končno vzpostavil Diogo Gomes, zaliv pa so nato poimenovali »Angra de Bezeguiche« (po imenu lokalnega vladarja).&lt;ref name=mota&gt;A. Teixeira da Mota (1968) &quot;Ilha de Santiago e Angra de Bezeguiche, escalas da carreira da India&quot;, ''Do tempo e da historia'', Lisbon, v.3, pp.141-49.&lt;/ref&gt; Zaliv »Bezeguiche« je v začetku 16. stoletja služil kot ključna postaja za portugalske ladje, kjer so se velike flote redno ustavljale na svojih potovanjih v in iz Indije, da bi popravile bremena, natočile sladko vodo iz potokov in vodnjakov ob obali Cap-Verta ter zamenjale zaloge z domačini za preostalo potovanje. (Znano je, da je med enim od teh postankov leta 1501 florentinski navigator [[Amerigo Vespucci]] začel graditi svojo hipotezo o ''[[Novi svet|Novem svetu]]'' o Ameriki.&lt;ref&gt;Vespucci's letter from Bezeguiche is reproduced in F.A. de Varnhagen (1865) ''Amerigo Vespucci'', pp.78-82.&lt;/ref&gt;)

Portugalci so sčasoma ustanovili naselbino na otoku Gorée (takrat znanem kot otok Bezeguiche ali Palma), ki so ga do leta 1536 začeli uporabljati kot izhodišče za izvoz sužnjev. Celinsko ozemlje Cap-Verta pa je bilo pod nadzorom Jolofskega cesarstva kot del zahodne province Cayor, ki se je leta 1549 odcepila od Jolofa. V 17. stoletju je bila neposredno nasproti Goréeja ustanovljena nova vas Lebou, imenovana Ndakaaru, ki je oskrbovala evropsko trgovsko tovarno s hrano in pitno vodo. Leta 1588 je Gorée zavzela Združena Nizozemska, ki mu je dala sedanje ime (črkuje se ''Goeree'', po Goeree-Overflakkee na Nizozemskem). Otok je še večkrat prešel iz rok v roke Portugalcev in Nizozemcev, preden je 23. januarja 1664 padel v roke Angležev pod admiralom Robertom Holmesom in končno leta 1677 v roke Francozov. Čeprav je bil od takrat pod neprekinjeno francosko upravo, so v trgovini s sužnji prevladovali večrasni ljudje, potomci nizozemskih in francoskih trgovcev ter afriških žena. Leta 1776 je bila v Goréeju zgrajena zloglasna ''[[Hiša sužnjev]]''.

Leta 1795 so se Lebouji uprli oblasti Cayorja. Pod vodstvom Diopa, muslimanske klerikalne družine, ki je izvirala iz Kokija na Cayorju, je bila ustanovljena nova teokratska država, ki so jo Francozi kasneje poimenovali ''Leboujska republika''. Glavno mesto republike je bil ustanovljen v Ndakaaruju. Leta 1857 so Francozi v Ndakaaruju (ki so ga imenovali ''Dakar'') ustanovili vojaško postojanko in priključili republiko Lebou, čeprav so njene institucije nominalno še naprej delovale. Serigne (prav tako zapisano ''Sëriñ'', 'Gospod') iz Ndakaarujevega senegalska država še danes priznava kot tradicionalno politično oblast Lebouja.

Francija je februarja 1794 odpravila trgovino s sužnji. Vendar pa jo je [[Napoleon Bonaparte]] maja 1802 ponovno uvedel. Trgovina s sužnji se je v Goréeju nadaljevala do leta 1848, ko je bila dokončno ukinjena na vseh francoskih ozemljih. Da bi nadomestili trgovino s sužnji, so Francozi spodbujali gojenje arašidov na celini. Ko je trgovina z arašidi cvetela, se je majhen otok Gorée, katerega prebivalstvo je naraslo na 6000 prebivalcev, izkazal za neučinkovito pristanišče. Trgovci iz Goréeja so se odločili preseliti na celino in leta 1840 so v Rufisqueu ustanovili 'tovarno' s skladišči.
[[File:061 Dakar. - Une fontaine publique.jpg|left|thumb|Javni vodnjak, 1899]]

Kolonialne oblasti so za razvoj Dakarja in infrastrukturo namenile velika javna sredstva. Pristaniške objekte so izboljšali s pomoli, vzdolž obale do Saint-Louisa je bila vzpostavljena telegrafska linija, železnica Dakar-Saint-Louis pa je bila dokončana leta 1885, ko je mesto postalo pomembno oporišče za osvajanje Zahodnega Sudana.

Gorée, vključno z Dakarjem, je bil leta 1872 priznan kot francoska občina. Dakar se je leta 1887 odcepil od Goréeja kot ločena občina. Meščani mesta so izvolili svojega župana in občinski svet ter pomagali poslati izvoljenega predstavnika v državni zbor v Parizu. Dakar je leta 1902 nadomestil Saint-Louis kot glavno mesto Francoske Zahodne Afrike.&lt;ref&gt;Roman Adrian Cybriwsky, ''Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture'', ABC-CLIO, US, 2013, p. 93&lt;/ref&gt; Druga večja železnica, Dakar-Niger, zgrajena med letoma 1906 in 1923, je povezala Dakar z [[Bamako]]m in utrdila položaj mesta na čelu francoskega zahodnoafriškega imperija. Leta 1929 je bila občina Gorée, ki je imela takrat le nekaj sto prebivalcev, združena z Dakarjem.
[[File:057 Dakar. - Les entrepôts.jpg|thumb|left|Dakar Entrepôt ok. 1900]]

Urbanizacijo v kolonialnem obdobju so zaznamovale oblike rasne in socialne segregacije – pogosto izražene v smislu zdravja in higiene – ki še danes strukturirajo mesto. Po epidemiji [[kuga|kuge]] leta 1914 so oblasti večino afriškega prebivalstva prisilile iz starih sosesk oziroma »Plateau« v novo četrt, imenovano Médina, ki jo je od nje ločil »sanitarni kordon«. Kot prvi prebivalci zemlje so se prebivalci mesta Lebouji uspešno uprli tej razlastitvi. Podprl jih je Blaise Diagne, prvi Afričan, izvoljen za poslanca v državni zbor. Kljub temu je planota pozneje postala upravno, trgovsko in stanovanjsko okrožje, vse bolj rezervirano za Evropejce in je služila kot model za podobne izključujoče upravne enklave v drugih kolonialnih prestolnicah francoske Afrike (Bamako, [[Conakry]], [[Abidžan]], [[Brazzaville]]). Medtem je sufijski red Layene, ki ga je ustanovil Seydina Mouhammadou Limamou Laye, uspeval med Lebouji v Yoffu in v novi vasi Cambérène. Od osamosvojitve se je urbanizacija razširila proti vzhodu mimo Pikine, primestja za primestne prebivalce, katerega prebivalstvo (leta 2001 ocenjeno na 1.200.000) je večje od prebivalstva samega Dakarja, do Rufisquea, kar je ustvarilo somestje s skoraj 3 milijoni prebivalcev (več kot četrtina nacionalnega prebivalstva).
[[File:Harbor, Dakar, Sénégal (West Africa), c. 1905 (7792576026).jpg|thumb|Pristanišče Dakar, 1905]]

V svojem kolonialnem razcvetu je bil Dakar eno glavnih mest francoskega cesarstva, primerljivo s [[Hanoj]]em ali [[Bejrut]]om. Francoska trgovska podjetja so tam ustanovila podružnice, industrijske naložbe (mline, pivovarne, rafinerije, tovarne konzerv) pa so privabljale njegove pristaniške in železniške zmogljivosti. Bil je tudi strateško pomemben za Francijo, ki je v svojem pristanišču vzdrževala pomembno pomorsko oporišče in premogovno postajo ter ga vključila v svoje najzgodnejše letalske in poštne tokove, predvsem z legendarnim letališčem Mermoz (ki ne obstaja več).

{{Glavni|Bitka za Dakar}}
Leta 1940 se je Dakar vpletel v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je general [[Charles de Gaulle]], vodja sil Svobodne Francije, želel mesto spremeniti v izhodišče svojih odporniških operacij. Cilj je bil dvigniti zastavo Svobodne Francije v Zahodni Afriki, zasesti Dakar in s tem začeti utrjevati francoski odpor njenih kolonij v Afriki. Načrt je imel britansko pomorsko podporo, ko se je francoski vojskovodja boril sam proti silam osi. Vendar pa je bil Dakar zaradi zamud in razkritja načrta že pod vplivom nemške volje vichyjske vlade. S prihodom francoskih pomorskih sil pod nadzor Vichyja in soočenih s trdovratno obrambo na kopnem so bili de Gaullovi predlogi zavrnjeni in ob obali je sledila tridnevna bitka za Dakar, od 23. do 25. septembra 1940, med vichyjsko obrambo in napadom mornarice Svobodne Francije in britanske mornarice. Podvig je bil po znatnih pomorskih izgubah opuščen. Čeprav je pobuda za Dakar propadla, se je general de Gaulle uspel uveljaviti v Douali v [[Kamerun]]u, ki je postala zbirno mesto odpora za Svobodne Francije.&lt;ref&gt;Winston Churchill, ''The Second World War'', Vol 2 Book II Chapter xxiv 'Dakar'.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;John Williams, ''The Guns of Dakar: September, 1940'' (Heinemann Educational Books, 1976).&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Martin Thomas, &quot;The Anglo‐French divorce over West Africa and the limitations of strategic planning, June‐December 1940.&quot; ''Diplomacy and Statecraft'' 6.1 (1995): 252-278.&lt;/ref&gt;
[[File:Thiaroye Mural DSCN1029.jpg|thumb|Fresh v Dakarju v spomin na pokol v Thiaroyeju. Na njem piše ''Thiaroye '44, nepozaben dogodek''.]]

Novembra 1944 so se zahodnoafriški rekruti v francoski vojski uprli zaradi slabih razmer v taborišču Thiaroye na obrobju mesta. Upor je veljal za obtožnico kolonialnega sistema in je predstavljal prelomnico za nacionalistično gibanje. 1. decembra 1944 so francoski vojaki, ki so varovali taborišče, odprli ogenj na zahodnoafriške vojake. Poročila o številu smrtnih žrtev se gibljejo od približno 35 (uradni francoski podatki) do več kot 300 (takrat aktivni vojaški veterani).

Dakar je bil od leta 1959 do 1960 glavno mesto kratkotrajne Malijske federacije, nato pa je postal glavno mesto Senegala. Pesnik, filozof in prvi predsednik Senegala [[Léopold Sédar Senghor]] je poskušal Dakar preoblikovati v ''podsaharske Atene'' (''l'Athènes de l'Afrique subsaharienne''),&lt;ref&gt;{{cite web |title=Discours de réception de M. Jean-Claude JUNCKER comme membre associé étranger à l'Académie des Sciences morales et politiques |language=fr |url=http://www.geopolitis.net/DOCUMENTS%20SELECTIONNES/DISCOURSJUNCKER.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20130724071029/http://www.geopolitis.net/DOCUMENTS%20SELECTIONNES/DISCOURSJUNCKER.pdf |archive-date=2013-07-24 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; kot je bila njegova vizija.

Dakar je pomembno finančno središče, kjer domuje ducat nacionalnih in regionalnih bank (vključno s Centralno banko zahodnoafriških držav (BCEAO), ki upravlja enotno valuto zahodnoafriškega franka CFA) ter številne mednarodne organizacije, nevladne organizacije in mednarodni raziskovalni centri. V Dakarju živi velika libanonska skupnost (skoncentrirana v uvozno-izvoznem sektorju), ki sega v 1920-ta leta, skupnost maroških poslovnežev ter mavretanske, zelenortske in gvinejske skupnosti. V mestu živi kar 20.000 francoskih izseljencev. Francija še vedno vzdržuje letalsko oporišče v Yoffu, francoska flota pa se oskrbuje v dakarskem pristanišču.

Od leta 1978 do leta 2007 je bil Dakar pogosto končna točka [[Rally Dakar|relija Dakar]].

== Geografija ==
Dakar je na polotoku Cap-Vert na atlantski obali in je najzahodnejše mesto na afriški celini.

== Podnebje ==
Dakar ima tropsko vroče polsušno podnebje, na katerega vpliva ocean ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''BSh''), s kratkim deževnim obdobjem in dolgim ​​sušnim obdobjem. Deževno obdobje v Dakarju traja od julija do oktobra, sušno obdobje pa pokriva preostalih osem mesecev. V mestu pade približno 411 mm padavin na leto.

Dakar je med decembrom in majem običajno zelo topel z dnevnimi temperaturami okoli 25–28 °C. Noči v tem letnem času so tople, nekatere med 18 in 20 °C. Vendar pa med majem in novembrom mesto postane precej bolj vroče, dnevne temperature pa dosežejo 29–31 °C, nočne temperature pa nekoliko nad 23–25 °C. Kljub temu bolj vročemu letnemu času vreme v Dakarju še zdaleč ni tako vroče kot v mestih v notranjosti [[Sahel]]a, kot sta [[Niamey]] in [[N'Djamena]], kjer se temperature večji del leta gibljejo nad 36 °C. Dakar vse leto hladi morski vetrič.

== Uprava ==
Mesto Dakar je občina (komuna) (včasih znana tudi kot ''commune de ville''), ena od 125 občin Senegala. Občino Dakar je ustanovila francoska kolonialna uprava 17. junija 1887 z odcepitvijo od občine Gorée. Občina Gorée, ustanovljena leta 1872, je bila sama po sebi ena najstarejših občin zahodnega tipa v Afriki (skupaj z občinama Alžirije in Južne Afrike).

Občina Dakar neprekinjeno obstaja od leta 1887, po osamosvojitvi leta 1960 pa jo je ohranila nova država Senegal, čeprav so se njene meje sčasoma precej spreminjale. Meje občine Dakar se od leta 1983 niso spremenile. Občino Dakar vodi demokratično izvoljen občinski svet (''conseil municipal'') s petletnim mandatom in župan, ki ga izvoli občinski svet. V Dakarju je bilo od leta 1887 20 županov. Prvi temnopolti župan je bil Blaise Diagne, župan Dakarja od leta 1924 do 1934. Najdlje živeči župan je bil Mamadou Diop, župan 18 let, med letoma 1984 in 2002.
[[File:Dakar - Assemblée nationale.JPG|thumb|left|Assemblée nationale na planoti, srcu starega Dakarja]]

Občina Dakar je prav tako departma, eden od 45 departmajev Senegala. Ta situacija je precej podobna Parizu, ki je hkrati občina in departma. Vendar pa v nasprotju s francoskimi departmaji, departmaji v Senegalu nimajo politične moči (nimajo departmajske skupščine) in so zgolj lokalne upravne strukture centralne države, ki so odgovorne za izvajanje nekaterih upravnih storitev in nadzor nad dejavnostmi občin znotraj departmaja.

Departma Dakar je razdeljen na štiri okrožja: Almadies, Grand Dakar, Parcelles Assainies (kar dobesedno pomeni 'izsušena zemljišča'; to je najbolj naseljeno okrožje Dakarja) in Plateau/Gorée (središče Dakarja).&lt;ref&gt;{{Cite report |url=http://www.ansd.org/SES2005.pdf |title=Situation économique et sociale du Sénégal Edition 2005 |last=Agence Nationale de la Statistique et de la Démographie |first=Government of Senegal |date=2005 |page=163 |language=fr |access-date=2007-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070615173338/http://www.ansd.org/SES2005.pdf &lt;!-- Bot retrieved archive --&gt; |archive-date=2007-06-15}}&lt;/ref&gt; Ta okrožja se precej razlikujejo od pariških okrožij, saj so zgolj lokalne upravne strukture osrednje države, tako kot senegalski departmaji in so zato bolj primerljiva s francoskimi departmajskimi okrožji.
[[File:DKR Railway station.JPG|thumb|Osrednja postaja Dakar]]

Leta 1996 je senegalski parlament izglasoval obsežno reformo upravne in politične delitve Senegala. Občina Dakar, katere prebivalstvo se je približevalo milijonu prebivalcev, je bila ocenjena kot prevelika in preveč poseljena, da bi jo lahko ustrezno upravljala osrednja občina, zato je bil Dakar 30. avgusta 1996 razdeljen na 19 občin. Te občine so dobile obsežna pooblastila in so zelo podobne običajnim občinam. Imajo več pooblastil kot pariška okrožja in so bolj podobna londonskim mestnim četrtem. Občina Dakar je bila vzpostavljena nad temi 19 občinami in usklajuje dejavnosti občin, podobno kot Veliki London usklajuje dejavnosti londonskih okrožij. 19 občin spada v eno od štirih okrožij Dakarja, podžupan vsakega okrožja pa je odgovoren za nadzor dejavnosti občin v svojem okrožju.

Okrožje Dakar-Plateau (34.626 prebivalcev) v okrožju Plateau/Gorée je zgodovinsko središče mesta, kjer je večina ministrstev in javna uprava. Najgostejše in najbolj naseljeno okrožje je Médina (136.697 prebivalcev) v okrožju Plateau/Gorée. Občina Yoff (55.995 prebivalcev) v okrožju Almadies je največja, najmanjša pa je občina Île de Gorée (1034 prebivalcev) v okrožju Plateau/Gorée.

Dakar je ena od 14 regij Senegala. Regija Dakar obsega mesto Dakar in vsa njegova predmestja vzdolž polotoka Zelenortski otoki. Njeno ozemlje je torej približno enako ozemlju metropolitanskega območja Dakarja. Od upravnih reform leta 1996 so se senegalske regije, ki so bile do takrat zgolj lokalne upravne strukture osrednje države, spremenile v polnopravne politične enote z demokratično izvoljenimi regionalnimi sveti in regionalnimi predsedniki. Dobile so široka pooblastila in na regionalni ravni upravljajo z vprašanji gospodarskega razvoja, prometa ali varstva okolja, s čimer usklajujejo delovanje občin pod njimi.

== Pomembne znamenitosti ==
[[File:Dakars Mamelles (5824544243).jpg|thumb|left|Deux Mamelles, pogled od daleč, s spomenikom afriške renesanse na levi in ​​svetilnikom Les Mamelles na desni]]
[[File:The African Renaissance Monument.jpg|thumb|[[Spomenik afriške renesanse]]]]

Mesto Dakar je član Organizacije mest svetovne dediščine in ima več znamenitosti. Ena najbolj opaznih je Deux Mamelles, dvojna griča v občini Ouakam. Hriba sta edina vzpetina v mestu, ki ponujata razgled na celotno območje in čudovit pogled na mesto. Na vrhu prvega griča je svetilnik Mamelles, zgrajen leta 1864. Na drugem griču je na novo zgrajen [[Spomenik afriške renesanse]], ki velja za najvišji kip v Afriki.&lt;ref&gt;[https://www.lonelyplanet.com/senegal/dakar/in-location/sights/a/nar/7c70cebc-3d0a-4ddb-884a-93817409ddb5/355589 Les Mamelles – Dakar's Breasts]. ''Lonely Planets''. Retrieved May 4, 2018.&lt;/ref&gt;

Med drugimi znamenitostmi mesta je tudi [[Medina, Dakar|Medina]] v občini Médina. Médina je bila prvotno zgrajena kot naselje za lokalno prebivalstvo v času francoske kolonije. Danes je tradicionalno trgovsko središče, polno krojaških trgovin. Najbolj opazna ulična tržnica je [[Soumbédioune]], ki je tudi pomembna turistična atrakcija. V četrti je tudi [[Velika mošeja, Dakar|Velika mošeja]] v središču občine, ki je bila zgrajena leta 1964 in je ena od pomembnih znamenitosti mesta.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Médina &amp;#124; Senegal &amp;#124; Sights|url=https://www.lonelyplanet.com/senegal/dakar/attractions/medina/a/poi-sig/1347424/355589|access-date=2022-08-13|website=www.lonelyplanet.com|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Grande Mosquée &amp;#124; Senegal &amp;#124; Sights|url=https://www.lonelyplanet.com/senegal/dakar/attractions/grande-mosquee/a/poi-sig/416888/355589|access-date=2022-08-13|website=www.lonelyplanet.com|language=en}}&lt;/ref&gt;
[[File:Spiaggia Dakar.JPG|thumb|right|Plaža v Dakarju]]

Dakar obdajajo štirje majhni otoki, Île de Yoff, Île de N'Gor, Îles de la Madeleine in Île de Gorée. Île de N'Gor leži na severni obali občine N'Gor, plaže pa ponujajo zanimivosti, kot je deskanje. Občina N'Gor ima tudi druga priljubljena obmorska letovišča, kot je Plage de N'Gor.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.lonelyplanet.com/senegal/attractions/a/poi-sig/355585|title=Attractions in Senegal|last=Planet|first=Lonely|newspaper=Lonely Planet|access-date=2016-11-14}}&lt;/ref&gt; Île de Gorée, nekoč otok sužnjev, je danes na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ki ohranja arhitekturo in objekte iz kolonialne dobe. Med pomembne kraje na otoku spadata spomenik Gorée, ki je spomenik sužnjem, in [[Hiša sužnjev]], ki je muzej, posvečen atlantski trgovini s sužnji. Danes otok gosti tudi umetniško sceno stotin lokalnih umetnikov, ki svoja dela razstavljajo na razstavah na prostem.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Trourist – Powered by Travelers. For Travelers.|url=https://www.trourist.com/|access-date=2022-08-13|language=en-US}}&lt;/ref&gt; 

Med drugimi pomembnimi kraji so mavzolej Layen, v katerem je pokopan ustanovitelj sufijske tariqate Layene, predsedniška palača, sedež vlade, zgrajena leta 1907,&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Palais Présidentiel &amp;#124; Senegal &amp;#124; Sights|url=https://www.lonelyplanet.com/senegal/dakar/attractions/palais-presidentiel/a/poi-sig/416906/355589|access-date=2022-08-13|website=www.lonelyplanet.com|language=en}}&lt;/ref&gt; trg neodvisnosti, osrednji trg Dakarja, [[Dakarska stolnica]] in univerza Cheikh Anta Diop, znana tudi kot Univerza v Dakarju, ki je bila ustanovljena leta 1957.

== Bogoslužni prostori ==
Najpogostejši bogoslužni prostori v Dakarju so muslimanske mošeje. Obstajajo tudi krščanske cerkve: Rimskokatoliška nadškofija Dakar (katoliška cerkev), Božje skupščine in Univerzalna cerkev Božjega kraljestva.

Dakar je bil leta 2007 s strani Islamske izobraževalne, znanstvene in kulturne organizacije (ISESCO) izbran za prestolnico islamske kulture za afriško regijo v čast njegovi islamski dediščini.&lt;ref&gt;[https://www.isesco.org.ma/blog/2015/06/11/dakar-capital-of-islamic-culture-for-african-region-for-the-year-2007/ Dakar: Capital of Islamic Culture for African Region for the year 2007]. ''ISESCO''. Retrieved May 4, 2018.&lt;/ref&gt; ISESCO in njegova matična organizacija Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta v mestu organizirali več regionalnih in mednarodnih konferenc, najbolj znanih po sprejetju Dakarske deklaracije leta 1991, katere cilj je bil spodbujati sodelovanje med državami članicami. Dakar je znan tudi kot rojstni kraj bratovščine Layene, sufijske tariqate, ki jo je leta 1883 v občini Yoff ustanovila Seydina Mouhammadou Limamou Laye. Seydina je pokopana v mavzoleju Layen, ki je ena glavnih znamenitosti Dakarja.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Layen Mausoleum &amp;#124; Senegal &amp;#124; Sights|url=https://www.lonelyplanet.com/senegal/dakar/attractions/layen-mausoleum/a/poi-sig/416898/355589|access-date=2022-08-13|website=www.lonelyplanet.com|language=en}}&lt;/ref&gt; Danes bratovščino Layene sestavljajo večinoma pripadniki ljudstva Lebou in imajo sedež na območju Cap-Vert. Je tudi tretji največji sufijski red v Senegalu.

Med pomembnejšimi muslimanskimi bogoslužnimi kraji v Dakarju so Velika mošeja v Dakarju, zgrajena leta 1964, ki stoji pri slapu Allée Pape Gueye v Medini, Mošeja božanstva, zgrajena leta 1973, ki stoji v Ouakamu, z značilnimi trikotnimi okni, in mošeja Omarienne z minareti, na vrhu katerih so zelene krogle.&lt;ref name=&quot;Je&quot;&gt;{{Cite web|title=The culture capital of West Africa|url=https://www.jpost.com/international/the-culture-capital-of-west-africa-450042|access-date=2022-08-13|website=The Jerusalem Post &amp;#124; JPost.com|date=3 April 2016 |language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;at&quot;&gt;{{Cite web|date=2017-04-25|title=Religious Beliefs In Senegal|url=https://www.worldatlas.com/articles/religious-beliefs-in-senegal.html|access-date=2022-08-13|website=WorldAtlas|language=en-US}}&lt;/ref&gt;

== Kultura ==
[[File:&quot;Ndaw rabine&quot; dans traditionnelle lebou.jpg|thumb|left|180px|Ples N'dawrabine v Ngorju]]
V Senegalu je tradicionalna kultura zelo osredotočena na idejo družine. To vključuje celo način prehranjevanja. Ko je čas za tipičen obrok, nekdo reče ''kay lekk'', kar pomeni 'pridi jest'. Vsi se zberejo, sedejo okoli krožnika in jedo z rokami.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.commisceo-global.com/country-guides/senegal-guide|title=Senegal – Language, Culture, Customs and Etiquette|website=www.commisceo-global.com|access-date=2016-11-14}}&lt;/ref&gt; Med znanimi jedmi sta ''Cebbu Jën'' (Tiéboudienne) in ''Yassa''. Bonton ljudi v Dakarju je zelo preprost, a zelo pomemben. Če nekoga ne pozdravite na prvi pogled, kažete nesramnost in pogosto nevednost. Zaradi francoskega kolonializma imajo otroci v Dakarju edinstven šolski sistem. Šola ima odmor okoli poldneva in se vrne domov, da se malo spočije. Ker je prebivalstvo večinoma muslimansko, potekajo številne dnevne islamske dejavnosti, kot je sodelovanje v opoldanski molitvi v najbližji mošeji in obiskovanje lokalne mošeje ob petkih. Glasba ima velik vpliv na mlade, znani umetniki, kot je Daara J Family, pa s svojim glasom predstavljajo težave v svojih skupnostih.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=http://musicinafrica.net/hip-hop-senegal?language=en|title=Hip-hop in Senegal|date=2015-02-06|access-date=2016-11-14}}&lt;/ref&gt;

Dakar je gostitelj številnih nacionalnih in mednarodnih festivalov, kot so Svetovni festival črne umetnosti, Mednarodni festival filma v četrti Dakar in Dakarski bienale. Bil je tudi prizorišče mednarodnega programa umetniških rezidenc Taf Taf.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Taf taf – yhteisötaiteen residenssi Senegalissa |url=http://www.turuntaiteilijaseura.fi/taftaf.html |website=Turun taiteilijaseura |archive-url=https://web.archive.org/web/20120213112918/http://www.turuntaiteilijaseura.fi/taftaf.html |archive-date=February 13, 2012}}&lt;/ref&gt;

=== Muzeji ===
[[File:DakarMusée.jpg|thumb|right|180px|Muzej afriške umetnosti IFAN]]
*Muzej afriške umetnosti IFAN ali Musee Theodore Monod je eden najstarejših umetnostnih muzejev v Zahodni Afriki. Ustanovil ga je Léopold Senghor, prvi predsednik države. Je del inštituta Institut Fundamental d'Afrique Noire (IFAN). Je eden najprestižnejših središč za preučevanje afriške kulture in del Univerze Cheikh Anta Diop. Kot glavno središče kulturnih raziskav kolonij francoske Zahodne Afrike hrani pomembne zbirke iz vse frankofonske Afrike.
*Ženski muzej Henriette-Bathily; Ta kolonialna rezidenca, zgrajena leta 1777 v času francoske kolonialne vladavine, je imela dve nadstropji in je pripadala bogati signare Victorii Albis. Do leta 1962 je bila last družine Angrand. Muzejske razstave vključujejo običajne predmete iz kolonialnega obdobja, kmetijsko orodje, glasbila, keramiko, košare, pa tudi fotografije, ki omogočajo boljše razumevanje vsakdanjega življenja žensk v državi.
*[[Hiša sužnjev]] in njegova ''Vrata brez vrnitve'' so muzej in spomenik žrtvam atlantske trgovine s sužnji na otoku Gorée.
*Vas umetnosti
*Gozdni park in živalski vrt Hann, znan tudi kot senegalski živalski vrt
*Muzej črnskih civilizacij&lt;ref&gt;{{citation|website=BBC News |date=December 6, 2018|access-date=August 10, 2019|title=Senegal unveils Museum of Black Civilisations|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-46467098}}&lt;/ref&gt; je nacionalni muzej v Dakarju. Muzej je bil zasnovan z namenom poudariti »prispevek Afrike k svetovni kulturni in znanstveni dediščini«.
*Dinamični muzej je bil del serije kulturnih projektov, ki jih je sprožil predsednik Léopold Sédar Senghor. Muzej je bil zasnovan kot dekolonialno praznovanje afriške kulture in je predstavljal artefakte in zgodovino od kulture Nok iz železne dobe vse do moderne dobe.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{wikivoyage|Dakar}}
* {{official|http://villededakar.org}} {{ikona fr}}
* [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Dakar Dakar v Enciklopediji Britanici]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Y03Qe-h3HE4 YouTube]
* [https://discover-senegal.com/dakar-en/ Discovery of the cosmopolitan city of Dakar]

{{Seznam afriških glavnih mest}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Dakar| ]]
[[Kategorija:Glavna mesta Afrike]]
[[Kategorija:Geografija Senegala]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1857]]</text>
      <sha1>ov09tt88iu0wf2p21kn4dkex3qtarns</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daric Barton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>337054</id>
    <revision>
      <id>6677319</id>
      <parentid>6281905</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:41:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677319</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9133" sha1="aoxeesahxqrmgztqxms3ipc75pl936s" xml:space="preserve">{{Infobox MLB player
| name        = Daric Barton
| team        = Pericos de Puebla
| number      = 3
| position    = Igralec prve baze
| birth_date   = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place  = &lt;!-- WD --&gt;
| bats        = Levo roko
| throws      = Desno roko
| debutdate   = 10. septembra
| debutyear   = 2007
| debutteam   = Oakland Athletics
| statyear    = 2014
| stat1label  = Odbijalsko povprečje
| stat1value  = 0,247
| stat2label  = Domači teki
| stat2value  = 30
| stat3label  = Domov poslani teki
| stat3value  = 184
| stat4label = Prosti prehodi na bazo
| stat4value = 269
| stat5label = Povprečje dosežene baze
| stat5value = 0,360
| teams       = &lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;
*[[Oakland Athletics]] (2007-2014)
*[[Pericos de Puebla]] (2016–)
| awards      = &lt;nowiki&gt;&lt;/nowiki&gt;
*Priznanje &quot;Fielding Bible&quot; (2010)
}}
'''Daric William Barton''', [[Američani|ameriški]] [[bejzbolist]], * [[16. avgust]] [[1985]], [[Springfield]], [[Vermont]], [[ZDA]].

Barton je poklicni igralec prve baze in trenutno član [[Mehika|mehiške]] ekipe [[Pericos de Puebla]].

== Ljubiteljska kariera ==
Obiskoval je srednjo šolo [[Marina High School]] v mestu [[Huntington Beach, Kalifornija]]. Kljub načelni zavezi k obiskovanju univerze [[Cal State Fullerton]] in igranju univerzitetnega bejzbola pri tamkajšnji ekipi,ga je premamil bonus milijona ameriških dolarjev ob sklenitvi pogodbe z ekipo [[St. Louis Cardinals]].

== Poklicna kariera ==
=== St. Louis Cardinals === 
==== Nižje podružnice ====
Barton je bil izbran z 28. izbiro v 1. krogu nabora lige MLB leta 2003 s strani ekipe [[St. Louis Cardinals]].
Svojo poklicno pot je pričel z ekipi  [[Johnson City Cardinals]] na stopnji Rookie League v letu 2003. V 54 tekmah je odbijal s povprečjem 0,291 in zbral 4 domače teke. 
Leta 2004 je bil povišan v Peorio na stopnji Single-A. S tamkajšnjo ekipo je odigral 90 tekem in odbijal 0,313 in odbil 13 domačih tekov. Imenovan je bil v postavo najboljših v končnici lige Midwest League, na kateri je takrat igral. Slednjo je vodil v odstotku dosežene baze in bil tretji v ligi v odbijalskim povprečjem.
 
=== Oakland Athletics ===
19. decembra 2004 je bil skupaj z metalcema [[Dan Haren|Danom Harenom]] in [[Kiko Calero|Kikom Calerom]] poslan k ekipi [[Oakland Athletics]], v St. Louis pa je v zameno odšel  [[Mark Mulder]].
Leta 2005 je bil na seznamu Obetavnih 100 revije ''Baseball America'' bil na 32. mestu. Po tem, ko je med spomladanskim uigravanjem moral na nujno operacijo slepiča, je Barton leto začel bolj počasi, a se je pobral in končal z odbijalskim povprečjem 0,317. Večino leta je preživel na stopnji Single-A v Stocktonu, a je nekaj časa preživel tudi na stopnji Double-A v Midlandu. Prejel je povabilo na igranje na Tekmi nadobudnežev v Pittsburghu tega leta in ga tudi z veseljem sprejel.  V St. Louisu je Barton igral pretežno kot lovilec, a ga je ekipa iz Oaklanda zaradi dvomov o njegovih lovilskih sposobnostih, mogočih stranskih učinkih lovljenja na mladega odbijalca in zaradi drugih mladih in obetavnih igralcev, ki jih je ekipa takrat gojila (kot recimo [[Kurt Suzuki]] in [[Landon Powell]]), premaknila na prvo bazo.   

V letu 2006 se je ponovno pojavil na seznamu Obetavnih 100 ''Baseball America'', tokrat kot skupno 28. in 1. v svojem klubu. Sezono je preživel na stopnji Triple-A v Sacramentu, vendar so ga poškodbe omejila na le 43 tekem in odbijalsko povprečje 0,259. 

Naslednje leto je na seznamu precej zdrsnil končal kot 67., ekipno pa ga je prehitel igralec zunanjega polja,[[Travis Buck]], ki je bil na 50. mestu. Sezono 2007 je v Sacramentu pričel s precej težavami, saj je v aprilu odbijal z le 0,221, v maju pa 0,273, a se je junija njegovo odbijalsko povprečje na 27-ih tekmah povzpelo na 0,454, s čimer si je 11. julija prislužil imenovanje na Ekipo vseh zvezd lige [[Pacific Coast League]].  Sezono 2007 je končal z odbijalskim povprečjem 0,293 in 9 domačimi teki v 137 tekmah. 

Po koncu sezone se je njegova ekipa uvrstila v končnico, kjer so se spoprijeli z ekipo [[Salt Lake Bees]] nižjo podružnico kluba [[Los Angeles Angels of Anaheim]] . V tej seriji je Barton odbijal z 0,550 s štirimi domači teki. Domov je poslal skupno deset tekov, njegov domači tek na 5. tekmi serije pa je bil odločilen in je ekipi iz Sacramenta tudi omogočil napredovanje. V drugem krogu se ekipi ni podružil, saj je ekipa iz Oaklanda 10. septembra prevzela skrbništvo nad njegovo pogodbo. &lt;ref&gt;Urban, Mychael. [http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20070910&amp;content_id=2200416&amp;vkey=news_oak&amp;fext=.jsp&amp;c_id=oak &quot;Notes: Barton called up to see action&quot;], ''[[MLB.com]]'', 10. september 2007. Pridobljeno 13. septembra 2007.&lt;/ref&gt; Večino je njegovo napredovanje v ligo MLB pred koncem sezone v Sacramentu precej presenetilo.
 
==== Liga MLB ====
V ligi MLB je Barton prvič nastopil 10. septembra 2007, na tekmi proti ekipi [[Seattle Mariners]]. V svojih prveh dveh odbijalskih nastopih je obakrat izvlekel prosti prehod na bazo, v nastopu za tem pa je odbil svoj prvi udarec v polje, in sicer za dve bazi. Štiri dni kasneje je na tekmi proti ekipi [[Texas Rangers]] odbil svoj prvi domači tek.

Sezono 2007 je zaključil z 18 tekmami z ekipo. Na vseh je dosegel bazo, najsibodi preko prostega prehoda na bazo ali udarca v polje.&lt;ref&gt;Smith, Matt. [http://mlb.mlb.com/news/article.jsp?ymd=20070930&amp;content_id=2241417&amp;vkey=news_oak&amp;fext=.jsp&amp;c_id=oak &quot;Notes: Geren reflects on first season&quot;], ''[[MLB.com]]'', 30. september 2007. Accessed 1. oktober 2007.&lt;/ref&gt; V teh 18 tekmah je imel odbijalsko povprečje s štirimi domačimi teki in 8 domov poslanimi teki.
V naslednji sezoni si je tako pridobil mesto v začetni postavi. V 140 tekmah je odbijal s povprečjem 0,226 in zbral 9 domačih tekov ter 47 domov poslanih tekov. Med Festivalom vseh zvezd se je vrgel v plitek bazen z vodo in se pri tem na dnu udaril v glavo. Utrpel je poškodbe vratu in moral prejeti šive na lobanji za zaustavitev krvavitve iz ureznine, ki je nastala ob dogodku. &lt;ref&gt;[http://sports.yahoo.com/mlb/rumors/post/Oakland-s-Barton-jams-neck-after-dive-into-shall?urn=mlb,94816 &quot;Notes: Oakland's Barton jams neck after dive into shallow pool&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121020051958/http://sports.yahoo.com/mlb/rumors/post/Oakland-s-Barton-jams-neck-after-dive-into-shall?urn=mlb,94816 |date=2012-10-20 }}, ''[[Yahoo.com]]'', 20. julij 2008. Pridobljeno 7. oktober 2008.&lt;/ref&gt;
5. aprila 2009, dan pred prvo tekmo sezone moštva, je bil Barton poslan na stopnjo Triple-A v  Sacramento.
Sezono 2010 je Barton začel v prvi postavi ekipe,  a si že 25. aprila 2010 zlomil prst. &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cbssports.com/mlb/players?tag=fastFacts.mlb;Players|title=Barton has fractured finger |author=[[The San Jose Mercury News]] |date=25. april 2010 |publisher=[[CBS Sports]] |accessdate=26. april 2010}}&lt;/ref&gt; Istega leta je za njegovo statistično podkrepljeno odlično delo v obrambi prejel nagrado  [[Fielding Bible Award]].&lt;ref name=gleeman&gt;{{navedi novice
 | title = Yadier Molina leads fifth annual &quot;Fielding Bible Awards&quot;
 | first = Aaron
 | last = Gleeman
 | authorlink = Aaron Gleeman
 | url = http://hardballtalk.nbcsports.com/2010/11/01/yadier-molina-leads-fifth-annual-fielding-bible-awards/
 | work = NBCSports.com
 | date = 1. november 2010
 | accessdate = 11. november 2010
 | quote = For those of us who have come to more or less ignore Gold Glove awards as a meaningful way to measure defensive excellence, the fifth annual Fielding Bible Awards were announced today.
}}&lt;/ref&gt; Svoje moštvo je vodil v udarcih v polje (152), udarcih v polje za dve bazi (33) in lastnih tekih (79). Ameriško ligo je vodil v prostih prehodih na bazo (110) in bil v ligi MLB le za  [[Prince Fielder|Princem Fielderjem]].&lt;ref name=&quot;walks&quot;&gt;McNeal, Stan. [http://aol.sportingnews.com/mlb/feed/2011-01/mlb-2011/story/patient-daric-barton-walks-the-walk Patient Daric Barton walks the walk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110307150725/http://aol.sportingnews.com/mlb/feed/2011-01/mlb-2011/story/patient-daric-barton-walks-the-walk|date=2011-03-07}}, ''[[Sporting News]]''. Objavljeno 25. februarja 2011. Pridobljeno dne 13. marec 2011.&lt;/ref&gt;

Ob pričetku sezone 2011 je bil Barton ponovno izbran za začetnega igralca na položaju prve baze, a je bil 22. junija ponovno poslan v Sacramento, priložnost v Oaklandu pa je Mark Ellis. Barton je ob trenutku odločitve imel odbijalsko povprečje 0,212 in nič domačih tekov. 
2. junija 2012 je bil naprezajoči se Barton poslan nazaj na stopnjo Triple-A.

== Igralski profil ==
Barton je odbijalec z visokim povprečjem in je znan po svoji potrpežljivosti pri odbijanju. V svojih petih sezonah v nižjih podružnicah je imel 313 prostih prehodov na bazo in 266 izločitev z udarci. Leta 2010 je bil eden od le dveh igralcev v ligi MLB, ki sta imela več prostih prehodov na bazo kot izločitev z udarci. Drugi je bil [[Albert Pujols]].&lt;ref name=walks/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Barton, Daric}}
[[Kategorija:Ameriški bejzbolisti]]</text>
      <sha1>aoxeesahxqrmgztqxms3ipc75pl936s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Ljuba24b</title>
    <ns>2</ns>
    <id>340739</id>
    <revision>
      <id>6677072</id>
      <parentid>6631268</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:38:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Obiskane države */</comment>
      <origin>6677072</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25920" sha1="e2vtucyx7c20kspn8p5cxoc6mdbxbj6" xml:space="preserve">
__NOTOC__
{| 
|- valign=&quot;top&quot;
|rowspan=2|
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;0&quot; style=&quot;background:#FFFFFF;float: border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;&quot;
|-- bgcolor=&quot;#8CAED8&quot;
| align=center | '''Ljuba Brank'''
|--
|{{User sl}}{{user sr-2}}
|-
|{{User en-1}}{{Uporabnik WP1000}}
|-
|{{User de-1}}{{Uporabnik Ste vedeli|več kot 300}}
|-
|{{User hr-2}}{{Uporabnik WPUniverza3}}
|-
{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;4&quot; style=&quot;width:300px; border: 1px darkblue solid; float:left; background: #A9D0F5; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid black; text-align:center;&quot;
|
[http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&amp;target=Ljuba24b '''Globalni števec urejanj''']&lt;br&gt;
[http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=Ljuba24b&amp;project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije]&lt;br&gt;
[https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;range=latest-20&amp;pages=G20  Podatki o branosti člankov]&lt;br&gt;
[https://stats.wikimedia.org/v2/#/sl.wikipedia.org/reading/top-viewed-articles/normal|table|last-month|~total|monthly Najrazličnejše statistike o slovenski Wikipediji]

[https://pageviews.toolforge.org/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;redirects=0&amp;range=latest-20&amp;pages=Letalo Koliko branj dnevno za posamezni članek?]

[https://pageviews.wmcloud.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&amp;platform=all-access&amp;agent=user&amp;namespace=0&amp;redirects=0&amp;start=2015-07-01&amp;end=2025-01-01&amp;user=Ljuba24b&amp;sort=views&amp;direction=1&amp;view=list&amp;user=Ljuba24b Čisto iz nule ustvarjeni članki] 
[https://pageviews.toolforge.org/userviews?project={{SERVERNAME}}&amp;user={{ROOTPAGENAMEE}}]
|}
{{-}}


== O meni ==
Sem Ljuba Brank (1948) iz Ljubljane, gradbeni inženir (nizke gradnje) v pokoju. Poleg tehnike me zanima predvsem naravoslovje, geografija, popotništvo in pohodništvo.

Sem slušateljica geografije, umetnostne zgodovine (moje novejše zanimanje) in nekaterih drugih predmetov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani (3UNI).

Za pisanje prispevkov v Wikipedijo sem se navdušila, ko je bil spomladi 2012 na 3UNI organiziran tečaj, kjer smo dobili osnove oblikovanja prispevkov. Ker sem velik porabnik informacij, ki jih najpreprosteje dobim preko spleta, ugotavljam, da je neskončno možnosti kako in kaj prispevati v slovensko Wikipedijo, da bi jo izboljšali in naredili bolj verodostojno.

== Urejam / urejala sem ==
Navedeni so samo nekateri novi ali bistveno dopolnjeni članki iz začetnih let mojega udejstvovanja.

===Geografija===
[[Turkmenistan]] | [[Uzbekistan]] | [[Kirgizistan]] | [[Ašhabad]] | [[Nisa]] | [[Hiva]] | [[Buhara]] | [[Samarkand]] | [[Šahrisabz]] | [[Taškent]] | [[Geografija Uzbekistana]] | [[Geografija Kirgizistana]] |[[Sir Darja]] |[[Oš]] | [[Biškek]] | [[Isik Kul]] | [[Ala-Arča]] | [[Galapaški otoki]] | [[Ekvador]] | [[Quito]] | [[Cuenca]] | [[Chimborazo]] | [[Cotopaxi]] | [[Baltra]] | [[Santa Fe (Galápagos)]] | [[Santiago (Galápagos)]] | [[Bartolomé (Galápagos)]] | [[Severni Seymour]] | [[Santa Cruz (Galápagos)]] | [[Jemen]] | [[Šibam]] | [[Sana]] | [[Hadramaut]] | [[Vadi]] | [[Tibet]] | [[Potala]] | [[Lasa]] | [[Islandija]] |[[Črna na Koroškem]] | [[Ptuj]] | [[Ptujski grad]] | [[Poljčane]] | [[Soča]] | [[Trenta]] | [[Podzemlje Pece]] | [[Snežna jama]] | [[Kraška jama]] | [[Jama]] | [[Ljubelj]] | [[Jezerski vrh, Jezersko]] | [[Pekel pri Borovnici]] | [[Botanični vrt Alpinum Juliana]] | [[Prlekija]] | [[Rogla]] | [[Vršič]] | [[Brahmaputra]] | [[Tolminka]] | [[Tolminska korita]] | [[Julijske Alpe]] | [[Peru]]|[[Cusco]] | [[Machu Picchu]] | [[Aralsko jezero]] | [[Titicaca]] | [[Arequipa]] | [[Lima]] | [[Nazca]] | [[Kultura Nazca]] | [[Paracas]] | [[Snežni plaz]] | [[Drežnica]] | [[Drežniške Ravne]] | [[Davča, Železniki]] | [[Kobarid]] | [[Slap Kozjak]] | [[Nežica, slap]] | [[Slap Bojanca]] | [[Slap Pekel]] | [[Slap Ubijavnik]] | [[Fratarica]] | [[Martuljški slapovi]] | [[Pirašiški slap]] | [[Seznam slapov v Sloveniji]] | [[Krajinski park Zgornja Idrijca]] | [[Tominčev slap]] | [[Slap Virje]] | [[Mirna]] | [[Kanjon reke Kokre]] | [[Mali grad, Ptuj]] | [[Naravni deželni park Lessinia]] | [[Bistriški Šum]] | [[Bistriški vintgar]] | [[Železno, Avstrija]] | [[Možnica]] | [[Koritnica, Bovec]] | [[Madeira]] | [[Mesto]] | [[Morje]] | [[Nockberge]] | [[Planina (pašnik)]] | [[Verona]] | [[Reykjavík]] | [[Þingvellir]] | [[Vestmanski otoki ]] | [[Skaftafell]] | [[Gullfoss]] | [[Narodni park Vatnajökull]] | [[Ledenik Vatnajökull]] | [[Mývatn]] | [[Jökulsárgljúfur]] | [[Haukadalur]] | [[Skálholt]] | [[Akureyri]] | [[Gardsko jezero]] | [[Perugia]] | [[Chiusi]] | [[Škofja Loka]] | [[Suha, Škofja Loka]] | [[Breg ob Kokri]] | [[Spoleto]] | [[Gubbio]] | [[Assisi]] | [[Todi]] | [[Orvieto]] | [[Arezzo]] | [[Urbino]] | [[Mehika]] | [[Zgodovina Mehike]] | [[Ciudad de Mexico]] | [[Pušja vas]] | [[Tablja]] | [[Posočje]] | [[Veliki kanjon]] | [[Puebla de Zaragoza]] | [[Oaxaca]] | [[San Cristóbal de las Casas, Mehika]] | [[Chichen Itza]] | [[Uxmal]] | [[Calakmul]] | [[Iran]] | [[Geografija Irana]] | [[Svilna cesta]] | [[Teheran]] | [[Isfahan]] | [[Perzepolis]] | [[Širaz]] | [[Pasargad]] | [[Kãshãn]] | [[Yazd]] | [[Kerman]] | [[Mahan, Iran]] | [[Iransko višavje]] | [[Zagros]] | [[Dasht-e Lut]] | [[Dasht-e Kavĩr ]] | [[Raj, Iran]] | [[Strasbourg, Avstrija]] | [[Driselpoh]] | [[Baška grapa]] | [[Naravni park Kopački rit]] | [[Cambridge]] | [[Planina pri Sevnici]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Zagorje, Kozje]] | [[Ely]] | [[Lincoln, Lincolnshire]] | [[York]] | [[Rievaulx]] | [[Narodni park Peak District, Anglija]] | [[Stratford-upon-Avon]] | [[Gloucester, Anglija]] | [[Plymouth]] | [[Dartmoor]] | [[Narodni park Yosemite]] | [[Exeter]] | [[Salisbury]] | [[Old Sarum]] |[[Winchester, Anglija]] | [[Mongolija]] | [[Ulan Bator]] | [[Gorovje Khangai]] | [[Gorovje Altaj]] | [[Narodni park Gobi Gurvansaikhan]] | [[Bayanzah]] | [[Gurvan Saikhan]] | [[Dalanzadgad]] | [[Narodni park Hustain Nuruu]] | [[Köppnova podnebna klasifikacija]] | [[Bagnaia]] | [[Vignanello]] | [[Tuscania]] | [[Sutri]] | [[Civita Castellana]] | [[Ostia (Rim)]] | [[Frascati]] | [[Grottaferrata]] | [[Castel Gandolfo]] | [[Ariccia]] | [[Anagni]] |[[Egipt‎]]|[[Étretat]]|[[Normandija]]|[[Ulm]]|[[Schwäbisch Hall]]|[[Heidelberg]]|[[Schwäbisch Gmünd]]|[[Nubija]] |[[Mjanmar]] | [[Yangon]] | [[Mandalaj]], | [[ Obalna geografija]] | [[Peščeno morje]] | [[Notranja delta]] članki o Grčiji, Namibiji, Mjanmaru, Malti, Šrilanki, Čilu, Južni Angliji, Walesu, Irski, Alzaciji, Normandiji, Porenju, Piemontu, Alpah, Češki, španskih pokrajinah, avstrijskih deželah, narodnih parkih po svetu, skratka o deželah, ki jih obiščem in tako dalje.

===Promet in prometna infrastruktura===
[[Cesta]] | [[Avtocesta]] | [[Avtocesta A1]] | [[Avtocesta A2]] | [[Avtocesta A3]] | [[Avtocesta A4]] | [[Avtocesta A5]] | [[Hitra cesta]] | [[Hitra cesta H1]] | [[Hitra cesta H2]] | [[Hitra cesta H3]] | [[Hitra cesta H4]] | [[Hitra cesta H5]] | [[Hitra cesta H6]] | [[Hitra cesta H7]] |[[Glavna cesta]] | [[Regionalna cesta]] | [[Javna pot]] | [[Krožno križišče]] | [[Protihrupna ograja]] | [[Vseevropsko cestno omrežje]] | [[Slovensko avtocestno omrežje]] | [[Celovška cesta, Ljubljana]] | [[Vinjeta]] | [[Avtocestni razcep]] | [[Izvennivojsko križanje]] | [[Prometna nesreča]] | [[Prometna varnost]] | [[Povprečni letni dnevni promet]] | [[Predor]] | [[Viadukt]] | [[Most]] | [[Promet]] | [[Cestni promet]] | [[Transport]] | [[Makadam]] | [[Pešcona]] | [[Pešpot]] |[[Pešec]] | [[Čevljarski most]] | [[Šempetrski most]] | [[Šentjakobski most, Ljubljana]] | [[Tromostovje]] | [[Hradeckega most]] | [[Karlovški most (stari)]] | [[Karlovški most]] |[[Mrtvaški most, Ljubljana]] |[[Brv na Špici]] |[[Fabianijev most, Ljubljana]] |[[Zmajski most]] |[[Žitni most, Ljubljana]] |[[Seznam ljubljanskih mostov na Ljubljanici]] | [[Gruberjev kanal]] | [[Streliška brv]] | [[Ribja brv]] | [[Prulski most, Ljubljana]] | [[Mostova čez Ljubljanico na avtocesti A1/A2]] |[[Most čez Ljubljanico na avtocesti A1]] | [[Puhov most]] | [[Most čez Ljubljanico na progi Ljubljana-Grosuplje]] | [[Most čez Gruberjev kanal na progi Ljubljana-Grosuplje]] | [[Fužinski most]] | [[Panamski prekop]] | [[Oprema cest]] | [[Prometna signalizacija]] | [[Turistična cesta]] | [[Zimsko vzdrževanje cest]] | [[Snežna ograja]] | [[Vzdrževanje cest]] | [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] | [[Kolesarska povezava]] | [[Pločnik]] | [[Marmaray]] | [[Cestni predor Gotthard]] | [[Bazni predor Gotthard]] | [[Železnice v Švici]] | [[Bazni predor Lötschberg]] | [[Predor Gotthard]] | [[Bazni predor Ceneri]] | [[Predori v Švici]] | [[Cestni predori v Sloveniji]] | [[Predor Šentvid]] | [[Karakorumska avtocesta]] | [[Sueški prekop]] | [[Kraljevska cesta]] | [[Transmongolska železnica]] | [[Čajna cesta]] | [[Transsibirska železnica]] | [[Inkovski cestni sistem]] | [[Pont de Normandie]] | [[Seznam mostov čez Savo v Sloveniji]] | [[Most Vasco da Gama ‎]] | [[Most treh dežel ]] | [[Most San Francisco – Oakland Bay]] | [[Most Mackinac]] | [[Most Fatih Sultan Mehmed]] | [[Bosporski most]]| [[Most na reki Sidu]] | [[Viseči most]] | [[Most s poševnimi zategami]] | [[Most Jiaxing-Shaoxing Sea]] | [[Most Erasmus]] | [[Most Octávio Frias de Oliveira]] | [[Most Port Mann]] | [[Burmanska cesta]] | [[Železniška proga Gornergrat]] | [[Železniška proga Jungfrau]], zgodovinske ceste in drugi

===Biografije===
[[Alfred Keller (arhitekt)]] | [[Karl Born]] | [[Peter Škrjanec]] | [[Maria Sibylla Merian]] | [[Josip Slavec]] | [[Matthias Grünewald]] | [[Paul Hindemith]] | [[Henry Purcell]] | [[Domenico Scarlatti]] | [[Giovanni Battista Pergolesi]] | [[Giovanni Pierluigi da Palestrina]] | [[Frédéric Chopin]] | [[Richard Wagner]] | [[Felix Mendelssohn Bartholdy]] | [[Carl Maria von Weber]] | [[Modest Petrovič Musorgski]] | [[George Gershwin]] | [[Dmitrij Šostakovič]] | [[Claude Debussy]] | [[Igor Stravinski]] | [[Gustav Mahler]] | [[Giacomo Puccini]] | [[Gabriel Fauré]] | [[Johannes Brahms]] | [[Pablo Picasso]] | [[Francisco de Goya y Lucientes]] | [[Rembrandt]] | [[Henri Matisse]] | [[Albrecht Dürer]] | [[Le Corbusier]] | [[Raffaello Santi]] | [[Frank Lloyd Wright]] | [[Paul Cézanne]] | [[Giotto di Bondone]] | [[Masaccio]]| [[Jan van Eyck]] | [[Piero della Francesca]] | [[Sandro Botticelli]] | [[Hieronymus Bosch]] | [[Henri de Toulouse-Lautrec]] | [[Caravaggio]] | [[Marco Polo]] | [[Ktezij]] | [[Kvint Kurcij Ruf]] | [[Gustave Eiffel]] | [[Nikolaj Mihajlovič Przevalskij]] | [[John Venn]] | [[Donatello ]] | [[Duccio]] |[[Andrea Mantegna]] | [[Correggio]]|[[Gvelfi in gibelini]]|[[Dinastija Welf ]]|[[Balthasar Neumann ‎]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Pavel Kunaver]] | [[ Thomas Telford]] | [[Friderik Velbič]] | [[ Henri Rousseau]] | [[ Pedro de Ribera]] | [[ Félix Candela]] | [[Santiago Calatrava]] | [[ Martin Knoller]] in drugi

===Planinstvo in pohodništvo===
[[Razširjena Slovenska planinska pot]] | [[Zavarovana plezalna pot]] | [[Planinska pot]] | [[Lahka pot]] | [[Zahtevna pot]] | [[Zelo zahtevna pot]] | [[Obhodnica]] | [[Planinska koča]] | [[Markacija]] | [[Planinsko društvo IMP]] | [[Samostanska učna pot Studenice]] | [[Soška pot]] | [[Naravoslovna učna pot]] | [[Borovška naravoslovna pot]] | [[Slovenska planinska pot]] | [[Planinska zveza Slovenije]] | [[Markacist]] | [[Komisija za varstvo gorske narave]] | [[Varuh gorske narave]] | [[Koščeva učna pot]] | [[Gozdna učna pot Panovec]] | [[Gozdna učna pot Rožni studenec]] | [[Učna pot po gozdovih Bistre]] | [[Naravoslovna učna pot ob potoku Hubelj]] | [[Donačka gora]] | [[Naravoslovna učna pot ob Rakah]] | [[Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti]] | [[Koča v Krnici]]| [[Blejska koča na Lipanci]] | [[Polovnik]] | [[Slovenski planinski muzej]] | [[Komisija za športno plezanje ]] | [[Komisija za planinske poti ‎]] | [[Komisija za alpinizem]] | [[Komisija za turno kolesarstvo]] | [[Mladinska komisija]] | [[Vodniška komisija]]| [[Gorništvo]] | [[Možic (označba)]] |[[Tumova koča na Slavniku]] | [[Bivak]] | [[Club Arc Alpin]] | [[Komisija za odprave v tuja gorstva]] | [[Pot ob reki Iški »Okljuk«]] in drugi

===Tehnika=== 
[[Falkirško kolo]] | [[Hidroelektrarna Česenj, Ljubljana-Brod]] | [[Kanat]] | [[Eifflov stolp]] in drugi

===Geologija=== 
[[Dravit]] |[[Turmalin]] | [[Geopark]] | [[Geopark Karavanke]] | [[Zemeljski plaz]] | [[Eklogit]] | [[Oligocen]] | [[Konglomerat]] | [[Eocen]] | [[Kenozoik]] | [[Neogen]] | [[Paleocen]] | [[Jadeit]] | [[Paleogen]] | [[Mezozoik]] | [[Geologija]] | [[Jura]] | [[Kreda]] | [[ Flimsov plaz]] | [[ Renski masiv]] | [[ Intruzija]] | [[Pelagično območje]] | [[Skrilavec]] | [[ Drobirski tok]] | [[Aluvialni stožec]] | [[ Slanišče (geologija) ]] | [[ Puščavski lak]] | [[Vodonosnik]] | [[Endoreična kotlina]] | [[Tektonski jarek]] | [[Gnajs]] | [[Depresija (geologija) ‎]] | [[Prepletena reka]] | [[Robno morje ]] | [[Oceanski jarek]] | [[Otoški lok ‎]] in drugi

=== Rastlinstvo, živalstvo === 
[[Pomladanski žafran]] | [[Navadna jarica]] | [[Navadni mali zvonček]] | [[Pomladanski veliki zvonček]] | [[Povodni kos]] | [[Košeniljka]] | [[Akant]] | [[Kininovec]] | [[Šrilanški slon]] | [[ Golob selec]] | [[Kapski morski medved]] | [[Opičji kruhovec]] | [[Mopane]] | [[Velbičevka]] | [[Andski kondor]] in drugi

=== Drugo=== 
[[Mitraizem]] | [[Seznam mejnih prehodov Slovenije]] | [[Schengensko območje]] | [[Mejni prehod]] | [[Državna meja]] | [[Geografski informacijski sistem]] | [[Pokrajina]] | [[Regija]] | [[Mavzolej]] | [[Zgodovina Irana]] | [[Ur]] | [[Ahemenidsko cesarstvo]] | [[Zigurat]] | [[Sumerija]] | [[Šahri Sohte]] | [[Tape-Sialk]] | [[Medijsko cesarstvo]] | [[Sasanidsko cesarstvo]] | [[Akadsko kraljestvo]] | [[Amoriti]] | [[Uruk]] | [[Çatal Höyük]] | [[Mari]] | [[Ninive]] | [[Akad (mesto)]] | [[Asirija]] | [[Nimrud]] | [[Asirski vladarji]] | [[Babilon]] | [[Dur-Šarukin]] | [[Bazilika v Krki, Avstrija]] | [[Maskota]] | [[Hibrid (mitologija)]] | [[Grifin]] | [[Lamassu]] | [[Hipogrif]] | [[Pojoči pesek]] | [[Inkovski imperij]]|[[Zapoteki]], drugo

=== Umetnost in arhitektura ===
[[Abstraktna umetnost]] | [[Arabeska]] | [[Akvatinta ]] | [[Atika (arhitektura)]] | [[Samostan Adergas]] | [[Churrigueresque]] | [[Vrata (arhitektura)]] | [[Altamira]] | [[Relief (umetnost)]] | [[Chiaroscúro]] | [[Sfumato]] | [[Akvarel]] | [[Apsida]] | [[Timpanon (arhitektura)]] | [[Apadana]] | [[Karavanseraj]] | [[Fiala (arhitektura)]] | [[Risba]] | [[Mezopotamska umetnost]] | [[Emajl]] | [[Miniatura (umetnost)]] | [[Portik]] | [[Preproga]] | [[Babilonski viseči vrtovi]] | [[Refektorij]] | [[Pilaster]] | [[Kapitel]] | [[Arhitrav]] | [[Friz]] | [[Slavolok]] | [[Križni hodnik]] | [[Empora]] | [[Peristil]] | [[Cina (arhitektura)]] | [[Ikonostas]] | [[Egipčanska umetnost]] | [[Umetnostna zgodovina]] | [[Seznam evropskih umetniških gibanj]] | [[Arhitekt]] | [[Portret]] | [[Umetnost egejskih kultur]] | [[Egipčanska umetnost]] | [[Starogrška umetnost]] | [[Seznam grških templjev]] | [[Krizelefantinska tehnika]] | [[Akrolit]] | [[Amfora]] | [[Keramika]] | [[Majolika]] | [[Azulejo]] | [[Krogovičje]] | [[Ornament]] | [[Woburn Abbey]] | [[King's College Chapel, Cambridge]] | [[Katedrala Ely]] | [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]] | [[Katedrala v Lincolnu, Anglija]] | [[Barbakan]] | [[Stolnica v Yorku]] | [[Transept]] | [[Rievaulx Abbey]] | [[Rozeta (arhitektura)]] | [[Triforij]] | [[Kapiteljska dvorana]] | [[Gotska arhitektura]] | [[Chatsworth House]] | [[Cerkev Svete Trojice, Stratford-upon-Avon]] | [[Katedrala v Gloucesteru]] | [[Katedrala v Exetru]] | [[Katedrala v Salisburyju]] | [[Longleat]] | [[Katedrala v Winchestru]] | [[Romsey Abbey]] | [[Samostan Gandan]] | [[Samostan Erdene Zuu]] | [[Okno]] | [[Tempelj]] | [[Voluta]] | [[Rotunda]] | [[Filigran]] | [[Bizantinska umetnost]] | [[Katedrala San Lorenzo, Viterbo]] | [[Katedrala Civita Castellana]] | [[Cosmatesque]] | [[Intarzija]] | [[Inkrustacija]] | [[Ostia Antica]] | [[Villa Torlonia (Frascati)]] | [[Opatija Santa Maria di Grottaferrata]] | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ariccia]] | [[Svetišče Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale]] | [[Rimski beton]] | [[Tondo (umetnost)]] | [[Obelisk]] | [[Propileje]] | [[Piramida]] | [[Gledališče (zgradba)]] | [[Rimsko gledališče (zgradba)]] | [[Mestna vrata]] | [[Grobnica]] | [[Lok (arhitektura)]] | [[Obok]]|[[Prazgodovinska umetnost]]|[[Tiavanaku ‎]] |[[Jardin Botanique de la Perrine]]|[[Park Thabor, Rennes]]|[[ Stolnica svetega Petra, Rennes]]|[[Tapiserija iz Bayeuxa]]|[[Opatija Sainte-Trinité, Caen]]|[[Kultura lijakastih čaš]]|[[Kultura trakaste keramike]]|[[Kultura zvončastih čaš]]|[[Nuragi]]|[[Megalit]]|[[Menhir]]|[[Stolnica v Ulmu]]|[[Cerkev svetega Mihaela, Schwäbisch Hall]]|[[Grad Bruchsal]]|[[Cerkev Svetega Duha, Heidelberg]]|[[Stolnica v Speyerju ]]|[[Grad Heidelberg]]|[[Staro mesto Heidelberg]]|[[Stolnica v Mainzu ]]|[[Samostan Lorsch]]|[[Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd]]|[[Opatija Neresheim]]|[[Umetnost mlajšega paleolitika]]|[[Levji človek iz Hohlenstein Stadel]]|[[Willendorfska Venera]]|[[Umetnost srednjega paleolitika]]|[[Lepenski Vir]] |[[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] in drugi o angleški umetnosti, umetnosti na Malti, o starogrški umetnosti, o arhitekturnih elementih, o arhitekturi gradov, predvsem o tematikah, ki jih poslušamo na predavanjih na ''Univerzi za tretje življenjsko obdobje''.

== Obiskane države ==
Kot navdušen popotnik pa tudi zaradi strokovnega izpopolnjevanja v času, ko sem bila še aktivna na področju cestogradenj, sedaj pa na Univerzi za tretje življenjsko obdobje (smer umetnostna zgodovina, zgodovina, geografija, narava), sem obiskala in raziskala kar nekaj držav.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! # !! [[Država]] !! # !! [[Država]]!! # !! [[Država]]!!  # !! [[Država]] # !!  # !! [[Država]]
|-
| 1. || {{zastava|Hrvaška}}|| 18. || {{zastava|Češka}}|| 35. || {{zastava|Rusija}}|| 52. || {{zastava|Turčija}}, [[Kapadokija]] || 69. ||{{zastava|Luksemburg}} 
|-
| 2. || {{zastava|Avstrija}}&lt;br&gt;večina zveznih dežel|| 19. || {{zastava|Belgija}}|| 36. || {{zastava|Kirgizistan}}|| 53. ||{{zastava|Butan}} || 70. ||{{zastava|Lihtenštajn}}
|-
| 3. || {{zastava|Italija}}&lt;br&gt;večina dežel in otoki|| 20. || {{zastava|Velika Britanija}} ([[Anglija]],&lt;br&gt;[[Cornwall]], [[Severna Irska]]) || 37. || {{zastava|Švica}}|| 54. ||{{zastava|Nepal}} || 71. ||{{zastava|Alžirija}}
|-
| 4. || {{zastava|Nemčija}}&lt;br&gt;večina zveznih dežel|| 21. || {{zastava|Grčija}}&lt;br&gt;sklopi več regij|| 38. || {{zastava|Slovaška}}|| 55. ||{{zastava|Estonija}} || 72. ||{{zastava|Japonska}}
|-
| 5. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}}|| 22. || {{zastava|Egipt}} || 39. || {{zastava|Makedonija}} || 56. ||{{zastava|Latvija}} || 73. ||{{zastava|Brazilija}}
|-
| 6. || {{zastava|Francija}}&lt;br&gt;več posameznih regij|| 23. || {{zastava|Tunizija}}  || 40. || {{zastava|Srbija}}|| 57. ||{{zastava|Litva}} || 74. ||{{zastava|Bolgarija}}
|-
| 7. || {{zastava|Monako}}|| 24. || {{zastava|Maroko}}|| 41. || {{zastava|Črna Gora}}|| 58. ||{{zastava|Jordanija}} || 75. ||{{zastava|Južna Afrika}}
|-
| 8. || {{zastava|Španija}}&lt;br&gt;več avtonomnih skupnosti|| 25. || {{zastava|Avstralija}}&lt;br&gt;([[Novi Južni Wales]])|| 42. || {{zastava|Islandija}}|| 59. ||{{zastava|Kolumbija}} || 76. ||{{zastava|Zimbabve}}
|-
| 9. || {{zastava|Vatikan}}|| 26. || {{zastava|Jemen}}|| 43. || {{zastava|Iran}}|| 60. ||{{zastava|Kenija}} || 77. ||{{zastava|Bocvana}}
|-
| 10. ||{{zastava|Kitajska}},&lt;br/&gt;[[Junan]], [[Tibet]] || 27. || {{zastava|ZDA}}&lt;br&gt;[[Kalifornija]], [[Nevada]], [[Arizona]] || 44. || {{zastava|Mongolija}}|| 61. ||{{zastava|Tanzanija}} || 78. ||{{zastava|Nova Zelandija}}
|-
| 11. || {{zastava|San Marino}}|| 28. || {{zastava|Kanada}} ([[Ontario]])|| 45. || {{zastava|Mjanmar}} (Burma)|| 62. ||{{zastava|Oman}} || 79. ||
|-
| 12. || {{zastava|Portugalska}} in&lt;br/&gt;[[Madeira]], [[Azori]]|| 29. || {{zastava|Mehika}} || 46. || {{zastava|Namibija}}|| 63. ||{{zastava|Argentina}} || 80. ||
|-
| 13. || {{zastava|Finska}} || 30. || {{zastava|Peru}} || 47. || {{zastava|Malta}}|| 64. ||{{zastava|Ciper}} in [[Severni Ciper]] || 81. ||
|-
| 14. || {{zastava|Norveška}} || 31. || {{zastava|Ekvador}} in [[Galapaški otoki]] || 48. ||{{zastava|Šrilanka}}|| 65. ||{{zastava|Gruzija}} || 82. ||
|-
| 15. || {{zastava|Danska}}|| 32. || {{zastava|Madžarska}} || 49. ||{{zastava|Romunija}}|| 66. ||{{zastava|Armenija}} || 83. ||
|-
| 16. || {{zastava|Poljska}}&lt;br&gt;večina vojvodstev || 33. || {{zastava|Turkmenistan}} || 50. ||{{zastava|Irska}}|| 67. ||{{zastava|Vietnam}} || 84. ||
|-
| 17. || {{zastava|Nizozemska}}|| 34. || {{zastava|Uzbekistan}} || 51. ||{{zastava|Čile}} in [[Velikonočni otok]]|| 68. ||{{zastava|Kambodža}} || 85. ||

|}

== Priznanja ==

{{Priznanje3|izjemni novinec|velikost=60px|komentar=Ljuba, podeljujem ti '''[[Wikipedija:Wiki priznanja|priznanje izjemnega novinca]]''' za tvoje številne geografske ter pohodniško-planinske prispevke. 1200 urejanj ni malo za pol leta delovanja in upam, da bo tvoja delovna vnema trajala čim dlje. Pozdrav od ljubitelja gora, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:03, 24. avgust 2012 (CEST)}}
&lt;br/&gt;
{{Priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=&lt;br/&gt;Od mene '''[[Wikipedija:Priznanja#Zvezda_neumornosti|zvezda neumornosti]]''' za obsežne članke o svetu okoli nas. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 8. april 2013 (CEST)}}
&lt;br/&gt;
{{Priznanje3|ste vedeli|komentar='''&lt;br/&gt;&lt;br/&gt;&lt;br/&gt;[[Wikipedija:Priznanja#Medalja_.C2.BBSte_vedeli.C2.AB|Medalja ste vedeli]]''' za vse nove ali močno povečane članke, brez katerih bi težko sestavljali rubriko &quot;Ste vedeli, da...&quot;. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 8. april 2013 (CEST)}}
&lt;br/&gt;
{{Priznanje3|veteran1|komentar=&lt;br/&gt;In navsezadnje: '''[[Wikipedija:Priznanja#Veteranska_priznanja|šele prva obletnica delovanja]]''' - v upanju, da jih bo še dosti! Mimogrede, praznujeva jo skupaj, saj sva na slovenski Wikipediji začela skupaj.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 8. april 2013 (CEST)}}
&lt;br/&gt;
{{Priznanje3|veteran2|komentar=&lt;br/&gt;'''[[Wikipedija:Priznanja#Veteranska_priznanja|Za dve neumorni leti.]]''' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 1. april 2014 (CEST)}}
{{-}}
[[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]]&lt;br&gt;Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 10:54, 19. november 2014 (CET)
{{-}}
{{priznanje3|zvezda|komentar=&lt;br&gt;Za veliko marljivost.}} -- [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 01:25, 25. januar 2016 (CET)
{{-}}
{{priznanje3|zgodovinska zvezda|komentar=&lt;br&gt;'''[[Wikipedija:Wiki priznanja|Zgodovinska zvezda]]''' v zahvalo za tvoje delo na področju starogrške umetnosti}} --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 07:30, 17. december 2016 (CET)
{{-}}
{{Priznanje3|veteran5|komentar=Naj tole '''[[Wikipedija:Priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko]]''' ti priznanje,&lt;br&gt;dokaže, kar preprosto ni verjeti:&lt;br&gt;Da ko začela si deliti znanje,&lt;br&gt;med nas, bilo pred petimi je leti. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 18:40, 2. marec 2017 (CET)}}&lt;br&gt;
[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:42, 15. junij 2020 (CEST)
{{-}}
[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:02, 16. junij 2021 (CEST)
{{-}}
[[Slika:Working_Man's_Barnstar.png|60px|left]] Za neverjetno število objavljenih obsežnih, kvalitetnih in pomembnih člankov na najrazličnejših področjih, na skoraj dnevni ravni, ti podeljujem Delavsko zvezdo. -[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:23, 10. oktober 2021 (CEST)
{{-}}
[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:35, 4. junij 2022 (CEST)
{{-}}
{{Priznanje3|veteran10|komentar=&lt;br/&gt;Z nekaj zamude, za deset neumornih let in na še enkrat toliko :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:19, 3. januar 2023 (CET)}}
{{-}}
[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:39, 12. junij 2023 (CEST)
{{-}}
[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje in tretje mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:55, 10. junij 2024 (CEST)
{{-}}
[[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:36, 1. junij 2025 (CEST)</text>
      <sha1>e2vtucyx7c20kspn8p5cxoc6mdbxbj6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>BMW Hydrogen 7</title>
    <ns>0</ns>
    <id>346405</id>
    <revision>
      <id>6677215</id>
      <parentid>6608680</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:11:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677215</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8203" sha1="eg8ula4ia1a158iy86xr86yp8av7s37" xml:space="preserve">{{Infopolje Avtomobil
|name=BMW Hydrogen 7
|image=[[Slika:BMW Hydrogen 7 at TED 2007.jpg|thumb]]
|manufacturer=[[BMW]]
|designer=
|assembly=
|predecessor=[[BMW serije 7]]
|successor=
|class=
|body_style= 5-vratni sedan
|layout=motor spredaj, pogon spredaj
|engine= vodno hlajeni bivalenti V12 motor
191 [[Vat|kW]] 
|transmission = 
|wheelbase= mm
|length= mm
|width= mm
|weight=  2.300 kg
|related= 
}}


'''BMW 7 hydrogen''' je [[vozilo na vodik]] proizvedeno v omejeni seriji v nemški tovarni avtomobilov [[BMW]]. Vozilo je osnovano na bencinsko gnani [[serija 7|seriji 7]], bolj natančno 760Li. Uporablja enak 6-litrski [[V-12]] motor kot 760i in 760Li; vendar predelan tako, da omogoča uporabo [[Vodik|vodika]] kot tudi [[Bencin|bencina]], kar pomeni da je [[bivalenten]] motor. Vozila na vodik, ki jih trenutno proizvajajo v tovarnah [[Honda]], [[General Motors]] in [[Mercedes-Benz|Daimler AG]], uporabljajo tehnologijo [[gorivne celice|gorivnih celic]] da proizvajajo električno energijo ki poganja vozilo. BMW Hydrogen 7 pa vodik uporablja za gorivo pri [[motor z notranjim zgorevanjem|motorju z notranjim zgorevanjem]].

==Proizvodnja==
[[File:Motor Hydrogen 7.JPG|thumb|left|12-valjni z vodikom gnan motor BMW Hydrogen 7]]


BMW trdi da je Hydrogen 7 »prvo vozilo na svetu, ki je gnano na vodik in pripravljeno na široko proizvodnjo«, čeprav je bil Hydrogen 7 izdelan samo za visoko profilne stranke. Skupaj je bilo proizvedenih samo 100 vozil z namenom testiranja tehnologije, zato nadaljnja proizvodnja ni načrtovana.&lt;ref&gt;[http://www.bmw.com/com/en/insights/technology/efficient_dynamics/phase_2/clean_energy/bmw_hydrogen_7.html BMW EfficientDynamics : BMW CleanEnergy : BMW AG]&lt;/ref&gt; Pri BMW-ju pravijo, da so izbrali javne osebnosti kot so politiki, medijske osebnosti, poslovneži in znana imena iz zabavne industrije, kot na primer dobitnik [[akademska nagrada|akademske nagrade]], režiser [[Florian Henckel von Donnersmarsk]] in predsednik uprave [[Sixt]] AG, Erich Sixt, ker naj bi bila idealna ambasadorja promocijo vodika kot gorivo in lahko pomagata osveščati ljudi po potrebi takšnih tehnologij.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 |title=Coming soon: Hydrogen-powered BMW |accessdate=2013-01-02 |archive-date=2012-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121011153953/http://money.cnn.com/2006/09/12/autos/bmw_hydrogen/index.htm?postversion=2006091212 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Vendar pa obstaja dvom ali bo to vozilo sploh kdaj doseglo masovno proizvodnjo, kljub tem da bi tehnologija vodika dosegla točko ekonomske in okoljevarstvene dosegljivosti ter bi se vzpostavila potrebna infrastruktura, ki jo vozila na vodik zahtevajo. Hydrogen 7 porabi več goriva kot večina tovornih vozil, saj porabi 13,9 L/100 km bencinskega goriva ali 50 L/100 km vodika. Razlog za razliko v porabi goriva pripisujemo različni [[kalorijska vrednost|kalorijski vrednosti]] goriv, ki je pri bencinskem gorivu 34.6 [[MJ/L]] ter komaj 10.1 [[MJ/L]] pri [[tekoči vodik|tekočem vodiku]]. Uporaba vodika pri motorju z notranjim zgorevanjem je veliko manj učinkovita kot tehnologija [[gorivne celice|gorivnih celic]]; kakorkoli, to je sistem ki je trenutno v proizvodnji.

Kljub vsemu vodik kot gorivo (pretvorjen v energijo v gorivnih celicah ali kot gorivo za motor z notranjih zgorevanjem) ni tako okolju prijazen kot se zdi; še posebej takrat, ko pomislimo da proizvodnja tekočega vodika zahteva ogromne količine energije.&lt;ref name=&quot;spiegel.de&quot;&gt;[http://www.spiegel.de/international/spiegel/0,1518,448648,00.html BMW's Hydrogen 7: Not as Green as it Seems]&lt;/ref&gt; (Razen, če energijo za proizvodnjo uporabimo iz obnovljivih virov, kot sta veterna in sončna energija ter za metodo porizvodnje uporabimo kasnejšo elektrolizo). Vozilo bo tudi dražje od svoje sestre,(čeprav cena Hydrogen 7 ni znana) 760Li, ki je BMWjeva največja in najdražja limuzina z osnovno ceno več kot 100,000€. Do novembra 2006 je na celem svetu bilo samo 5 polnilnih postaj, ki podpirajo BMW-jevo tehnologijo polnjena, kar je še dodatno omejilo uporabnost vozila.

==Uporaba vodikove tehnologije==
[[File:Wasserstoffeinfüllstutzen eines BMW.jpg|thumb|right|Levo: odprtina za polnjenje rezervoarja za vodik, desno odprtina za točenje bencinskega goriva]]

Bmw Hydrogen 7 uporablja vodik drugače, kot vozila na ostala goriva. Ko je vozilo v  pogonu na vodik, vbrizgne vodik direktno v zračni razdelilnik,  nato pa v motorju izgori, namesto  da bi vodikovo  energijo pretvorili v elektriko, da bi  upravljali [[elektromotor|električni motor]] kot pomnilno celico. BMW pravi da tako izkoristek vodika večji. &lt;ref&gt;[https://www.press.bmwgroup.com/pressclub/p/us/pressDetail.html?outputChannelId=9&amp;id=T0020216EN_US&amp;left_menu_item=node__2368 BMW HYDROGEN ENGINE REACHES TOP LEVEL EFFICIENCY]&lt;/ref&gt; V avtu je možen neopazen preklop med vodikom in bencinom, ob pritisku na gumb na volanu, ter se tudi avtomatsko preklopi ko enega od goriv zmanjka.


Vodik je shranjen v velik, skoraj 45-galonski (170 litrov), &lt;ref&gt;Wallner T, Lohse-Busch H, Korn T, et al. Fuel economy and emissions evaluation of BMW Hydrogen 7 Mono-Fuel demonstration vehicles. International Journal Of Hydrogen Energy [serial online]. December 15, 2008;33(24):7607-7618. Available from: Academic Search Premier, Ipswich, MA. Accessed February 10, 2012.&lt;/ref&gt;  dvoslojen izoliran rezervoar, v katerem je v tekočem stanju namesto kot stisnjen plin. Pri BMW pravijo, da ima v tekoči obliki do 75% več energije na prostornino kot v plinastem stanju pri 700 barih. &lt;ref&gt;[https://archive.today/20130209131516/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=2 Road Testing BMW's Hydrogen 7]&lt;/ref&gt;  Izolacija vodikovega rezervoarja, pod vakuumom, tako da toplota minimalno vpliva na vodik in je domnevno enakovredna 55 čevljev (17 m) debelemu zidu iz poliestra [[Styrofoam]]. &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&amp;autoshowyear=2007&amp;vehicle=concept_bmw_7hydrogen&amp;make=BMW&amp;model=Hydrogen+7+Prototype |title=BMW Hydrogen 7 Prototype concept car from the Los Angeles Auto Show |accessdate=2013-01-02 |archive-date=2008-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080110184813/http://www.cars.com/go/features/autoshows/vehicle.jsp?vehicletype=concept&amp;autoshowyear=2007&amp;vehicle=concept_bmw_7hydrogen&amp;make=BMW&amp;model=Hydrogen+7+Prototype |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Da vodik ostane v tekoči obliki, mora biti močno hlajen in se ga mora ohranjati pri [[kriogena temperatura|kriogenih temperaturah]] pri -253 °C (-423,4°F).  Ko Hydrogen 7 ne uporablja bencina, se vodikov rezervoar prične segrevati in vodik prične hlapeti. Po 10-12 dnevih neuporabe  bo rezervoar popolnoma prazen.&lt;ref&gt;[https://archive.today/20130209062744/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100?currentPage=1 Road Testing BMW's Hydrogen 7]&lt;/ref&gt;

==Tehnični podatki==
Avto poganja 6,0-litrski V12 motor, ki deluje na bencin in vodik. Ocenjen je na 191 kW moči (260 PS; 256 KM) in 390 Nm (290 lb.ft) navora ob uporabi enega ali drugega goriva.&lt;ref name=&quot;spiegel.de&quot;/&gt;  Avto pospeši od 0 do 100 km/h (62 mph) v 9,5 sekunde. Vodikov rezervoar je velik za približno 8 kg (18lb) vodika, dovolj da prevozimo 201 km (125 milj). Bencinski rezervoar ima prostornino 19,5 galone kar zadostuje za 300 milj (480 km). Ob uporabi obeh goriv lahko skupaj prevozimo 400 milj (640 km) s potovalno hitrostjo. Hydrogen 7 ima izmerjeno porabo približno 5,6 mpg-imp (50 l/100 km; 4,7 mpg-US) vodika  (za primerjavo podatki Honde FCX Clarity: 81 mpg-imp (3,5 L/100 km; 67 mpg-US)&lt;ref&gt;[http://www.telegraph.co.uk/motoring/main.jhtml?view=DETAILS&amp;grid=A1YourView&amp;xml=/motoring/2007/11/17/mfhon17.xml Honda FCX Clarity: Car of the century? ]&lt;/ref&gt; in 16,9 mpg-imp (16,7 L/100 km; 14,1 mpg-US) bencina. Vozilo Hydrogen 7 je težko 2.300 kg (5.100 pounds). Za 250 kg (550 pounds) je težji od modela 760 Li. 
&lt;ref&gt;[https://archive.today/20130209104035/www.wired.com/cars/energy/news/2006/11/72100 Road Testing BMW's Hydrogen 7]&lt;/ref&gt;

==Viri==
{{sklici}}

[[Kategorija:BMW-jevi avtomobili|Hydrogen 7]]
[[Kategorija:Vozila leta 2005]]</text>
      <sha1>eg8ula4ia1a158iy86xr86yp8av7s37</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aaron Swartz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>347351</id>
    <revision>
      <id>6677003</id>
      <parentid>5755678</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6805" sha1="o5lgygr3dg7qytb48qep8r30i1se40t" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Aaron Hillel Swartz''', [[Američani|ameriški]] [[programer]], [[pisec]] in [[internet]]ni [[aktivist]], * [[8. november]] [[1986]], [[Chicago]], [[Illinois]], [[Združene države Amerike]], † [[11. januar]] [[2013]], [[New York]].

Za [[računalništvo]] in [[svetovni splet|spletno]] kulturo se je zanimal že od otroštva. Pri štirinajstih je bil del ekipe, ki je postavila standard [[RSS]] 1.0, kmalu pa se je posvetil tudi [[Spletno socialno omrežje|spletnim socialnim omrežjem]] in drugim načinom izmenjevanja informacij prek [[internet]]a. Med drugim je ustanovil podjetje za razvoj omrežja Infogami, ki se je kasneje združilo s podjetjem, ki upravlja socialno omrežje [[Reddit]].

Po končani srednji šoli je vpisal študij [[sociologija|sociologije]] na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]], kjer pa se je dolgočasil, zato ga je opustil po enem letu. Postal je aktiven na področju problematike [[avtorske pravice|avtorskih pravic]], dostopa do informacij in zasebnosti na spletu; kot študent [[etika|etike]] na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]] je sodeloval s pravnikom in aktivistom [[Lawrence Lessig|Lawrenceom Lessigom]] na več projektih, kot je [[Creative Commons]]. Med drugim je soustanovil skupino Demand Progress, ki je bila ena od vidnejših skupin nasprotnikov spornega predloga zakona [[Stop Online Piracy Act]].

[[John Gruber]] je v sodelovanju s Swartzem pri skladnji&lt;ref name=&quot;markdown-swartz&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.aaronsw.com/weblog/001189 |title=Markdown |date=2004-03-19 |work=Aaron Swartz: The Weblog|accessdate= |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gruber-2004-release&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://daringfireball.net/projects/markdown/ |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040402182332/http://daringfireball.net/projects/markdown/ |archivedate=2004-04-02 |title=Daring Fireball: Markdown |accessdate=2014-04-25 |language=en |url-status=live }}&lt;/ref&gt; leta 2004 ustvaril [[lahki označevalni jezik|lahki]] [[označevalni jezik]] [[Markdown]] s ciljem, da bi ljudje »lahko pisali s pomočjo lahkoberljivega in lahkozapisljivega formata enostavnega besedila ter ga pretvorili v strukturno veljavni [[XHTML]] (ali [[HTML]]).«&lt;ref name=&quot;md&quot;&gt;Markdown 1.0.1 readme source code {{navedi splet|url=http://daringfireball.net/projects/markdown/|title=Daring Fireball – Markdown|date=2004-12-17|accessdate= |language=en}}&lt;/ref&gt; Swartz  je tudi avtor prevajalnika html2text. Na skladnjo jezika Markdown je vplival Swartzev zgodnejši jezik atx (2002),&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=atx, the true structured text format |url=http://www.aaronsw.com/2002/atx/intro|date= |accessdate= |language=en}}&lt;/ref&gt; ki je danes znan v glavnem po svoji skladnji za določevanje zaglavij (''headers''), znani kot ''atx-style headers:''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://daringfireball.net/projects/markdown/syntax#philosophy |title=Daring Fireball – Markdown – Syntax|date= |accessdate= |language=en }}&lt;/ref&gt;
&lt;syntaxhighlight lang=text&gt;
# H1-header
## H2-header
...
###### H6-header
&lt;/syntaxhighlight&gt;
Sam jezik Markdown pa se veliko rabi.

V prizadevanju za [[prosti dostop]] do informacij je kot del skupine aktivistov pridobil 20 milijonov dokumentov iz sistema Pacer za elektronski dostop do arhivov ameriških zveznih sodišč, ki je sicer uporabnikom zaračunaval dostop, in jih objavil brezplačno na spletu. Zaradi tega dejanja je bil časovno omejen brezplačni dostop do Pacerja ukinjen, skupino pa je preiskovala celo [[FBI]], vendar jim niso mogli pripisati nezakonitega početja.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2009/02/13/us/13records.html?_r=0 |title=An effort to upgrade a court archive system to free and easy |author=Schwartz, John |date=12.2.2009 |work=[[The New York Times]] |accessdate=16.1.2013}}&lt;/ref&gt; Swartzeva naslednja poteza je bila pridobitev več milijonov znanstvenih člankov iz plačljive baze [[JSTOR]] preko omrežja [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]] (MIT). Po lastnih besedah je to storil zaradi nestrinjanja s politiko JSTOR, ki deli prihodek od prodaje dostopa do del z založniki namesto z avtorji. Kljub temu, da dokumentov ni objavil, ga je začelo sodno preganjati tožilstvo zvezne države [[Massachusetts]] pod vodstvom Carmen M. Ortiz.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://techland.time.com/2011/07/19/reddit-co-founder-aaron-swartz-indicted-for-data-theft-could-face-35-years-in-prison/ |title=Reddit Co-Founder Aaron Swartz Indicted for Data Theft, Could Face 35 Years in Prison |author=Gayomali, Chris |date=19.11.2011 |work=Time |accessdate=16.1.2013 |archive-date=2013-01-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130116010525/http://techland.time.com/2011/07/19/reddit-co-founder-aaron-swartz-indicted-for-data-theft-could-face-35-years-in-prison/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Vodstvo MIT se ni želelo vpletati v spor, z JSTOR se je v civilni tožbi pogodil, tožilka pa ni opustila primera, zato mu je grozila do 35-letna zaporna kazen in denarna kazen skoraj milijon [[ameriški dolar|USD]].

Swartza, ki se je dolga leta boril z [[Velika depresivna motnja|depresijo]], so še pred začetkom procesa, januarja 2013, našli obešenega v njegovem stanovanju v [[Brooklyn]]u. Več komentatorjev je izrazilo prepričanje, da je k tej njegovi odločitvi prispevalo grobo ravnanje sodnih oblasti v primeru proti njemu, zato je bila tožilka deležna številnih kritik.

== Sklici ==

{{sklici|3}}

== Viri ==

{{refbegin|2}}
* {{navedi novice |url=http://business.time.com/2013/01/13/tech-prodigy-and-internet-activist-aaron-swartz-commits-suicide/ |author=Gustin, Sam |title=Aaron Swartz, Tech Prodigy and Internet Activist, Is Dead at 26 |date=13.1.2013 |work=[[Time]] |accessdate=16.1.2013 |archive-date=2019-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191021193318/http://business.time.com/2013/01/13/tech-prodigy-and-internet-activist-aaron-swartz-commits-suicide/ |url-status=dead }}
* {{navedi novice |url=http://www.latimes.com/news/obituaries/la-me-0113-aaron-swartz-20130113,0,5232490.story |author=Nelson, Valerie J. |title=Aaron Swartz dies at 26; Internet folk hero founded Reddit |date=12.1.2013 |work=Los Angeles Times |accessdate=16.1.2013 }}
* {{navedi novice |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-21001452 |title=Aaron Swartz, internet freedom activist, dies aged 26 |date=13.1.2013 |work=BBC News |accessdate=16.1.2013 }}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

{{Kategorija v Zbirki|Aaron Swartz}}
* [https://www.youtube.com/watch?v=vXr-2hwTk58 The Internet's Own Boy: The Story of Aaron Swartz]. Dokumentarni film.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Swartz, Aaron}}
[[Kategorija:Ameriški programerji]]
[[Kategorija:Ameriški pisatelji]]
[[Kategorija:Ameriški Judje]]
[[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]]</text>
      <sha1>o5lgygr3dg7qytb48qep8r30i1se40t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daniel Craig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>349562</id>
    <revision>
      <id>6677312</id>
      <parentid>6672830</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:27:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677312</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48881" sha1="9msu77iza3zfphlk5v084sjitjfwfel" xml:space="preserve">{{Infobox Actor
|death_place=&lt;!--WD--&gt;| image       = Daniel_Craig_in_2021.jpg &lt;!-- ne zamenjuj z WD zaradi LUA napake --&gt;
| caption     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birthname = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_date  = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
|death_date=&lt;!--WD--&gt;| occupation = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| yearsactive = 1992 - danes
| spouse = Fiona Loudon (1992–1994)&lt;br /&gt;[[Rachel Weisz]] (2011 - danes)
| children = 1
| awards = glej [[#Filmografija|Filmografija]]
}}

'''Daniel Wroughton Craig'''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://search.ancestry.co.uk/cgi-bin/sse.dll?gl=ROOT_CATEGORY&amp;rank=1&amp;new=1&amp;so=3&amp;MSAV=1&amp;msT=1&amp;gss=ms_f-2&amp;gsfn=daniel&amp;gsfn_x=1&amp;gsln=craig&amp;gsln_x=1&amp;rg_81004010__date=1968&amp;81004010__date_x=1&amp;msbpn=82420&amp;msbpn__ftp=Chester%2C+Cheshire%2C+England%2C+United+Kingdom&amp;msbpn_x=1&amp;msbpn__ftp_x=1&amp;sbo=0&amp;ne=21 |title=GRO Birth Registration Index |accessdate=17. februar 2009|work=Ancestry.co.uk}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; je [[Angleži|angleški]] [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[2. marec]] [[1968]], [[Chester]], [[Cheshire]], [[Anglija]].

Daniel Craig je najbolje prepoznaven po svoji vlogi britanskega skrivnega agenta Jamesa Bonda, ki jo igra že vse od leta 2006.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Dave|last=Calhoun|url=http://www.timeout.com/london/feature/2002/daniel-craig-exclusive-interview|title=daniel-craig-exclusive-interview|trans-title=Ekskluzivni intervju z Danielom Craigom|work=Timeout.com|accessdate=29. december 2012|archive-date=2012-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20121221200000/http://www.timeout.com/london/feature/2002/daniel-craig-exclusive-interview|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Šolal se je na dramski in glasbeni šoli Guildhall; v času šolanja je delal tudi za britansko narodno mladinsko gledališče v [[London]]u, kjer je začel s svojo igralsko kariero. Med njegova prva dela sodijo filmi ''The Power of One'', ''[[Elizabeta (film)|Elizabeta]]'' in ''A Kid in King Arthur's Court'' ter televizijski seriji ''Sharpe's Eagle'' in ''[[Zorro (serija)|Zorro]]''. S filmi ''Love Is the Devil: Study for a Portrait of Francis Bacon'', ''The Trench'' in ''Some Voices'' je pritegnil pozornost kritikov iz filmske industrije in tako dobil vloge tudi v pomembnejših filmih, kot so ''[[Lara Croft: Tomb Raider]]'', ''Layer Cake'', ''[[Pot v pogubo]]'' in ''[[München (film)|München]]''.

Svetovno znan je Daniel Craig postal potem, ko so ga izbrali za šestega igralca, ki bo upodobil Jamesa Bonda; nadomestil je [[Pierce Brosnan|Piercea Brosnana]]. Čeprav je bila javnost na začetku nekoliko skeptična glede tega, ali je prava izbira za vlogo, je njegov prvi film, ''[[Casino Royale]]'', požel veliko uspeha in mu prislužil njegovo prvo nominacijo za nagrado [[BAFTA Award]], in sicer v kategoriji za »najboljšega igralca v glavni vlogi«. Dve leti kasneje je sledil film ''[[Kvantum sočutja]]''. Tretji film, v katerem je nastopil kot James Bond, je bil film ''[[Skyfall]]'', ki je izšel leta 2012 in postal najbolje prodajan film v celi filmski seriji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt1074638/releaseinfo|publisher=Internet Movie Database|accessdate=14. oktober 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article637090.ece|title='Najboljši Bond vseh časov' izniči svojega največjega tekmeca&amp;nbsp;– the critics|date=15. november 2006|work=The Times|location=Velika Britanija|accessdate=15. november 2006|last=Hoyle|first=Ben|archive-date=2007-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070224140533/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article637090.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je poročen z igralko [[Rachel Weisz]], ki je njegova druga žena,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.guardian.co.uk/film/2011/jun/26/danielcraig|title=Daniel Craig in Rachel Weisz se poročita|work=The Guardian|date=26. junij 2011|accessdate=13. oktober 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Iz svojega prvega zakona (s Fiono Loudon) ima hčerko Ello. Leta 2006 se je pridružil akademiji filmske umetnosti in znanosti. Odkar je sprejel vlogo Jamesa Bonda, se je pojavil tudi v drugih filmih, med zadnjimi je tudi angleško-govoreča različica filma ''[[Dekle z zmajskim tatujem (film, 2011)|Dekle z zmajskim tatujem]]''.

Kot James Bond se je poleg [[Elizabeta II. Angleška|kraljice Elizabete]] pojavil na otvoritveni prireditvi na [[poletne olimpijske igre 2012|poletnih olimpijskih igrah 2012]].

== Zgodnje življenje ==
Daniel Wroughton Craig se je rodil v bolnišnici Cheshire v zahodnem [[Chester]]ju, [[Cheshire]], [[Anglija]], ki so jo leta 1984 preimenovali v bolnišnico grofice chesterske.&lt;ref&gt;[http://www.chesterchronicle.co.uk/chester-news/hot-topics/daniel-craig/2010/09/23/daniel-craig-biography-of-the-james-bond-star-59067-27328852/ Chester Chronicle - Življenjepis Daniela Craiga]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Njegova mama, Carol Olivia (rojena Williams), je bila učiteljica umetnosti, njegov oče, Timothy John Wroughton Craig, je imel v lasti verigo klubov »Ring o' Bells« (v [[Frodsham]]u) in »Boot Inn« (v [[Cheshire|Willingtonu]], [[Tarporley]]), delal pa je tudi kot ladjevodja v angleški trgovski mornarici.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=David|last=Holmes|url=http://www.chesterchronicle.co.uk/chester-news/local-chester-news/2008/10/10/chester-secures-advance-screening-of-new-bond-film-quantum-of-solace-59067-22003788/|title=Chester bo prvi predvajal novega Bonda, ''Kvantum sočutja''|publisher=Chester Chronicle|accessdate=12. september 2010}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cigaraficionado.com/Cigar/CA_Profiles/People_Profile/0,2540,261,00.html|title=Profil na reviji ''People'': Daniel Craig|publisher=Cigar Aficionado|date=30. marec 2009|accessdate=12. september 2010|archive-date=2009-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20091008103746/http://www.cigaraficionado.com/Cigar/CA_Profiles/People_Profile/0,2540,261,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=TBI-OWP&gt;[http://www.oldeworldepubs.co.uk/cgi-bin/view2.pl?id=323 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130525011722/http://www.oldeworldepubs.co.uk/cgi-bin/view2.pl?id=323 |date=2013-05-25 }} The Boot Inn (Tarporley, Cheshire).&amp;nbsp;– Old World Pubs. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Oba njegova starša sta bila na pol [[Valižani|Valižana]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Robin Turner |url=http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/2008/11/07/daniel-craig-s-welsh-links-revealed-91466-22203244/|title=Novice&amp;nbsp;– Valižanske novice&amp;nbsp;– Valižanske korenine Daniela Craiga so razkrite|publisher=WalesOnline |accessdate=12. september 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniela Craiga so vzgojili na polotoku Wirral,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Daniel Craig: Življenjepis|last=Marshall|first=Sarah|authorlink=|year=2008|publisher=John Blake Publishing Ltd|url=http://www.amazon.co.uk/Daniel-Craig-Biography-Sarah-Marshall/dp/1844546047|isbn=1-84454-604-7|ref=}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; blizu [[Liverpool]]a, kjer je obiskoval osnovno šolo Frodsham, kasneje preimenvano v osnovno šolo Holy Trinity&lt;ref&gt;[http://www.hoylakeholytrinity.wirral.sch.uk/ Hoylake Holy Trinity - Domača spletna stran] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; v Hoylakeu. Potem, ko je padel na zaključnih izpitih, je skupaj s starejšo sestro Leo začel hoditi na srednjo šolo Hilbre v okolici zahodnega Kirbyja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.chesterchronicle.co.uk/chester-news/hot-topics/daniel-craig/2010/09/23/daniel-craig-biography-of-the-james-bond-star-59067-27328852|title=Življenjepis|work=Chester Chronicle|accessdate=25. januar 2011|author=Chester Chronicle|date=25. januar 2011}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko je pri šestnajstih končal s svojim šolanjem na srednji šoli, je za kratek čas hodil na šolo Calday Grange.&lt;ref&gt;http://www.wirralglobe.co.uk/news/10000816.Royal_seal_of_approval_for_Daniel_Craig_s_007_Skyfall_premiere/ {{ikona en}}&lt;/ref&gt;  Nekaj časa je igral za Hoylakejev rugbi klub.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/golf/5181708.stm|title=A-Hoylake!|publisher=BBC Sport Online|accessdate=29. december 2007|author=Slater, Matt|date=17. julij 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Z igranjem je Daniel Craig pričel pri šestih, ko je začel igrati v raznih šolskih predstavah, z resnim igranjem pa se je prvič srečal, ko se je z mamo udeležil učnih ur igranja v Liverpoolu.&lt;ref&gt;[http://www.biography.com/people/daniel-craig-201264 Življenjepis Daniela Craiga - Dejstva, rojstni dan, življenjska zgodba - Biography.com] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Pri šestnajstih se je preselil v [[London]], kjer se je nameraval pridružiti narodnemu mladinskemu gledališču.&lt;ref name=TBI-OWP /&gt; Obiskoval je dramsko in glasbeno šolo Guildhall v Barbicanu, kjer je po treh letih učenja pod [[Colin McCormack|Colinom McCormackom]] leta 1991 šolanje uspešno končal.

== Kariera ==
=== Zgodnja kariera (1992–1997) ===
Prva vloga Daniela Craiga je bila manjša vloga v filmu ''The Power of One'' (1992). Kot Joe se je novembra 1993 pojavil v gledališki igri [[Tony Kushner|Tonyja Kushnerja]], ''[[Angeli v Ameriki]]'', ki so jo uprizarjali v kraljevem narodnem gledališču. Istega leta se je pojavil v epizodi televizijske serije programa Yorkshire, ''Heartbeat'', ki je izšla 31. oktobra 1993.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.whitbygazette.co.uk/lifestyle/entertainment/bond_star_in_heartbeat_1_1871804|title=Zvezdnik Jamesa Bonda v seriji ''Heartbeat''|work=Whitby Gazette|date=15. avgust 2007|accessdate=3. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ena od njegovih prvih vidnejših vlog je bila vloga »Geordieja« v BBC-jevi drami ''Our Friends in the North'' leta 1996.

=== Preboj (1998–2005) ===

Leta 1998 je Daniel Craig prvič pritegnil pozornost javnosti z vlogo Georgea Dyerja v filmu ''Love Is the Devil: Study for a Portrait of Francis Bacon'' poleg [[Derek Jacobi|Dereka Jacobija]] in [[Tilda Swinton|Tilde Swinton]]. Za svoj nastop v tem filmu je bil nagrajen z [[Edinburgh|nagrado edinburškega mednarodnega filmskega festivala za najboljši britanski nastop]]. Istega leta je imel manjšo vlogo v zelo uspešnem filmu ''[[Elizabeta (film)|Elizabeta]]'' poleg [[Cate Blanchett]]. Leta 1999 je zaigral v televizijski drami ''Shockers: The Visitor''. Istega leta je izšel film ''The Adventures of Young Indiana Jones: Daredevils of the Desert'', ki ga je posnel že leta 1993.

Leta 2001 je Daniel Craig zaigral sovražnika in simpatijo glavnega lika, Lare Croft ([[Angelina Jolie]]) v filmu ''[[Lara Croft: Tomb Raider]]''. Istega leta je izrazil zanimanje za sodelovanje pri filmski franšizi ''[[Zvezdne steze]]''. Preko kanala World Entertainment News Network je povedal, da je oboževalec serije in dejal, da si želi, da bi »imel čisto majčkeno vlogo v filmu ali seriji. To je že več let moja skrivna ambicija.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.airlockalpha.com/news423118.html|title=Pozabite na Matta Damona, Daniel Craig želi biti Kirk|publisher=Airlock Alpha|date=6. januar 2007|accessdate=9. maj 2009|author=Michael Hinman|archive-date=2009-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20090528080534/http://www.airlockalpha.com/news423118.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2002 je zaigral v filmu [[Sam Mendes|Sama Mendesa]], ''[[Pot v pogubo]]'' poleg [[Tom Hanks|Toma Hanksa]] in [[Paul Newman|Paula Newmana]]. Kljub temu, da v filmu ni imel pomembne vloge, je pritegnil nekaj pozornosti kritikov, ki so ga v glavnem hvalili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Honeycutt, Kirk|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1530784|title=Pot v pogubo|work=The Hollywood Reporter|date=1. julij 2002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070930181242/http://www.hollywoodreporter.com/hr/search/article_display.jsp?vnu_content_id=1530784|archivedate=2007-09-30|accessdate=25. julij 2007|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 2003 je Daniel Craig zaigral v dveh filmih, in sicer ''The Mother'' z [[Anne Reid]] in ''[[Sylvia]]'' z [[Gwyneth Paltrow]]. V obeh filmih je zaigral ljubimca glavne junakinje in s prvim filmom je zopet požel veliko hvale s strani kritikov in prejel nekaj nagrad. Naslednjega leta je zaigral glavni vlogi v danes kultnem filmu ''Layer Cake'' poleg [[Sienne Miller]] in filmu ''[[Neskončna ljubezen]]'' poleg [[Rhys Ifans|Rhysa Ifansa]]. Leta 2005 je poleg [[Eric Bana|Erica Bane]] zaigral v filmu ''[[München (film)|München]]'' [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]]. Film je bil finančno izjemno uspešen; zaslužil je kar 130.346.986 $.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=''München'' (2005)|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=munich.htm|work=boxofficemojo.com|accessdate=13. januar 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

=== ''James Bond'' in ostala dela (2005 - danes) ===
[[Slika:DanielCraigOrangeBritishAcademyFilmAwards07.jpg|thumb|upright|Daniel Craig na podelitvi nagrad [[BAFTA Awards|Orange British Academy Film Awards]] v kraljevi operni hiši v [[London]]u, 11. februar 2007]]

Leta 2005 je Daniel Craig podpisal pogodbo s podjetjem Eon Productions za upodobitev [[James Bond|Jamesa Bonda]]. Dejal je, da »se zaveda izzivov,« ki jih predstavlja franšiza ''James Bond'', ki jo je sam označil za »velik stroj,« ki »služi veliko denarja.« K liku je želel prispevati več »čustvene globine.« &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/film/4335052.stm|title=Daniel Craig: Naš prijatelj iz MI6|publisher=BBC News Online|accessdate=27. december 2007|date=14. oktober 2005}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Daniel Craig, ki se je rodil leta 1968, je prvi igralec Jamesa Bonda, ki se je rodil po začetku serije in po smrti pisatelja serije romanov o Jamesu Bondu, [[Ian Fleming|Iana Fleminga]]. Mnogo oboževalcev filmske serije je dvomilo, da so se producenti odločili pravilno, ko so ga izbrali za to vlogo, zato se je sprožilo nekaj internetnih kampanij, preko katerih so svoje nezadovoljstvo tudi izrazili in zagrozili, da bodo film v znak protesta bojkotirali.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.moono.com/news/news01533.html|title=Anti-Bondovski protesti|publisher=Moono|accessdate=3. april 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 178 centimetrov visok in svetlolas Daniel Craig ni ustrezal podobi visokega, temnega in čednega Jamesa Bonda, ki so jo ustvarili prejšnji igralci in na katero so bili oboževalci navajeni.&lt;ref name=&quot;Location2&quot;&gt;{{navedi novice|title=Blond, James Blond|url=http://money.cnn.com/2006/11/08/commentary/mediabiz/index.htm|publisher=CNN|date=6. november 2006|accessdate=2. april 2007|first=Paul R.|last=La Monica|archive-date=2013-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021154907/http://money.cnn.com/2006/11/08/commentary/mediabiz/index.htm|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Revija ''[[The Daily Mirror]]'' je na svoji naslovnici objavila zgodbo, ki je kritizirala Daniela Craiga, z naslovom: »Ime mi je bled&amp;nbsp;– James bled.«&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ime mi je bled&amp;nbsp;– James bled |work=Daily Mirror |location=UK|date=15. oktober 2005|url=http://www.mirror.co.uk/news/tm_objectid=16251427&amp;method=full&amp;siteid=115875&amp;headline=the-name-s-bland---james-bland-name_page.html|accessdate=27. december 2006}} {{Slepa povezava|date=April 2012|bot=H3llBot}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Čeprav je bila izbira Daniela Craiga za to vlogo kontroverzna, pa so mnogi igralci javno izrazili svojo podporo, med najbolj odmevnimi so bili tudi štirje od petih igralcev, ki so Jamesa Bonda upodobili v preteklosti&amp;nbsp;– [[Pierce Brosnan]],&lt;ref&gt;Medley, Mark. [https://web.archive.org/web/20080709063553/http://www.theglobeandmail.com/servlet/story/RTGAM.20060914.waskthestars-brosnan14/BNStory/TIFF06/home »Odgovori Piercea Brosnana.«] ''The Globe and Mail''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt; [[Timothy Dalton]], [[Sean Connery]] in  [[Roger Moore]]&amp;nbsp;–  vsi so menili, da je bila odločitev prava. Tudi [[George Lazenby]] je nazadnje dejal, da podpira odločitev producentov za Daniela Craiga.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://popcultureaddict.com/interviews/georgelazenb/|title= George Lazenby iz Jamesa Bonda: Pogovor z Georgeom Lazenbyjem|publisher=popcultureaddict.com|accessdate=3. avgust 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Tudi igralec [[Clive Owen]], ki se je istočasno potegoval za vlogo Jamesa Bonda, je branil Daniela Craiga.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/5360554.stm |title=Owen  podpre 'pravega igralca' za Bonda|publisher=BBC News Online|date=19. september 2006|accessdate=19. september 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Daniel Craig at a film premiere in New York.jpg|thumb|upright|left|Daniel Craig na [[New York|newyorški]] [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Kvantum sočutja]]'', 11. november 2008]]

Prvi film, ''[[Casino Royale]]'', je [[premiera (dogodek)|izšel]] 14. novembra 2006, in po svetu nazadnje zaslužil 594.239.066 [[$]] ter tako postal najbolje prodajan film iz franšize ''James Bond'', kar ostaja še danes.&lt;ref name=&quot;[[Casino Royale]] box office results&quot;&gt;{{navedi splet |title=Zaslužek filma ''Casino Royale''|publisher=boxofficemojo|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=jamesbond21.htm|accessdate=4. januar 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ob izidu filma so njegov nastop v njem močno hvalili.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=New Bond|work=The New York Times|url=http://www.nytimes.com/2006/11/17/movies/17crai.html|accessdate=25. januar 2011|first=Sarah |last=Lyall |date=17. november 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V filmu se Daniel Craig pojavi v kopalkah; ta prizor se pogosto pojavi na vrhu seznamov najbolj seksi prizorov iz filmov,&lt;ref&gt;[http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/news/article74969.ece »Daniel Craig izglasovan za najbolj seksi moškega«], ''The Sun'', 1. junij 2009 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; leta 2009 pa je posnel reklamo za sladoled, ki je vključevala podoben prizor, in sicer Daniela Craiga, ko izstopa iz morja.&lt;ref&gt;[http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/5416143/Daniel-Craig-in-007-lolly.html »Daniel Craig v 007 lizika«], ''[[The Daily Telegraph]]'', 1. junij 2009 {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Ko se je snemanje filma ''Casino Royale'' končalo, sta producenta [[Michael G. Wilson]] in [[Barbara Broccoli]] oznanila, da so se že pričele priprave na produkcijo za dvaindvajseti film o Jamesu Bondu. Po nekaj mesecih ugibanj o datumu izida sta oba producenta 20. julija 2006 uradno oznanila, da bo nadaljevanje, ''[[Kvantum sočutja]]'',&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Naslov novega Bondovega filma potrjen|publisher=BBC News Online|date=24. januar 2008|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/7206997.stm|accessdate=24. januar 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; izšlo 7. novembra 2008, pa tudi, da bo tudi v tem filmu Jamesa Bonda upodobil Daniel Craig, s katerim so se takrat pogajali za snemanje tretjega filma iz franšize&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.mi6-hq.com/news/index.php?itemid=4418 |title=Campbell in Broccolijeva razložita, zakaj so Brosnana zamenjali za Craiga in namigneta nekaj o zgodbi dvaindvajsetega filma|date=18 November 2006|publisher=MI6-HQ.com}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 25. oktobra 2007 je Daniel Craig podpisal pogodbo za še štiri filme, do ''Bonda 25''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Bond|first=Paul|title=Sloan v pogovorih vidi upanje|work=The Hollywood Reporter|date=26. oktober 2007|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i11356e5762144f434339ff37e128990b|accessdate=3. november 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071028075517/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i11356e5762144f434339ff37e128990b|archivedate=2007-10-28|url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je svojo upodobitev Jamesa Bonda opisal kot upodobitev anti-junaka: »Vprašanje, ki si ga med igranjem te vloge kar naprej postavljam, je: 'Sem dobra oseba ali le baraba, ki dela za pravo stran?' Njegova naloga je nazadnje lahko tudi umor, če pride do tega. Še nikoli nisem igral vloge, pri kateri ne bi smel raziskati junakove slabe plati. Mislim, da na koncu filma ne bi smeli biti zmedeni, a med filmom bi se morali vsi spraševati, kdo ta oseba sploh je.« &lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Kevin Sessums|title=Moški, ki je rad slab|work=Parade|date=27. oktober 2008|url=http://www.parade.com/celebrity/2008/10/daniel-craig|accessdate=27. oktober 2008}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Daniel Craig je povedal, da je njegov najljubši igralec, ki je upodobil Jamesa Bonda, [[Sean Connery]], a hkrati je še dodal: »Nikoli ne bi nikogar kopiral. Nikogar ne bi oponašal ali poskušal izboljšati dela, ki so ga ustvarili pred mano. To bi bila zame brezzvezna vaja.«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://suicidegirls.com/interviews/Daniel+Craig%3A+Quantum+of+Solace+/|title=Daniel Craig: Kvantum sočutja|publisher=SuicideGirls.com|date=14. november 2008|accessdate=14. november 2008|archive-date=2012-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20121013010951/http://suicidegirls.com/interviews/Daniel+Craig:+Quantum+of+Solace+/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Povedal je tudi, da je njegov najljubši film iz te franšize ''[[Iz Rusije z ljubeznijo]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1438119.php/Daniel_Craig_talks_about_Brosnan_favorite_007_and_marriage|title=Daniel Craig|date=25. januar 2011|accessdate=2013-02-25|archive-date=2011-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110411132858/http://www.monstersandcritics.com/people/news/article_1438119.php/Daniel_Craig_talks_about_Brosnan_favorite_007_and_marriage|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; V na Jamesa Bonda osredotočeni epizodi oddaje ''The South Bank Show'' je Sean Connery izrazil svoje mnenje o Craigovi upodobitvi tega lika, ki jo je opisal kot »fantastično, na trenutke resnično vrhunsko.« Ko je Daniel Craig pohvalil Conneryjeve nastope v filmih, je igralec dejal, da je »počaščen« in da Daniel Craig res »razume nevarnosti« te vloge.&lt;ref&gt;''The South Bank Show''. Specijalka o Jamesu Bondu (2008) {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:DanielCraigAAFeb09.jpg|thumb|upright|right|Daniel Craig na 81. podelitvi [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], 2009]]

Akademija filmske umetnosti in znanosti je leta 2006 Daniela Craiga že drugič povabila k včlanitvi.&lt;ref&gt;{{cite press release|url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2007/07.06.18.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071224094334/http://www.oscars.org/press/pressreleases/2007/07.06.18.html|archivedate=2007-12-24|title=Akademija k članstvu povabi še 115 ljudi|date=18. junij 2007|publisher=Akademija filmske umetnosti in znanosti|access-date=2013-02-25|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Leta 2007 je zaigral lorda Asriela v filmu ''[[Zlati kompas]]'', filmski upodobitvi romana ''[[Severni sij (roman)|Severni sij]]'' [[Philip Pullman|Philipa Pullmana]] iz trilogije ''[[Njegova temna tvar]]''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Daniel Craig dobi vlogo v Pullmanovem filmu|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/5263658.stm|publisher=BBC News Online|date=18. avgust 2006|accessdate=19. avgust 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V gledališki upodobitvi romana je lorda Asriela upodobil [[Timothy Dalton]], eden od igralcev, ki so pred Craigom upodobili Jamesa Bonda. [[Eva Green]], ki je v filmu ''Casino Royale'' zaigrala Bondovo dekle [[Vesper Lynd]], je zaigrala tudi v tem filmu, a se ni v nobenem prizoru pojavila skupaj z njim. Poleg nje so v filmu zaigrali tudi [[Dakota Richards Blue]], [[Sam Elliott]], [[Freddie Highmore]], [[Ian McKellen]], [[Kathy Bates]] in [[Nicole Kidman]]. Za film so nameravali posneti tudi nekaj nadaljevanj (leta 2010 ali 2011 je podjetje New Line Cinema načrtovalo izid prvega nadaljevanja), vendar jih nazadnje niso. Poleg Nicole Kidman je istega leta zaigral v filmu ''[[Invazija (film)|Invazija]]''.

16. marca 2007 se je Daniel Craig poleg britanske komedijanke [[Catherine Tate]] v vlogi njenega lika Elaine Figgis pojavil v skeču oddaje ''The Catherine Tate Show''. Skeč so posneli v sklopu dneva rdečih noskov za BBC-jevo dobrodelno prireditev.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/6903105.stm|title=Michael se bo pojavil Tatini oddaji s skeči|publisher=BBC News Online|date=17. julij 2007|accessdate=9. september 2007}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je med snemanjem filma ''Kvantum sočutja'' 12. junija 2008 izgubil del svojega prsta.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1025527/Curse-Bond-strikes-Daniel-Craig-slices-tip-finger-filming.html|title=Bondovo prekletstvo|date=25. januar 2011|location=London|work=Daily Mail|first=Colin|last=Fernandez}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nesreča je bila del incidenta, ki je vključeval tudi požar v studiu Pinewood Studios, v katerih so film snemali, avtomobilska nesreča, v kateri se je eden od kaskaderjev resno poškodoval, in zdrs avtomobila [[Aston Martin]] s ceste v jezero Garda med snemanjem v [[Italija|Italiji]].&lt;ref&gt;{{cite press release|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-560782/Dry-Another-Day-Bonds-Aston-Martin-crashes-lake--way-movie-set.html|title=Umri kdaj drugič&amp;nbsp;– Bondov Aston Martin zleti v jezero|date=14. december 2010}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je Daniel Craig zaigral tudi v filmu ''Defiance'', kjer je zaigral [[Tuvia Bielski|Tuvio Bielski]], judovskega upornika, ki je med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med skrivanjem po [[Bela Rusija|beloruskih]] gozdovih življenje rešil okoli 1.200 ljudem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ushmm.org/museum/exhibit/focus/antisemitism/voices/transcript/index.php?content=20090312|title=Glasovi antisemitističnega intervjuja z Daneilom Craigom|publisher=Ameriški muzej v spomin holokavstu|date=12. marec 2009|accessdate=2013-02-25|archive-date=2012-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20120505183718/http://www.ushmm.org/museum/exhibit/focus/antisemitism/voices/transcript/index.php?content=20090312|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Med 10. septembrom in 6. decembrom 2009 je poleg [[Hugh Jackman|Hugha Jackmana]] igral v gledališki igri ''A Steady Rain'' v broadwayjskem [[gledališče|gledališču]] Schoenfeld.&lt;ref&gt;Gans, Andrew.[http://www.playbill.com/news/article/130947-A_Steady_Rain_with_Craig_and_Jackman_to_Play_Broadway's_Schoenfeld »''A Steady Rain'' s Craigom in Jackmanom se bo uprizarjal v broadwayjskem Schoenfeldu«]. ''Playbill'', 9. julij 2009 {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Rooney Mara, Daniel Craig and David Fincher (2012) 2.jpg|thumb|left|200px|Od leve proti desni: [[Rooney Mara]], Daniel Craig in [[David Fincher]] na [[Pariz|pariški]] [[premiera (dogodek)|premieri]] filma ''[[Dekle z zmajskim tatujem (film)|Dekle z zmajskim tatujem]]'', 2012]]

Avgusta 2011 je Daniel Craig dobil vlogo neizprosnega novinarja Mikaela Blomkvista v upodobitvi romana ''[[Dekle z zmajskim tatujem]]'' [[Stieg Larsson|Stiega Larssona]], ki jo je režiral [[David Fincher]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.deadline.com/2010/07/daniel-craig-closes-deal-for-girl-with-the-dragon-tattoo/|title=Daniel Craig podpiše pogodbo za ''Dekle z zmajskim tatujem''|date=26. julij 2010|publisher=Deadline.com|accessdate=26. november 2006|author=Fleming, Mike|location=New York}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Za vlogo so se poleg njega med drugim potegovali tudi igralci, kot so [[Brad Pitt]], [[George Clooney]], [[Viggo Mortensen]] in [[Johnny Depp]],&lt;ref name=entd3&gt;{{navedi splet|url=http://popwatch.ew.com/2010/06/17/girl-with-the-dragon-tattoo/|title=Naslovnica tega tedna: Skrivnosti ''Dekleta z zmajskim tatujem''|work=Entertainment Weekly|publisher=Time Inc.|date=17. junij 2010|accessdate=30. junij 2012|archive-date=2013-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20131110022853/http://popwatch.ew.com/2010/06/17/girl-with-the-dragon-tattoo/|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=hollzgirl&gt;{{navedi splet|last=Kilday|first=Greg|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/girl-with-the-dragon-tattoo-rooney-mara-281904|title=Snemanje ''Dekleta z zmajskim tatujem''|work=The Hollywood Reporter|date=24. januar 2012|accessdate=30. junij 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; a je najprej sploh ni nameraval sprejeti, saj se je bal, da filma ne bo mogel posneti zaradi snemanja drugih del.&lt;ref name=hollzgirl /&gt; Za vlogo se je moral zrediti in priučiti nevtralnega naglasa, ki bi se skladal s [[Stockholm|stockholmskim]] okoljem z veliko različnimi narodi. Kritiki so film ob izidu zelo hvalili; med drugim so pohvalili tudi nastop Daniela Craiga. Istega leta je zaigral v [[znanstvena fantastika|znanstveno-fantastičnem vesternu]] ''[[Kavboji in vesoljci (film)|Kavboji in vesoljci]]'' z [[Olivia Wilde|Olivio Wilde]] in [[Harrison Ford|Harrisonom Fordom]]. Film, ki ga je režiral [[Jon Favreau]], je temeljil na istoimenskem stripu [[Scott Mitchell Rosenberg|Scotta Mitchella Rosenberga]], izdanem leta 2006.&lt;ref&gt;[http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9805E2DF173EF932A25752C1A9619C8B63&amp;sec=&amp;spon=&amp;pagewanted=1 »The New York Times - FENOMEN; stripovski genij?«] {{ikona en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.marketwire.com/press-release/it-books-platinum-studios-announce-cowboys-aliens-graphic-novel-paperback-edition-on-otcbb-pdos-1521236.htm »marketwire - Oznanjenje izida filma ''Kavboji in vesoljci'' 28. junija 2011 - iz &quot;Platinum Studios, Inc.&quot;«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130807030129/http://www.marketwire.com/press-release/it-books-platinum-studios-announce-cowboys-aliens-graphic-novel-paperback-edition-on-otcbb-pdos-1521236.htm |date=2013-08-07 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Tudi za vlogo v tem kritično dokaj uspešnem filmu je s strani kritikov prejel ogromno hvale; Peter Debruge iz revije ''Variety'' je napisal, da je njegov nastop v tem filmu »mešanica grobosti in nežnosti,« &lt;ref name=&quot;ReviewVariety&quot;&gt;{{navedi splet|first=Peter|last=Debruge|title=''Kavboji in vesoljci''|url=http://www.variety.com/review/VE1117945693|work=Variety|date=24. julij 2011|accessdate=25. julij 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120117211100/http://www.variety.com/review/VE1117945693/|archivedate=2012-01-17|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Roger Ebert pa je v svoji oceni filma dodal, da je bil »Craig […] bolj ali manj rojen za to vlogo.«&lt;ref name=&quot;ReviewEbert&quot;&gt;{{navedi novice|first=Roger|last=Ebert|authorlink=Roger Ebert|title=''Kavboji in vesoljci''|url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20110727/REVIEWS/110729987|work=Chicago Sun-Times|date=27. julij 2011|accessdate=27. julij 2011|archive-date=2013-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130310054823/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20110727/REVIEWS/110729987|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je zaigral tudi glavno vlogo v filmu ''[[Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti]]'' [[Steven Spielberg|Stevena Spielberga]].

[[Slika:Daniel Craig avp Skyfall 2012.jpg|thumb|upright|Daniel Craig na [[Pariz|pariški]] [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Skyfall]]'', 2012]]

Tretji film Daniela Craiga o Jamesu Bondu (triindvajseti na sploh) so najprej nameravali izdati 19. aprila 2010, vendar so izid zaradi MGM-jevih finančnih težav prestavili.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Taylor |first=Sophie |url=http://www.thefirstpost.co.uk/62380,people,news,daniel-craig-bond-film-put-on-hold-indefinitely-mgm-financial-concerns-sam-mendes |title=Bondov film Daniela Craiga je za nedoločen čas prestavljen, Ljudje v novicah, ''People'' |publisher=The First Post |date=20. april 2010 |accessdate=12. september 2010 |archive-date=2010-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100513182704/http://www.thefirstpost.co.uk/62380,people,news,daniel-craig-bond-film-put-on-hold-indefinitely-mgm-financial-concerns-sam-mendes |url-status=dead }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Film ''[[Skyfall]]'' so nazadnje izdali 22. oktobra 2012 in postal je del praznovanja ob petdesetletnici izida filma ''[[Dr. No (film)|Dr. No]]''.&lt;ref&gt;[http://www.nypost.com/p/entertainment/movies/daniel_craig_signs_up_for_two_more_uMYjqstd38tIg9OwGN8ysL »Daniel Craig podpiše pogodbo za še dva Bondova filma - NYPOST.com«] {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 8. septembra 2012 so producenti filmov iz franšize ''James Bond'' oznanili, da je igralec podpisal pogodbo za le dva in ne pet filmov iz serije, kot so poročali prej, kar pomeni, da bo Jamesa Bonda zaigral v dveh filmih manj kot Roger Moore.

Svojo podobo in glas je Jamesu Bondu posodil tudi v video igri ''Zlato oko'' za Nintendo 64 in video igri ''James Bond 007: Krvavi kamen'' za [[Xbox 360]], [[PlayStation 3]], [[Nintendo DS]] in [[Microsoft Windows]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Nova generacija bo igrala ''Zlato oko''|url=http://www.usatoday.com/tech/columnist/marcsaltzman/2010-11-13-goldeneye_N.htm|first=Marc|last=Saltzman|date=13. november 2010|accessdate=20. avgust 2011|work=USA Today}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; 6. oktobra 2012 je vodil televizijsko oddajo s skeči, ''Saturday Night Live''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Daniel Craig vodi oddajo ''Saturday Night Live'', kjer se norčuje iz ''Bonda''|url=http://www.ontheredcarpet.com/Daniel-Craig-hosts-Saturday-Night-Live--spoofs-Bond---What-did-you-think--Poll/8838664|accessdate=8. oktober 2012|publisher=ontheredcarpet.com|date=7. oktober 2012|archive-date=2012-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121008030444/http://www.ontheredcarpet.com/Daniel-Craig-hosts-Saturday-Night-Live--spoofs-Bond---What-did-you-think--Poll/8838664|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Simpson|first=Leah|title=Ne ravno običajno Bondovo dekle! Daniel Craig se odpre in nam zaupa o svojem možatem dekletu in prvem vodenju oddaje ''SNL''|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2214050/Daniel-Craig-gets-close-personal-masculine-girlfriend-hosting-gig-Saturday-Night-Live.html?openGraphAuthor=%2Fhome%2Fsearch.html%3Fs%3D%26authornamef%3DLeah%2BSimpson|accessdate=8. oktober 2012|newspaper=Daily Mail|date=7. oktober 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Marca 2013 se bo v studiu Babelsberg v [[Potsdam]]u, [[Nemčija]] pričela produkcija filma ''Monuments Men'', ki bo izšel 18. decembra 2013 in v katerem ima Daniel Craig glavno vlogo. Naslednji film o Jamesu Bondu, četrti, v katerem bo Bonda zaigral on, in štiriindvajseti nasploh, načrtujejo izdati leta 2014. Poleg tega bo Daniel Craig poleg [[Rooney Mara]] ponovno upodobil tudi Mikaela Blomkvista v nadaljevanjih filma ''Dekle z zmajskim tatujem'', filmih ''[[Dekle, ki se je igralo z ognjem (film)|Dekle, ki se je igralo z ognjem]]'' in ''[[Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo (film)|Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo]]''. Poleg tega bo skupaj s Hughom Jackmanom posnel tudi filmsko upodobitev gledališke igre ''A Steady Rain'', v kateri sta na Broadwayju igrala leta 2009, ki jo bo režiral Steven Spielberg.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=SDCC: Spielberg se zanima za filmsko upodobitev gledališke igre ''A Steady Rain''|url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084#ixzz1SqYN1Suyhttp://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084|accessdate=21. julij 2011|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101235337/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084#ixzz1SqYN1Suyhttp://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=80084|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; To bo že njegov tretji film, ki ga bo posnel s Spielbergom.

Oktobra 2021 mu je bila na holywoodskem pločniku slavnih postavljena zvezda poleg zvezde [[Roger Moore|Rogerja Moora]].

== Zasebno življenje ==
[[Slika:Daniel Craig on Venice yacht crop w Wilson.jpg|left|200px|thumb|Daniel Craig s producentom [[Michael G. Wilson|Michaelom G. Wilsonom]], junij 2006]]

Leta 1992 se je Daniel Craig poročil z igralko Fiono Loudon, s katero ima hčerko, Ello. Leta 1994 sta se ločila.&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Daniel Craig|author=People Magazine Celebrity Central|url=http://www.people.com/people/daniel_craig/0,,,00.html|work=People Magazine|date=22. oktober 2012|accessdate=22. oktober 2012|archive-date=2014-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20140116105312/http://www.people.com/people/daniel_craig/0,,,00.html|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po ločitvi je imel sedemletno razmerje z [[Nemci|nemško]] igralko [[Heike Makatsch]], ki se je končalo leta 2001.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/article578940.ece|title=Heike|location=London|work=The Sunday Times|date=16. oktober 2005|first=Ben|last=Webster|accessdate=2013-02-25|archive-date=2007-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20070309065502/http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/article578940.ece|url-status=dead}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nato je od leta 2004 do leta 2010 hodil s producentko Satsuki Mitchell.&lt;ref name=&quot;DMMrsCraig&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2008223/Rachel-Weisz-secretly-marries-James-Bond-star-Daniel-Craig-undercover-ceremony.html |title=Sem Craig, gospa Craig: Rachel Weisz 'se na tihem poroči z zvezdnikom filmov ''James Bond'', Danielom Craigom s skrivnim obredom'|first=Jody|last=Thompson|date=25. junij 2011|accessdate=26. junij 2011|work=The Daily Mail|publisher=Associated Newspapers|location=Velika Britanija}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Daniel Craig je več let prijateljeval z igralko [[Rachel Weisz]]. Skupaj sta posnela film ''[[Sanjska hiša]]''. Decembra 2010 sta pričela hoditi,&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Chow|first=Nicholas|url=http://entertainment.malaysia.msn.com/Celebrity/article.aspx?cp-documentid=4126481&amp;page=1|title=''The G-Files'': 1. - 4. junij &amp;nbsp;– Opravljanje slavnih &amp;nbsp;– MSN Malaysia Entertainment|publisher=Entertainment.Malaysia.MSN.com|date=|accessdate=12. september 2010|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714124932/http://entertainment.malaysia.msn.com/Celebrity/article.aspx?cp-documentid=4126481&amp;page=1|url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; 22. junija 2011 pa sta se poročila.&lt;ref name=&quot;DMMrsCraig&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Daniel Craig in Rachel Weisz na skrivnem obredu izrečeta 'da'!|url=http://www.beautymania.biz/2011/06/entertainment-paradise-daniel-craig-and.html|publisher=BeautyMania.biz|date=|accessdate=25. junij 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Priredila sta zaseben obred v [[New York City]]ju, na obred pa sta povabila le štiri ljudi, med drugim tudi njegovo osemnajstletno hčerko Ello, ter njenega štiriletnega sina Henryja Chancea, ki ga ima iz zakona z režiserjem [[Darren Aronofsky|Darrenom Aronofskyjem]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/06/25/rachel-weisz-daniel-craig-married_n_884653.html|work=Huffingon Post |first=Jordan|last=Zakarin|title=Rachel Weisz in Daniel Craig se poročita: igralka ter igralec priredita skriven obred|date=25. junij 2011}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Oktobra leta 2008 je Daniel Craig plačal 4 milijone [[£]] za stanovanje v prenovljeni stari hiši v Primrose Hillu blizu parka Regent's v [[London]]u, ki pa ga je pred kratkim prodal za 10 milijonov £.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/3183654/James-Bond-actor-Daniel-Craig-buys-4-million-home-in-area-fit-for-a-spy.html|title=Zvezda ''Jamesa Bonda'', Daniel Craig kupi 4 milijone £ na območju, primernem za vohuna|work=The Daily Telegraph|location=Velika Britanija|date=12. oktober 2008|accessdate=25. oktober 2008|first=Ben|last=Leach}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Navija za britanski nogometni klub [[Liverpool F.C.]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Zvezda ''Jamesa Bonda'', Daniel Craig, se veseli zmage nogometnega kluba Liverpool FC in poraza Newcastlea|url=http://www.liverpoolecho.co.uk/liverpool-news/local-news/2009/05/04/james-bond-star-daniel-craig-enjoys-liverpool-fc-victory-over-newcastle-100252-23536754/|newspaper=Liverpool Echo|date=4. maj 2009|accessdate=7. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 1992 || ''The Power of One'' || Sodnik ||
|-
| 1993 || ''Between the Lines'' || Detektiv pod krinko || Second series, part 1 (part 14 in all)
|-
| 1993 || ''Heartbeat'' || Peter Begg ||
|-
| 1993 || ''[[Zorro (serija)|Zorro]]'' || Poročnik Hidalgo || Dve epizodi (»The Arrival« in »Death and Taxes«) ameriške televizijske serije, posneti v [[Madridu]]
|-
| 1993 || ''Sharpe's Eagle'' || Lt. Berry || Televizijska drama
|-
| 1995 || ''A Kid in King Arthur's Court'' || Master Kane ||
|-
| 1996 || ''Kiss And Tell'' || Matt Kearney || Televizijski film
|-
| 1996 || ''The Fortunes and Misfortunes of Moll Flanders'' || James »Jemmy« Seagrave || Televizijska drama
|-
| 1996 || ''Tales From the Crypt'' || Barry || Smoke Wrings
|-
| 1996 || ''Our Friends in the North'' || George »Geordie« Peacock || Televizijska drama: 8 epizod
|-
| 1997 || ''Obsession&amp;nbsp;– Besessene Seelen'' || John McHale ||
|-
| 1997 || ''The Ice House'' || D.S. Andy McLoughlin || Televizijska drama, posneta po romanu [[Minette Walters]]
|-
| 1997 || ''The Hunger'' ||  ||
|-
| 1998 || ''Love Is the Devil: Study for a Portrait of Francis Bacon'' || George Dyer || [[Edinburgh|Nagrada edinburškega mednarodnega filmskega festivala za najboljši britanski nastop]]
|-
| 1998 || ''Love and Rage'' || James Lynchehaun ||
|-
| 1998 || ''[[Elizabeta (film)|Elizabeta]]'' || [[John Ballard]] ||
|-
| 1999 || ''The Trench'' || Načelnik Telford Winter || Nominiran&amp;nbsp;– British Independent Film Award za najboljšega igralca
|-
| 1999 || ''The Adventures of Young Indiana Jones: Daredevils of the Desert'' || Schiller || Posneto leta 1993
|-
| 2000 || ''Some Voices'' || Ray || British Independent Film Award za najboljšega igralca
|-
| 2000 || ''[[Hotel Splendide (film)|Hotel Splendide]]'' || Ronald Blanche ||
|-
| 2000 || ''[[Sanjam o Afriki]]'' || Declan Fielding ||
|-
| 2001 || ''[[Lara Croft: Tomb Raider]]'' || Alex West ||
|-
| 2001 || ''Sword of Honour'' || Guy Crouchback ||
|-
| 2002 || ''[[Copenhagen (film)|Copenhagen]]'' || [[Werner Heisenberg]] || Televizijska drama (upodobitev gledališče igre)
|-
| 2002 || ''Ten Minutes Older: The Cello'' || Cecil ||
|-
| 2002 || ''[[Pot v pogubo]]'' || Connor Rooney ||
|-
| 2003 || ''[[Sylvia (film, 2003)|Sylvia]]'' || [[Ted Hughes]] ||
|-
| 2003 || ''The Mother'' || Darren || Nominiran—British Independent Film Award za najboljšega igralca&lt;br /&gt;Nominiran—[[Evropa|Nagrada občinstva evropskega filmskega festivala za najboljšega igralca]]&lt;br /&gt;Nominiran—London Film Critics Circle Award za najboljšega britanskega igralca
|-
| 2004 || ''Layer Cake '' || XXXX || Nominiran—[[Empire Awards|Empire Award za najboljšega igralca]]&lt;br /&gt;Nominiran—[[Evropa|Nagrada občinstva evropskega filmskega festivala za najboljšega igralca]] &lt;small&gt;(tudi za ''[[Neskončna ljubezen (film)|Neskončna ljubezen]]'')&lt;/small&gt;
|-
| 2004 || ''[[Neskončna ljubezen (film)|Neskončna ljubezen]]'' || Joe || London Film Critics Circle Awards za britanskega igralca leta&lt;br /&gt;Nominiran&amp;nbsp;– British Independent Film Award za najboljšega igralca&lt;br /&gt;Nominiran&amp;nbsp;– [[Evropa|Nagrada občinstva evropskega filmskega festivala za najboljšega igralca]] &lt;small&gt;(tudi za  ''Layer Cake'')&lt;/small&gt;
|-
| 2005 || ''[[München (film)|München]]'' || Steve ||
|-
| 2005 || ''Archangel'' || Christopher Kelso || Televizijska drama
|-
| 2005 || ''Fateless'' || Ameriški vojak || Nagrada neodvisnega filmskega festivala v Ashlandu za najboljšo igralsko zasedbo (skupaj z [[Áron Dimény|Áronom Diményjem]], [[József Gyabronka|Józsefom Gyabronko]], [[Marcell Nagy|Marcellom Nagyjem]], [[Endre Harkányi|Endre, Harkányijem]] in [[András M. Kecskés|Andrásom M. Kecskésom]])
|-
| 2005 || ''The Jacket'' || Rudy Mackenzie ||
|-
| 2006 || ''[[Casino Royale]]'' || [[James Bond]] || [[Empire Awards|Empire Award za najboljšega igralca]]&lt;br /&gt; Evening Standard British Film Awards Award za najboljšega igralca&lt;br /&gt;Sant Jordi Award za najboljšega tujega igralca&lt;br /&gt;Nominiran—[[BAFTA Awards|BAFTA Award za najboljšega igralca v glavni vlogi]]&lt;br /&gt;Nominiran—Saturn Award za najboljšega igralca
|-
| 2006 || ''Renaissance'' || Barthélémy Karas || Glas
|-
| 2006 || ''[[Neslavni (film)|Neslavni]] || Perry Smith || Nominiran—Independent Spirit Award za najboljšega stranskega moškega igralca
|-
| 2007 || ''[[Zlati kompas (film)|Zlati kompas]]'' || Lord Asriel ||
|-
| 2007 || ''[[Invazija (film)|Invazija]]'' || Ben Driscoll ||
|-
| 2008 || ''Flashbacks of a Fool'' || Joe Scot || Tudi producent
|-
| 2008 || ''[[Kvantum sočutja]]'' || James Bond || Nominiran—[[Empire Awards|Empire Award za najboljšega igralca]]
|-
| 2008 || ''Defiance'' || Tuvia Bielski ||
|-
| 2011 || ''[[Kavboji in vesoljci]]'' || Jake Lonergan || Nominiran—Scream Award za najboljšega znanstveno-fantastičnega igralca
|-
| 2011 || ''[[Sanjska hiša (film)|Sanjska hiša]]'' || Will Attenton ||
|-
| 2011 || '' [[Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti (film)|Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti]]'' || Ivan Ivanovitch Sakharine/Red Rackham ||
|-
| 2011 || ''[[Dekle z zmajskim tatujem (film, 2011)|Dekle z zmajskim tatujem]]'' || Mikael Blomkvist || Nominiran—[[Empire Award]] za najboljšega igralca
|-
| 2012 || ''[[Skyfall]]'' || James Bond || Critics' Choice Awards za najboljšega igralca v akcijskem filmu
|-
| 2013 || ''[[One Life]]'' || Narrator ||
|-
| 2015 || ''[[Spectre]]'' || James Bond ||
|-
| 2015 || ''[[Star Wars: The Force Awakens]]'' || Stormtrooper ||
|-
| 2017 || ''[[Logan Lucky]]'' || Joe Bang ||
|-
| 2017 || ''[[Kings]]'' || Obie Harding ||
|-
| 2019 || ''[[Knives Out]]'' || Benoit Blanc ||
|-
| 2021 || ''[[No Time to Die]]'' || James Bond ||
|-
| 2022 || ''[[Knives Out 2]]'' || Benoit Blanc ||
|}

== Videoigre ==
[[Slika:Daniel Craig CABP 2011.jpg|thumb|upright|Daniel Craig na [[Berlin|berlinski]] [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Kavboji in vesoljci]]'', 2011]]

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class=&quot;unsortable&quot; | Opombe
|-
| 2008 || ''[[007: Kvantum sočutja]]'' || James Bond || glas in izgled
|-
| 2010 || ''[[Zlato oko|007 - Zlato oko]]'' || James Bond || glas in izgled
|-
| 2010 || ''[[James Bond 007: Krvavi kamen]]'' || James Bond || glas in izgled
|-
| 2011 || ''[[Zlato oko|007 - Zlato oko: Drugi del]] || James Bond || glas in izgled
|-
| 2012 || ''007 Legends'' || James Bond || glas in izgled&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Ocena  - 007 Legends (Xbox 360 / PS3 / PC)|first=Talal|last=Musa|url=http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2221411/Science-tech-Review--007-Legends-Xbox-360--PS3--PC.html |newspaper=Daily Mail|location=London|date=22. oktober 2012|accessdate=7. november 2012}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
|}

== Nadaljnje branje ==
* {{navedi knjigo|last=Marshall|first=Sarah|authorlink=|title=Daniel Craig: Življenjepis|url=https://archive.org/details/danielcraigbiogr0000mars_r1x9|publisher=John Blake Publishing|year=2007|isbn=978-1-84454-454-7}} {{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=O'Brien|first=Daniel|authorlink=|title=Daniel Craig&amp;nbsp;– Ultimatni profesionalec|url=https://archive.org/details/danielcraigultim0000obri|publisher=Reynolds &amp; Hearn Ltd|year=2007|isbn=978-1-905287-44-4}} {{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Ogle|first=Tina|authorlink=|title=Daniel Craig: Ilustriran življenjepis|url=https://archive.org/details/danielcraigillus0000ogle_w9d9|publisher=Carlton Books|year=2009|isbn=978-1-84732-266-1}} {{ikona en}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Daniel Craig}}
{{Wikiquote}}

* {{IMDb Name|id=185819}} {{ikona en}}
* {{Amg name|id=15549}} {{ikona en}}
* [http://www.people.com/people/daniel_craig Daniel Craig] na People.com {{ikona en}}
* [http://www.screenonline.org.uk/people/id/1150232/ Življenjepis in delo Daniela Craiga] na britanskem filmskem inštitutu Screenonline {{ikona en}}
* [http://www.tiscali.co.uk/entertainment/film/biographies/daniel_craig_biog.html Zelo podroben življenjepis s spletne strani Tiscali - Film &amp; TV] {{ikona en}}
* [http://www.parade.com/celebrity/2008/10/daniel-craig Osebni intervju o tem, kako je »biti Bond«, Parade Magazine 26. oktober 2008] {{ikona en}}
* {{Worldcat id|lccn-no98-046499}} {{ikona en}}

{{S-start}}
{{incumbent succession box
| title=Igralec Jamesa Bonda
| start=2006
| before=[[Pierce Brosnan]]&lt;br /&gt;1995–2002}}
{{end}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:CRAIG, Daniel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Britanski filmski igralci]]
[[Kategorija:Britanski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Britanski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Angleški filmski igralci]]
[[Kategorija:Angleški gledališki igralci]]
[[Kategorija:Angleški televizijski igralci]]
[[Kategorija:James Bond]]</text>
      <sha1>9msu77iza3zfphlk5v084sjitjfwfel</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev svetega Miklavža, Goropeče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>371757</id>
    <redirect title="Cerkev sv. Miklavža, Brdo" />
    <revision>
      <id>6677161</id>
      <parentid>4547367</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:00:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</comment>
      <origin>6677161</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</text>
      <sha1>0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argutit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385401</id>
    <revision>
      <id>6677163</id>
      <parentid>4367931</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:01:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677163</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1886" sha1="pn4lc4pd8d2fzed9x0rm85tthe0e1b5" xml:space="preserve">{{Infopolje Mineral
| name = Argutit
| category = IV. razred: Oksidni minerali 
| boxwidth = 
| boxbgcolor = 
| image = 
| caption = 
| formula = GeO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
| molweight = 104,61
| strunz = 04.DB.05
| dana = 04.04.01.07
| symmetry = tetragonalno ditetragonalno dipiramidna,&lt;br&gt;[[Hermann–Mauguinova notacija|H–M simbol]] (4/m 2/m 2/m)
| unit cell = a = 4,3975 Å,&lt;br&gt;c = 2,8625 Å,&lt;br&gt;Z = 2
| color = sivo črna, v odbiti svetlobi svetlo siva 
| habit = nepopolno razviti kristali, vključki v sfaleritu 
| system = [[Tetragonalni kristalni sistem|tetragonalni]]
| twinning = redki dvojčki na {101}
| cleavage = 
| fracture = 
| tenacity = 
| mohs = 6-7
| luster = steklast do diamanten 
| refractive = 2,01
| opticalprop = enoosen (+)
| birefringence = 
| pleochroism = 
| streak = 
| gravity = 6,28 (izračunana)
| density = 
| melt = 
| fusibility = 
| diagnostic = 
| solubility = 
| diaphaneity = prozoren do prosojen 
| other = 
| references = &lt;ref name=Webmin&gt;[http://webmineral.com/data/Argutite.shtml Webmineral]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-330.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HBM&gt;[http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/argutite.pdf Handbook of Mineralogy]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
}}


'''Argutit''' je redek [[germanij]]ev [[oksid]]ni [[mineral]] s kemijsko [[Kemijska formula|formulo]] GeO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;, ki spada v [[rutil]]no skupino mineralov.

Prvič je bil opisan leta 1983 na naplavinah v Argutu, osrednji [[Pireneji]], [[Francija]].&lt;ref name=Mindat/&gt;&lt;ref name=HBM/&gt; Njegova tipska lokacija so ležišča [[cink]]ove rude v nižjih skladih metamorfnih sedimentnih kamnin iz [[paleozoik]]a. Spremljajoči minerali so [[sfalerit]], [[kasiterit]], [[siderit]] in [[briartit]].&lt;ref name=HBM/&gt;

==Sklici==
{{sklici|1}}

[[Kategorija:Germanijevi minerali]]
[[Kategorija:Oksidni minerali]]</text>
      <sha1>pn4lc4pd8d2fzed9x0rm85tthe0e1b5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cummins</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385865</id>
    <revision>
      <id>6677305</id>
      <parentid>6570757</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:57:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677305</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2702" sha1="p6wrzihzdoron0zbot6z3ziah5d63cp" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name  =  Cummins Inc.
| logo  =  Logo_cummins.gif
| type  =  [[Delniška družba]]
| traded_as  = [[NYSE]]:CMI&lt;br /&gt;[[S&amp;P 500]] &lt;br/&gt; BSE:500480 &lt;br/&gt; NSE:CUMMINSIND
| company_slogan  =  
| foundation  =  1919
| founder  =  [[Clessie Cummins|Clessie Lyle Cummins]]
| location  =  [[Cummins Corporate Office Building]]&lt;br /&gt;500 Jackson Street&lt;br /&gt;[[Columbus]], [[Indiana]], [[ZDA]]
| key_people  =  Tom Linebarger, Šef &amp; CEO &lt;br/&gt;  Pat Ward, podredsednik &amp; CFO
| num_employees  =  46001&lt;ref name=FactSheet&gt;{{navedi splet|title=Fact Sheet|url=http://www.cummins.com/CumminsMigration/navigationAction.do?nodeId=6&amp;siteId=1&amp;nodeName=Fact+Sheet&amp;menuId=1002|publisher=Cummins|accessdate=10 May 2011|archive-date=2014-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20141207213425/http://www.cummins.com/CumminsMigration/navigationAction.do?nodeId=6&amp;siteId=1&amp;nodeName=Fact+Sheet&amp;menuId=1002|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| industry  =  [[Težka industrija]]  
| products  =  Motorji, turbopolnilniki, generatorji
| revenue  =  {{profit}}$19,2 milijard [[United States dollar|USD]] (2014)&lt;ref name=&quot;Fortune 500&quot;&gt;{{navedi novice|title=Fortune 500|url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune500/2013/snapshots/120.html?iid=F500_lp_arrow1|work=CNN|accessdate=2015-02-18|archive-date=2013-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015052838/http://money.cnn.com/magazines/fortune/fortune500/2013/snapshots/120.html?iid=F500_lp_arrow1|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
| net_income  =  {{profit}}$1.65 milijard (2014)&lt;ref name=&quot;Fortune 500&quot; /&gt;
| assets  =  $12,5 milijard (2012)&lt;ref name=&quot;Fortune 500&quot;/&gt;
| equity  =  $6,6 milijard [[United States dollar|USD]] (2012)
| homepage  =  [http://www.cummins.com/ www.cummins.com]
}}
[[Image:Cummins Diesel Roadster.jpg|thumb|right|225px|Cummins dizel na 1950 [[Indianapolis 500]] roadsterju]]
'''Cummins Inc.''' je ameriška [[korporacija]], ki dizajnira in proizvaja [[batni motor|motorje]], [[turbopolnilnik|turbopolnilnike]], sisteme za filtracijo in zmanjšanje emisij, [[električni generator|električne generatorje]] in drugo opremo. Sedež podjetja je v [[Columbus|Columbusu]], [[Indiana]]. Cummins prodaja svoje izdelke v 190 državah preko 6000 distributerjev. 

Podjetje je ustanovil mehanik iz Indiane [[Clessie Cummins]] leta [[1919]]. 

==GLej tudi== 
*[[Caterpillar Inc.]]
*[[Electro-Motive Diesel]]
*[[SEMT Pielstick]]
*[[Detroit Diesel]]

==Reference==
{{sklici|33em}}

==Zunanje povezave==
* {{Commons category-inline}}
* [http://www.cummins.com Cummins Corporate Web Site]

[[Kategorija:Proizvajalci motorjev]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1919]]
[[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>p6wrzihzdoron0zbot6z3ziah5d63cp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>ArcelorMittal</title>
    <ns>0</ns>
    <id>405692</id>
    <revision>
      <id>6677151</id>
      <parentid>6571489</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:47:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677151</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3619" sha1="3673oych217veygs51vz63b3ok9hph3" xml:space="preserve">{{Infobox company
| name              = ArcelorMittal, S.A.
| logo              = [[File:ArcelorMittal.png|250px]] 
| caption            = Transformacija prihodnosti
| type              = S.A.
| traded_as         = Euronext: MT&lt;br/&gt;NYSE: MT&lt;br/&gt;BMAD: MTS&lt;br/&gt; LuxSE: MT
| founder           = 
| predecessor       = [[Arcelor]]&lt;br/&gt;[[Mittal Steel Company]]  
| foundation        = 2006
| location          = 19, [[Avenue de la Liberté]], [[Luksemburg]]
| key_people        = [[Lakšmi Mittal]]&lt;br&gt;[[Aditja Mittal]]&lt;br&gt;
| area_served       = Globalno
| industry          = Težka industrija 
| products          = Jeklo in jekleni izdelki
| revenue           = $ 79,28 milijard (2014)&lt;ref name=&quot;FY&quot;&gt;{{navedi splet|title=4Q 2012 and FY 2012 Results|website=ArcelorMittal|date=6 February 2013|url=http://corporate.arcelormittal.com/~/media/Files/A/ArcelorMittal/news-and-media/press-releases/2013/Q412-IR-results-CFO.pdf|accessdate=2015-07-13|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303221028/http://corporate.arcelormittal.com/~/media/Files/A/ArcelorMittal/news-and-media/press-releases/2013/Q412-IR-results-CFO.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
| operating_income  = $ 3,034 milijard (2014)
| net_income        = $ -1,086 milijard (2014)
| assets            = $ 99,179 milijard (2014)
| equity            = S$ 42,086 milijard (2014)
| num_employees     = 222000 (2014)
| divisions         = 
| homepage          = {{URL|http://www.arcelormittal.com}}  
| intl              = yes
}}
'''ArcelorMittal S.A.''' je mednarodna [[jeklo|jeklarska]] korporacija s sedežem v [[Luksemburg (mesto)|Luksemburgu]] v istoimenski državi. Podjetje je nastalo leta 2006, ko je indijski [[Mittal Steel]] prevzel luksmeburškega [[Arcelor]]. ArcelorMittal je s proizvodnjo 98,1 milijona ton jekla na leto (2014) največji proizvajalec jekla na svetu.&lt;ref name=WSA&gt;{{navedi novice|url=http://worldsteel.org/statistics/top-producers.html|title=Top steel-producing companies 2012|accessdate=2013-11-10|publisher=[[World Steel Association]]|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105092305/http://www.worldsteel.org/statistics/top-producers.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citation |url=http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2013/snapshots/11208.html?iid=G500_fl_list |title=91. ArcelorMittal |work=GLOBAL 500 - Our annual ranking of the world's largest corporations |publisher=CNN |accessdate=2015-07-13 |archive-date=2013-11-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110174958/http://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2013/snapshots/11208.html?iid=G500_fl_list |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Glavne železarne==

* [[Ispat International]]
** [[Mittal Steel Company]]
*** [[International Steel Group]]
****[[Bethlehem Steel]]
****[[Republic Steel]]
****[[Ling-Temco-Vought|LTV-Steel]]
****Acme Steel
* [[Arcelor]]
**[[Aceralia]]
**[[Usinor]]
**[[ARBED]]
* [[Krjivorižstal]], {{flagicon|UKR}}
* [[Ostrava]], {{flagicon|CZE}}
* [[Katowice Steelworks]], {{flagicon|POL}}
* [[Tadeusz Sendzimir Steelworks]], {{flagicon|POL}}
* [[Hunedoara steel works]], {{flagicon|ROU}}
* [[Galați steel works]], {{flagicon|ROU}}

==Glej tudi==
* [[ArcelorMittal Orbit]]
* [[Jeklo]]

==Skici==
{{sklici|30em}}

==Zunanje povezave==
*{{official website|http://www.arcelormittal.com/}}
*[http://germany.arcelormittal.com Nemška uradna stran]
*[http://luxembourg.arcelormittal.com Luksembuška uradna stran]

[[Kategorija:Podjetja Indije]]
[[Kategorija:Podjetja Luksemburga]]
[[Kategorija:Težka industrija]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2006]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>3673oych217veygs51vz63b3ok9hph3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erik Valenčič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>408823</id>
    <revision>
      <id>6677309</id>
      <parentid>6178812</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:20:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Uvod, novinarstvo, Šurc</comment>
      <origin>6677309</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2665" sha1="tlgmgtro496slrxj4jmylarymb0mxwv" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba}}
'''Erik Valenčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], * [[14. maj]] [[1979]]. 

Je slovenski novinar ter avtor številnih knjig in dokumentarnih oddaj. Večkrat je poročal z vojnih območij. 

== Novinarstvo ==
Sprva sodelavec [[Radio Študent|Radia Študent]], nato [[Mladina|Mladine]] in od 2003 poročevalec RTV Slovenija z Bližnjega vzhoda.&lt;ref name=&quot;mladina1&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/164042/erik-valencic/ |title=Erik Valenčič : novinar |accessdate=24. septembra 2015 |date=6. februarja 2015 |format=html |work=Mladina }}&lt;/ref&gt; Zaradi dokumentarca [[Koalicija sovraštva]], predvajanega januarja 2014 na [[RTV Slovenija]], je bil zoper njega sprožen sodni postopek zaradi suma izdaje tajnih podatkov, vodstvo RTV Slovenija pa mu je pravno zaščito odobrilo šele po protestih [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]]. 1. septembra 2015 je bil z RTV Slovenija odslovljen.&lt;ref name=&quot;pismo&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/basen-o-misji-strahovladi-na-rtv.html |title=Erik Valenčič: Basen o mišji strahovladi na RTV: Pismo Erika Valenčiča, avtorja odmevnih dokumentarnih oddaj, ki ga je RTV Slovenija v teh dneh odslovila iz hiše.|accessdate=24. septembra 2015 |date= 2. september 2015 |format=html |work=Delo }}&lt;/ref&gt;

Novinar [[Matej Šurc]] je bil kritičen do dela njegovih poročanj z vojnih območjih, ki so vključevala pomerjanje orožja na bojnih črtah.&lt;ref&gt;{{Citat|title=Matej Šurc: Slovenija ne sme ostati ravnodušna glede afere Black Cube|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/prvaki-tedna/173251533/175222257?fbclid=IwY2xjawR3tjFleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEeBslAqmWQDIbn4-o4a-UhbKYlGEvBuuoQoLPayAb5iDXXjN62hBItJVoY2as_aem_yDMdon-bZSeQrwomdMUSVA|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;

==Nagrade==
21. maja 2015 je Evropsko združenje regionalnih televizij ''Circom'' na Irskem dokumentarcu Koalicija sovraštva podelilo posebno priznanje v kategoriji preiskovalnega novinarstva. 
Dokumentarec Fronte Kurdistana je bil uvrščen v tekmovalni program [[Festival slovenskega filma|Festivala slovenskega filma]].&lt;ref name=&quot;pismo&quot;/&gt; Leta 2015 je za poročanje o Kurdih dobil nagrado [[čuvaj/watchdog]] Društva novinarjev Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čestitamo ČUVAJEM 2015!|url=https://novinar.com/novica/cestitamo-cuvajem-2015/|website=Društvo novinarjev Slovenije|accessdate=2021-11-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}

{{novinar-stub}}

{{DEFAULTSORT:Valenčič, Erik}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]</text>
      <sha1>tlgmgtro496slrxj4jmylarymb0mxwv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Bertoki</title>
    <ns>0</ns>
    <id>409592</id>
    <revision>
      <id>6677107</id>
      <parentid>6675084</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:00:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6677107</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2871" sha1="r2ej8n86llsosimbqj3s4psgyqu782g" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Markova 1A Bertoki&lt;br&gt;6000 Koper
| parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Cerkev Marijinega vnebovzetja]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]]
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[dekanija Koper|Koper]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper]]
| province = 

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = [[sedisvakanca]]
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = Marjan Jakopič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Koper – Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] 
}}

'''[[Župnija]] [[Bertoki]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]].
==Zgodovina==
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila blagoslovljena 20. septembra leta 1676, blagoslovil jo je Francesco Zeno. Medtem je bila večkrat obnovljena, največje spremembe pa so bile v letih 1926−1928. Med obnovo so cerkev povečali in ob straneh postavili dve kapeli z oltarjema. V cerkvi so stare orgle iz leta 1886, izdelane v [[Brescia|Bresciji]]. Ob njej stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1934.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-

| {{Slika d|Q12786814|150px}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|cerkev Marijinega vnebovzetja]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Bertoki]]
|}

Na območju župnije stoji še nekaj kapelic in znamenj.

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}}
*{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Dekanija Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Bertoki]]
{{Škofija Koper}}
{{Dekanija Koper}}</text>
      <sha1>r2ej8n86llsosimbqj3s4psgyqu782g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677108</id>
      <parentid>6677107</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:02:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6677108</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2929" sha1="3qskr47ekcz1mrnogodzarqqlyocbjt" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Markova 1A Bertoki&lt;br&gt;6000 Koper
| parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Cerkev Marijinega vnebovzetja]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]]
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[dekanija Koper|Koper]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper]]
| province = 

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = [[sedisvakanca]]&lt;ref&gt; |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = Marjan Jakopič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Koper – Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] 
}}

'''[[Župnija]] [[Bertoki]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]].
==Zgodovina==
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila blagoslovljena 20. septembra leta 1676, blagoslovil jo je Francesco Zeno. Medtem je bila večkrat obnovljena, največje spremembe pa so bile v letih 1926−1928. Med obnovo so cerkev povečali in ob straneh postavili dve kapeli z oltarjema. V cerkvi so stare orgle iz leta 1886, izdelane v [[Brescia|Bresciji]]. Ob njej stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1934.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-

| {{Slika d|Q12786814|150px}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|cerkev Marijinega vnebovzetja]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Bertoki]]
|}

Na območju župnije stoji še nekaj kapelic in znamenj.

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}}
*{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Dekanija Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Bertoki]]
{{Škofija Koper}}
{{Dekanija Koper}}</text>
      <sha1>3qskr47ekcz1mrnogodzarqqlyocbjt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677109</id>
      <parentid>6677108</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:05:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6677109</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3110" sha1="e5tntrykoiqoyss5le14xnyjzh76vcj" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Markova 1A Bertoki&lt;br&gt;6000 Koper
| parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Cerkev Marijinega vnebovzetja]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]]
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[dekanija Koper|Koper]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper]]
| province = 

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = [[Sedisvakanca]]{{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-12|language=sl|date=12. 5. 2026}}
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = Marjan Jakopič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Koper – Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] 
}}

'''[[Župnija]] [[Bertoki]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]].
==Zgodovina==
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila blagoslovljena 20. septembra leta 1676, blagoslovil jo je Francesco Zeno. Medtem je bila večkrat obnovljena, največje spremembe pa so bile v letih 1926−1928. Med obnovo so cerkev povečali in ob straneh postavili dve kapeli z oltarjema. V cerkvi so stare orgle iz leta 1886, izdelane v [[Brescia|Bresciji]]. Ob njej stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1934.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-

| {{Slika d|Q12786814|150px}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|cerkev Marijinega vnebovzetja]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Bertoki]]
|}

Na območju župnije stoji še nekaj kapelic in znamenj.

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}}
*{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Dekanija Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Bertoki]]
{{Škofija Koper}}
{{Dekanija Koper}}</text>
      <sha1>e5tntrykoiqoyss5le14xnyjzh76vcj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677110</id>
      <parentid>6677109</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:06:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6677110</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3124" sha1="a5wi7c9t613xrxejhad195tyc3wtshm" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = 
| image = 
| caption = 
| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Markova 1A Bertoki&lt;br&gt;6000 Koper
| parish_church = [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|Cerkev Marijinega vnebovzetja]]
| dedication = [[Marijino vnebovzetje|Marija]]
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = [[Rimski obred]]

| deanery = [[dekanija Koper|Koper]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper]]
| province = 

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = [[Sedisvakanca]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=K Bogu je odšel Jožko Pirc, župnik v Bertokih|url=https://www.druzina.si/clanek/k-bogu-je-odsel-jozko-pirc-zupnik-v-bertokih|website=Družina – vsak dan s teboj|accessdate=12. maj 2026|language=sl|date=12. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = Marjan Jakopič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| retired_priest = 
| deacon = 
| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Koper – Marijino vnebovzetje]], [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]] 
}}

'''[[Župnija]] [[Bertoki]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Koper|dekanije Koper]], ki je del [[škofija Koper|škofije Koper]].
==Zgodovina==
Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila blagoslovljena 20. septembra leta 1676, blagoslovil jo je Francesco Zeno. Medtem je bila večkrat obnovljena, največje spremembe pa so bile v letih 1926−1928. Med obnovo so cerkev povečali in ob straneh postavili dve kapeli z oltarjema. V cerkvi so stare orgle iz leta 1886, izdelane v [[Brescia|Bresciji]]. Ob njej stoji zvonik, ki je bil zgrajen leta 1934.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
|-

| {{Slika d|Q12786814|150px}}
| [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bertoki|cerkev Marijinega vnebovzetja]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Bertoki]]
|}

Na območju župnije stoji še nekaj kapelic in znamenj.

== Sklici ==
{{Sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |last=Naldini |first=Pavel |year=2001 |title=Cerkveni krajepis  ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper|publisher=|isbn=961-6033-28-X |cobiss=110649344 |pages=}}
*{{navedi knjigo |last=Pucer |first=Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri|publisher=Libris|isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[Župnija Sveti Anton (Škofija Koper)|Župnija Sveti Anton]]
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Dekanija Koper|Bertoki]]
[[Kategorija:Bertoki]]
{{Škofija Koper}}
{{Dekanija Koper}}</text>
      <sha1>a5wi7c9t613xrxejhad195tyc3wtshm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Miklavža, Goropeče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>411816</id>
    <redirect title="Cerkev sv. Miklavža, Brdo" />
    <revision>
      <id>6677160</id>
      <parentid>4547326</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:59:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</comment>
      <origin>6677160</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</text>
      <sha1>0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev Marije pred Týnom, Praga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>414039</id>
    <revision>
      <id>6677281</id>
      <parentid>6675121</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:43:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677281</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15498" sha1="21ip8ton1hjpadm93106f1ixx50jzj3" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name                   = Cerkev Marije pred Týnom
| fullname               = 
| other name             = 
| native_name            = Kostel Matky Boží před Týnem
| image                  = &lt;!-- WD --&gt;
| pushpin map            = Praga
| coordinates = &lt;!-- wd --&gt;
| location               = 
| country                = [[Češka]] 
| length = 
| width = 
| width nave = 
| height = 
| spire quantity         = dva
| spire height           = 80 m
| diameter = 
| denomination           = dejavna
| previous denomination  = rimskokatoliška
| churchmanship          = 
| membership             = 
| attendance             = 
| website                = {{url| http://www.tyn.cz/cz/ Website of the Church}}
 
| former name            = 
| bull date              = 
| founded date           = 1350–1511
| founder                = 
| dedication             = 
| dedicated date         = 1510
| consecrated date       =  
| functional status      = župnijska cerkev
| heritage designation   = 
| architect     = 
| architecture type     = triladijska bazilika
| style                  = gotska arhitektura
| metropolis             = 
| diocese                = praška
| archbishop             = Dothumbk Duka
| bishop                 = 
| dean                   = Vladimír Kelnar
| extra = 
}}

'''Cerkev Marije pred Týnom''' (češko ''Kostel Matky Boží před Týnem'' tudi ''Kostel Panny Marie před Týnem'' ali ''Týnský chrám'') je rimskokatoliška cerkev v središču [[Praga|Prage]]. Gradili so jo od sredine 14. do začetka 16. stoletja. Zahodna fasada z dvema stolpoma na robu starega mestnega trga je ena od značilnosti češke prestolnice. Čez Staromestni trg (''Staroměstské náměstí'') je peljala tradicionalna pot na kronanje čeških kraljev do [[stolnica svetega Vida, Praga|stolnice svetega Vida]].

== Lega in poimenovanje ==
Cerkvena zgradba je nasproti [[Mestna hiša, Praga|Mestne hiše]], z južne strani, spredaj in na severu je mestna hiša z arkadami. Na trgu je bil včasih Marijin steber, a so leta 1915 tu postavili spomenik [[Jan Hus|Janu Husu]]. Tik pred cerkvijo je šola, zgrajena v 13. stoletju.

Týn je zgodovinsko trgovsko območje v starem delu Prage, znano tudi kot ''Ungelt''. Tu so lahko ostali tuji trgovci in ni bilo treba plačati carine. Kompleks je sestavljalo več kot ducat ločenih stavb, ki so stale med cerkvijo v Tynu in cerkvijo svetega Jakoba. Skrajšano ime Tynska cerkev se  nanaša na položaj cerkvene stavbe &quot;pred Týnom&quot;.

== Zgodovina ==
=== Prejšnje zgradbe ===
[[Slika:Vaclav Jansa - kaple sv Ludmily od Celetne.JPG|thumb|left|Kapela sv. Ljudmile v severnem stolpu, 1882]]
[[Slika:TynChram.png|thumb| Tloris in pogled, 1854]]
[[Slika:Praha Týnský chrám.jpg|thumb|left|Tynska cerkev konec 19. st., pogled na zahod]]

Zgodnja gotska kapela v stari Pragi je bila prvič omenjena leta 1135. Bila je posvečena devici Mariji in je bila del bolnišnice. Zaradi hitrega širjenja Prage na grajskem griču in v [[Višegrad, Praga|Višegradu]] je bila prva župnijska cerkev v središču mesta. Na začetku 14. stoletja so jo razširili in obnovili: zgrajena je bila preprosta triladijska zgradba s poligonalnim [[prezbiterij|korom]] in se je dvigal nad [[kripta|kripto]]. Prvi zahodni stolp z zvonikom je zaprl cerkev proti trgu. Prvič je bil omenjen leta 1310, ko so škof Jan Luksemburški-Ligny in njegovi privrženci zasedli Prago. &lt;ref name=&quot;Gesch&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=historie-20100201 |title=Geschichte der Teynkirche auf der Gemeindehomepage |accessdate=2016-01-31 |archive-date=2024-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240229124910/http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=historie-20100201 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Deli nekdanjega zvonika so ostali kot kapela sv. Ljudmile še do leta 1894.

=== Sedanja cerkvena zgradba ===
Z donacijami bogatih patricijskih trgovcev okoli leta 1360 je bila zgrajena nova cerkev v visokem [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] z nekaj temeljev prejšnje stavbe. Prva triladijska bazilika s skoraj pravokotnim tlorisom je verjetno temeljila na načrtih lokalnih graditeljev Scheuflerja in Schmelzerja. Njen videz se zgleduje po šlezijski cerkveni arhitekturi 14. stoletja.

Od leta 1365 je bil župnik v cerkvi [[Avguštinci|avguštinec]] Konrad Waldhausen.

Okoli leta 1380 so nastali kor in stranski ladji, tako je bila zgradba sestavljena iz treh ladij. Mojstra [[Matija iz Arras]]a in [[Peter Parler]] sta izdelala 28 m visoka okna s [[krogovičje]]m in drugim arhitekturnim okrasjem ladje in severnega portala s [[Timpanon (arhitektura) |timpanonom]] iz leta 1390, ki predstavlja ''trpljenje Kristusa'', zgodbami in ljudmi, povezanimi s kraljem Venčeslavom IV.

Od 1425–1435 je bil teolog Jan Rokycana pridigar v cerkvi, ki je bil blizu kralju [[Jurij Podebradi|Juriju iz Podebradija]]. Leta 1471 je bil pokopan v kripti.
Še pred husitskimi vojnami je bila ladja dokončana in opremljena. Ne ve se, ali so bili podporni oboki že v sedanji obliki. Končano je bilo tudi zahodno čelo. Streha ladje in dva stolpa so še vedno manjkali. Stolpa sta bila dodana leta 1466 (severni) in 1511 (južni). Slednji je bil zgrajen pod vodstvom Mateja Rejska. V severnem stolpu je bil bronast zvon nameščen leta 1585, a se je stalil pri požaru leta 1819.

Po koncu [[husitske vojne|husitskih vojn]] je bila streha Marijine cerkve dokončana, leseni tramovi pa so bili na ukaz cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] uporabljeni kot [[vislice]]. Leta 1447 je bilo obešenih 53 radikalnih Husitov. Graditelji so končali streho do okoli leta 1460.

V obdobju od 1463 do 1466 je bil postavljen zatrep ladje, hkrati pa drug stolp. V zatrepu sta bila kip kralja Jurija iz Podebradija in pozlačen kelih z napisom &quot;Veritas vincit&quot; (''resnica zmaga''). Po [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] leta 1626 je bil kip odstranjen. Nadomeščen je bil z reliefom Marije kiparja [[Kaspar Bechteler| Kasparja Bechtelerja]]. V času vladavine kralja Vladislava II. je bil končan južni stolp. Stolpa se imenujeta tudi Adam in Eva.

Po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] so državljani Prage leta 1649 opustili gradnjo nove baročne oltarne slike v cerkvi, zato je treba poudariti pomen device Marije za krščanstvo. Arhitekt [[Giovanni Domenico Orsi de Orsini]] je leta 1670 zgradil nov kor. Strela, ki je leta 1679 zanetila požar, je močno poškodovala ladjo in kor. Nadomestili so ju z novim nižjim baročnim obokom. 130 let pozneje je požar uničil severni stolp, katerega obnova se je vlekla do 1836. Namestili so tudi nov zvon.
[[Slika:Pražské Staré Město.JPG|thumb|Pogled na Staro mesto in smodniški stolp]]

Od leta 1710 do 1735 je bil duhovnik v cerkvi Johann Florian Hammerschmidt. V tem času se je Praga povečala z vključitvijo štirih okoliških vasi, tako da je župnija dobila še dodaten vpliv.

Cerkveni voditelji so poenostavili objekte in naprave ([[purizem]]), kar je pomenilo, da so od leta 1876 do leta 1895 odstranili večino ometa in je še vedno videti kamen in apnenec tudi na opornikih.

Na začetku 20. stoletja je cerkev dobila zakristijo, v letih od 1906 do 1908 so obnovili severni portal. Leta 1933 je župnija postala podružnica cerkve svetega Gallusa v Pragi in tako je ostalo do leta 2009.

Leta 1970 in na začetku 21. stoletja je bila obnovljena skoraj celotna cerkev. &lt;ref name=&quot;tschWP&quot;&gt;Einige Details wurden der tschechischen Wikipedia entnommen. Darüber hinaus dienten die angegebene Literatur und die Auswertung vieler Fotos im Internet der Texterstellung.&lt;/ref&gt;

Cerkvena stavba, baldahin in lesorez iz obdobja okoli leta 1420 v notranjosti cerkve in devica Marija so od leta 1970 spomeniško zaščiteni. &lt;ref&gt;Poche, Neuber: ''Praha.''…&lt;/ref&gt;

== Arhitektura ==
Zunanja oblika je v slogu visoke [[gotska arhitektura|gotike]], na kar še posebej opozarjajo stolpi, [[pediment]]i, [[fiala (arhitektura)|fiale]] in [[krogovičje]].

=== Cerkvena ladja ===
V ladji prevladujejo baročni sodasti oboki. Petrazponski stranski ladji sta obdržali svoj prvotni gotski rebrasti obok. Zidovi so zgrajeni večinoma iz [[skrilavec|skrilavca]], ki je del glavnih [[steber|stebrov]], [[arkade]] in druge podrobnosti so iz [[peščenjak]]a.

=== Portal in zatrep ===
[[Slika:Prag Teynkirche Nordportal.jpg|thumb| Severni portal s timpanonom]]
Vsi cerkveni vhodi so v prvotnem gotskem slogu in so na vseh štirih straneh cerkvene zgradbe. Severni portal ima [[timpanon (arhitektura)| timpanon]] s tremi prizori iz ''Kristusovega pasijona''. Med letoma 1906 in 1908 so izdelali prve kopije posameznih delov, v letu 1998 pa je bila celota nadomeščena s kopijo. Izvirniki so od takrat v Narodni galeriji v Pragi.

=== Stolpa in zvonovi ===
[[Slika:13-03-30-praha-by-RalfR-054.jpg|thumb|left|Pogled na stolpa s Staromestnega trga]]
Zvonika nista zgrajena v istem slogu, vendar z 80 metri približno enaka. Tisti na severni strani je nekoliko debelejši. Oba imata štiri okrasne stolpiče z dvema razporejenima v vrstah in sta okronana z osmerokotno streho. Stolpa sta obdana z zunanjo galerijo, ki je primerna za obiskovalce. Med fialami je pozlačen portret Marije v zatrepu.

[[Slika:Zvon Marie ve věži Týnského chrámu.jpg|thumb|Marijin zvon]]
Bronast zvon iz leta 1830 je v severnem stolpu. V južnem stolpu je od leta 1535 zvon, ki ga je ulil Tomáš Jaroš, posvečen devici Mariji (glej sliko). To je drugi največji cerkveni zvon v Pragi (po stolnici sv. Vida).

Leta 2014 so v severni stolp namestili tri nove zvonove.

== Oprema ==
[[Slika:063 Església de la Mare de Déu de Týn, altar major.jpg|thumb|left|Glavni oltar]]
Celotna notranjost je ohranjena predvsem v baročnem slogu.

=== Oltar in prižnica ===
Glavni oltar ima sliko ''Marijinega vnebovzetja in Svete trojice'' iz leta 1649, ki jo je naslikal Karel Škréta. Desno od vhoda (tj. severno od glavnega oltarja) so oltar sv. Venčeslava s kipi Johanna-Georga Bendla, slike Antonína Stevensa (1664) in Johanna Georga Heinscha (1690). Poleg tega je še renesančni oltar iz začetka 17. stoletja z reliefom ''Krst Gospoda v Jordanu''.
 [[Slika:Praha, Týnský chrám, kazatelna 01.jpg|thumb|Prižnica]]

Pred korom je gotska [[prižnica]] iz sredine 15. stoletja s streho, prikazuje slike Josefa Vojtěcha Hellicha in je tudi plastično okrašena.

Ob oltarju v severni stranski ladji so prizori ''Kalvarije'', ki segajo v začetek 15. stoletja. Na desni strani glavnega oltarja je cesarska grobnica cesarja Rudolfa II., danskega [[astronom]]a [[Tycho Brahe|Tycha Braheja]] iz 1601.

V [[apsida|apsidi]] sta brez datuma sliki na temo ''Obiskanja'' in ''Čaščenje pastirjev'' italijanskega [[slikar]]ja Girolama Romanina.

V južnem hodniku je oltar posvečen [[Janez Krstnik|Janezu Krstniku]]. Je edinstveno delo donavske rezbarske šole iz let 1524/1525.

Stranske oltarje so večinoma podarili obrtniški cehi ali patriciji.

=== Orgle in empora ===
[[Slika:065 Església de la Mare de Déu de Týn, orgue.jpg|thumb|links|Orgelska empora]]
Prve [[orgle]] je župnija namestila v severni ladji leta 1573, naročil jih je Albrecht Rudner.

[[Orgle]] so iz nemške orgelske delavnice Hansa Heinricha Mundta (1632–1691) iz let 1670–1673 &lt;ref&gt;[[:cs:Hans Heinrich Mundt|Hans-Heinrich Mundt; Biografie in der tschechischen Wikipedia]]&lt;/ref&gt;. Najprej niso bili zadovoljni z zvokom, prav tako se jim je zdela cena previsoka. Mundt jih je moral spremeniti. Po požaru leta 1676 niso bile uporabne, vendar jih je Mundt popravil. V 18. stoletju so izvedli le nujna popravila, leta 1823 pa je orgle prevzel graditelj Josef Gartner in predelal tonacijo ter preuredil pedale. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so jih hoteli odstraniti in uporabiti za obrambno industrijo, vendar se to ni zgodilo. Instrument je ostal do leta 1998. Takrat jih je obnovilo nemško podjetje ''Johannes Klais Orgelbau'' in leta 2000 so bile ponovno postavljene in slovesno odprte. &lt;ref&gt;[http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=tnsk-varhany  Homepage der Teyn-Kirchgemeinde mit Details zu den Orgeln] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304122740/http://www.tyn.cz/cz/index.php?stranka=tnsk-varhany |date=2016-03-04 }} (tschechisch); abgerufen am 26. September 2014.&lt;/ref&gt; Orgle so zasnovane v baročnem slogu z angeli, stebriči in okrašene s cvetličnimi motivi v zlatu.

=== Klopi, krstilnik in ostalo ===

Ob zaključku stranskih ladij sta dve vrsti sedilij (stolov) s portreti glav iz leta 1400, ki kažejo med drugim kralja Venčeslava IV. in njegovo ženo kraljico Johano Bavarsko.

V stranski ladji je najstarejši [[krstilnik]], o katerem je zapis iz leta 1414, izdelan iz [[kositer|kositra]]. Ima obliko obrnjenega zvona, stoji na treh levjih nogah, ki se končajo na polovici dolžine. Pokrov ima krožen nizek [[relief (umetnost)|relief]], krogovičje, koničasti loki kažejo 12 apostolov. Pokrov je dobil okrasje šele leta 1849 in je delo kovača Josefa Goetzla, za oprijem je majhen lik Janeza Krstnika iz delavnice Emanuela Maxa.

V notranjosti cerkve so številne lesene rezbarije. Poznogotski kamnit baldahin, ki ga je izdelal Matej Rejsek, je iz leta 1493. Baldahinov obok je prvotno stal nad grobom husitskega pomožnega škofa Avguština Luciana von Mirandole. Zdaj je vključen v oltar sv. Luke iz 19. stoletja.

Na enem od stebrov prezbiterija je [[sveta Barbara]] iz delavnice Karla Škréta.

Na steni desne (severne) stranske ladje je na stranskem oltarju kip ''Matere božje z detetom''. Poleg vhoda v [[zakristija|zakristijo]] je grobnica Vaclava Berka iz Dube.

Naslednja Škrétova slika (naslikana 1648) prikazuje sv. Adalberta in je na stebru na levi strani (tj. južno) od vhoda.

Na drugih stebrih so še vedno upodobitve ''svetega Jožefa'', ''Oznanjenje'' in ''Kristusova družina''.

Drugi pomembni slikarji, ki so v stoletjih ustvarjali svetnike Marijine cerkve in svetopisemske prizore, so še Michael Wenzel Halbax, Ignac Raab in František Xaver Karel Palko.

Leta 1846 je bil narejen marmorni kip slovanskih misijonarjev [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], od leta 1864 je nov oltar na koncu južnega hodnika, ki prikazuje ''Žalostno mati božjo'' na sliki Antonína Lhote (1812–1905).

Posamezni predmeti (slike, triptih iz leta 1500) so v praškem Mestnem muzeju in Narodni galeriji.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Emanuel Poche, Karel Neubert, Antonín Srch: ''Praha, Kunstdenkmäler'' (Übersetzt von Lotte Elsner und Karel Bittner), Pressfoto, Praha 1973, S. 72,&lt;!-- der Prager Verlag hieß 1973 „Pressfoto“ bzw. „ČTK-Pressfoto“, nicht „Pressefoto“, aber 1969 erschien das Buch bereits tschechisch bei „Atria“, Praha! --&gt;; Dausien Hanau 1972 und 1977, ISBN 3-7684-1288-1.
* Michael Flegl: ''Prag. Reiseführer Olympia. '' Olympia, Prag 1988, S. 96f.
* Erhard Gorys: ''Tschechische Republik''. DuMont Reiseführer 1994, ISBN 3-7701-2844-3, S. 50–52.
* ''Knaurs Kulturführer Tschechische Republik und Slowakische Republik'', München 1993, ISBN 3-426-26609-1, S. 210 und 212f.

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Church of Our Lady in front of Týn}}

* [http://www.praguewelcome.cz/en/visit/monuments/top-monuments/123-our-lady-before-tyn-.shtml Information on Prague Information Service website]


[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Pragi]]
[[Kategorija:Cerkve na Češkem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1511]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura na Češkem]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>21ip8ton1hjpadm93106f1ixx50jzj3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ledena gora</title>
    <ns>0</ns>
    <id>419896</id>
    <revision>
      <id>6677094</id>
      <parentid>6411336</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:26:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29742-57</username>
        <id>260079</id>
      </contributor>
      <comment>popravljena letnica</comment>
      <origin>6677094</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11265" sha1="kgi2zhtu2wrfjfu0e9uv8da5n4bjh3u" xml:space="preserve">{{lektura}}
[[Slika:Iceberg in the Arctic with its underside exposed.jpg|thumb|right|350px|Ledena gora v Arktičnem morju]]
[[File:GreenlandReel Icebergs 2160APR.webm|thumb|upright=1.2|Ledene gore na [[Grenlandija|Grenlandiji]] kot jih je posnela [[NASA]] leta 2015]]

'''Ledena gora''' je velik kos sladkovodnega ledu, ki se je odlomil od [[ledenik]]a ali kot oblika [[ledena polica|ledene police]] prosto plava v odprtih (slanih) vodah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.google.com/search?hl=en&amp;q=define%3Aiceberg&amp;btnG=Google+Search|publisher=Google|title=Definitions of the word &quot;Iceberg&quot;|accessdate=2006-12-20}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://beyondpenguins.ehe.osu.edu/issue/icebergs-and-glaciers/common-misconceptions-about-icebergs-and-glaciers|title=Common Misconceptions about Icebergs and Glaciers|publisher=Ohio State University|quote=Icebergs float in salt water, but they are formed from freshwater glacial ice.}}&lt;/ref&gt; Razredi velikosti ledene gore, kot jih je določila [[:en:International Ice Patrol|Mednarodna ledna straža]], so povzeti v tabeli 1. Izguba ladje [[RMS Titanic]] leta 1912 je bila povod za ustanovitev Mednarodne ledne straže leta 1914. Velik del ledene gore je pod površjem, od koder izvira izraz &quot;vrh ledene gore&quot;, ki ponazarja majhen del večje nevidne težave. Ledene gore veljajo za resno pomorsko nevarnost.

Ledene gore se zelo razlikujejo po velikosti in obliki. Tiste, ki se talijo iz ledenikov na [[Grenlandija|Grenlandiji]], so pogosto nepravilne oblike, medtem ko antarktične ledene police pogosto proizvajajo velike tabelarne ledene gore. Največja ledena gora, ki trenutno plava v oceanu, imenovana A-76, se je iz ledene police Ronne odtrgala v [[Weddllovo morje|Weddellovo morje]] na [[Antarktika|Antarktiki]] in meri 4320 km².&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=19 May 2021|title=Meet the world's largest iceberg|url=https://www.esa.int/ESA_Multimedia/Images/2021/05/Meet_the_world_s_largest_iceberg|url-status=live|website=European Space Agency}}&lt;/ref&gt; Največja ledena gora v novejši zgodovini, imenovana B-15, je merila skoraj 300 km x 40 km.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite journal|last1=Remy|first1=J.-P.|last2=Becquevort|first2=S.|last3=Haskell|first3=T.G.|last4=Tison|first4=J.-L.|date=December 2008|title=Impact of the B-15 iceberg &quot;stranding event&quot; on the physical and biological properties of sea ice in McMurdo Sound, Ross Sea, Antarctica|url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0954102008001284/type/journal_article|journal=Antarctic Science|language=en|volume=20|issue=6|pages=593–604|doi=10.1017/S0954102008001284|bibcode=2008AntSc..20..593R|s2cid=73604210|issn=0954-1020}}&lt;/ref&gt; Ledena gora B-15 se je odtrgala z ledene police Ross januarja 2000. Največja zabeležena ledena gora je bila antarktična ledena gora s površino več kot 31.000 kvadratnih kilometrov [335 x 97 kilometrov], ki so jo opazili 240 kilometrov zahodno od otoka Scott v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], z [[USS Glacier]] 12. novembra 1956. Ta ledena gora je bila večja od [[Belgija|Belgije.]]&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=2005-01-20|title=Antarctica shed a 208-mile-long berg in 1956|volume=43|page=18|newspaper=Polar Times|url=https://www.usatoday.com/weather/resources/coldscience/2005-01-20-1956-antarctic-iceberg_x.htm}}&lt;/ref&gt;

==Pregled==
[[Slika:Icebergs in the High Arctic - 20050907.jpg|sličica|Ledena gora na [[Arktika|Arktiki]]. ]]
Ker je gostota čistega ledu približno 920 kg/m³ in morske vode približno 1025 kg/m³, je običajno  nad vodo le desetina prostornine ledene gore (zaradi [[Arhimedovo načelo vzgona|Arhimedovega načela vzgona]]). Obliko podvodnega dela je težko oceniti zgolj na podlagi dela nad gladino.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tabela 1. Razvrstitev velikosti ledene gore glede na Mednarodno ledno stražo
!Velikostni razred
!Višina (m)
!Dolžina (m)
|-
|Growler
|&lt; 1
|&lt; 5
|-
|Bergy Bit
|1-5
|5-15
|-
|Majhna
|5-15
|15-60
|-
|Srednja
|15-45
|60-122
|-
|Velika
|45-75
|122-213
|-
|Zelo velika
|&gt;75
|&gt;213
|}

Ledena gora se na splošno giblje od 1 do 75 metrov nad morsko gladino in tehta 100.000 do 200.000 ton. Največja znana ledena gora v severnem Atlantiku je 168 m nad morsko gladino. Te ledene gore izvirajo iz ledenikov zahodne [[Grenlandija|Grenlandije]] in imajo notranjo temperaturo okoli -15 do -20 °C.&lt;ref name=&quot;cgfoi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.canadiangeographic.ca/magazine/MA06/indepth/justthefacts.asp|work=Canadian Geographic|title=Facts on Icebergs|accessdate=2010-12-08|archive-date=2006-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20060331032737/https://www.canadiangeographic.ca/magazine/MA06/indepth/justthefacts.asp|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Oblike===
[[Slika:Antarctic Sound-2016-Iceberg 02.jpg|thumb|right|250px|Kockasta ledena gora]]
Poleg razvrščanja po velikosti lahko ledene gore razvrstimo tudi glede na obliko. Dve osnovni obliki ledenih gor sta tabelarna in netabelarna. Tabelarne ledene gore imajo strme stranice in raven vrh, podobno kot [[Planota|planote]].&lt;ref name=&quot;iipssc&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.uscg.mil/lantarea/iip/docs/AOS_2011.pdf|title=Sizes and Shapes of Icebergs|publisher=International Ice Patrol|accessdate=2006-12-20}}&lt;/ref&gt;  Netabelarne ledene gore imajo različne oblike, kot so:
* Kupola - ledena gora z zaokroženim vrhom
* Vrhunec - ledena gora z enim ali več zvonikom
* Klin - ledena gora s strmim robom na eni strani in naklonom na nasprotni strani
* Suh pomol - ledena gora, ki je izginila in tvori kanal
* Kockasta - ima strme strani in raven vrh. Razlika med tabelarno in kockasto je v tem, da je pri slednji razmerje med višino in širino bliže 1.

==Spremljanje==
[[Slika:Grotto in an iceberg cr.jpg|sličica|Jama v ledeni gori leta 1911.]]
Ledene gore po vsem svetu spremlja ameriška ustanova National Ice Center (NIC), ustanovljena leta 1995), ki proizvaja analize in napovedi ledenih razmer na Arktiki, Antarktiki, Velikih jezerih severne Amerike in zalivu Chesapeake. Več kot 95% podatkov, ki jih uporabljajo v svojih analizah, zaznajo tipala polarnih umetnih satelitov v zemeljski orbiti. NIC je edina organizacija, ki beleži imena in položaje vseh ledenih gora. Vsaki ledeni gori, ki je po vsaj eni osi večja od 10 navtičnih milj (19km), določi naziv, sestavljen iz črke, ki označuje točko izvora, in zaporedno številko. V uporabi so naslednje črke:
*A - zemljepisna dolžina od 0° do 90° Z (Bellingshausenovo morje, Weddllovo morje)
*B - zemljepisna dolžina od 90° do 180° (Amundsenovo morje, Vzhodno Rossovo morje)
*C - dolžina od 90° V do 180° (Zahodno Rossovo morje, Wilkesova zemlja)
*D - dolžine 0° do 90° V (ledena polica Amery, Vzhodno Weddllovo morje)
Ena vidnejših ledenih gora je bila B15, ki se je odcepila od ledene polica Ross. Leta 2000 je merila 11.000 km², novembra 2002 pa je razpadla. Po razpadu je največji preostali del, B-15A površine 3.000 km², še vedno predstavljal največjo ledeno goro na Zemlji, dokler ni 27. oktobra 2005 nasedel in razpadel na več manjših delov. Dogodek so zaznali seizmografi. Domnevajo, da bi lahko bil krivec za ta razpad narasel ocean kot posledica nevihte na Aljaski šest dni pred tem.

==Zgodovina==
V 20. stoletju so bile številne znanstvene ustanove zadolžene za študij in spremljanje ledenih gora. 14. aprila 1912 je [[RMS Titanic|Titanic]] na svoji krstni plovbi čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] trčil v ledeno goro in se dve uri in štirideset minut pozneje [[Potop ladje RMS Titanic|potopil]], pri tem pa je umrlo 1.503 ljudi. Zato je bila leta 1914 ustanovljena Mednarodna ledna straža (International Ice Patrol). Ta ustanova nadzoruje nevarnost ledenih gora na območju Nove Fundlandije Grand Banks in pomorskim skupnostim dovaja informacije o mejah znanih ledenih mas.

===Zgodovina tehnologije===
[[Slika:Titanic iceberg.jpg|sličica|Ledena gora, v katero je trčil [[RMS Titanic|Titanic]]. Prepoznali so jo po tem, ker je imela na mestu trčenja ostanke rdeče barve z ladjinega trupa.]]
Sistem, ki bi zaznaval ledene gore in opozarjal ladje pred trki, pred letom 1910 ni obstajal. Šele [[Potop ladje RMS Titanic|potop Titanica]] leta 1912 je ustvaril zahtevo po tovrstnem sistemu. Med preostankom sezone ledenih gora tistega leta je tokove vodnih in ledenih mas nadzirala mornarica Združenih držav Amerike. Novembra 1913 so v Londonu na mednarodni konferenci na temo varnosti življenja na morju potrdili trajni sistem nadzora nad ledenimi gorami. Sodelujoče države na konferenci so v naslednjih treh mesecih ustanovile Mednarodno ledno stražo, katere cilj je bil zbiranje meteoroloških in oceanografskih informacij za merjenje morskih tokov, tokov ledenih mas, temperature oceana in slanosti vode. Prve rezultate so objavili leta 1921, kar je omogočilo, da so podatke o stanju ledu primerjali v kasnejših letih. Nove tehnologije v naslednjih desetletjih so omogočale vedno bolj podrobne informacije o lokacijah ledenih gora v morjih. Leta 1945 je bil uspešno testiran radar za iskanje ledenih gora. V naslednjem desetletju so zbrani podatki služili študijam okolja. Leta 1964 je bil na ladijskem krovu prvič uporabljen računalnik, kar je omogočilo hitrejšo obdelavo podatkov. V sedemdesetih letih so v uporabo prišli ledolomilci - ladje, opremljene s satelitskimi slikami ledenih gora na Antarktiki. Sprva so te slike bile pridobljene z optičnimi sateliti in so zato bile omejene z vremenskimi razmerami, kar je odpravil razvoj radarja SLAR. Kanada je 4.novembra 1995 predstavila nov radar, ki je pošiljal slike Zemlje za znanstvene in komercialne namene. Radar SAR je na gladino oceanov pošiljal mikrovalovno energijo in meril odseve svetlobe. ENVISAT je lahko natančno meril spremembe temperature na gladini.

==Zadnje velike ledene gore==
* Ledena gora B-15 11.000 km², 2000 
* Ledena gora A-38, okoli 6.900 km², 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://visibleearth.nasa.gov/view_rec.php?id=6831|work=Visible Earth|title=Iceberg A-38B off South Georgia|accessdate=2011-03-09|archive-date=2008-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20081005164529/http://visibleearth.nasa.gov/view_rec.php?id=6831|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
* Ledena gora A-68, 5.800 km², 2017&lt;ref name=&quot;IcebergA68&quot;&gt;{{navedi novice|title=Iceberg four times the size of London breaks off from Antarctica ice shelf|url=http://www.telegraph.co.uk/science/2017/07/12/iceberg-four-times-size-london-breaks-antarctica-ice-shelf/|accessdate=14 July 2017|work=The Telegraph}}&lt;/ref&gt;
* Ledena gora B-15A, 3.100 km², se je odlomil leta 2003
* Ledena gora C-19, 5.500 km², 2002 
* Ledena gora B-9, 5.390 km², 1987 
* Ledena gora B-31, 615 km², 2014 
* Ledena gora D-16, 310 km², 2006 
* Ledeni pokrov, 260 km², odlomljen 2010 in velja za največji arktično ledeno goro od leta 1962 
* Ledena gora B - 17B, 140 km², 1999.

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{commons and category|Iceberg}}
*[http://www.icebergfinder.com/ Iceberg Finder Service] za vzhodno obalo Kanade
*[http://www.solcomhouse.com/iceberg.htm Icebergs of The Arctic and Antarctic] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090826010509/http://www.solcomhouse.com/iceberg.htm |date=2009-08-26 }}

[[Kategorija:Oceanografija]]
[[Kategorija:Ledena telesa|Gora]]
[[Kategorija:Oceanografska terminologija]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>kgi2zhtu2wrfjfu0e9uv8da5n4bjh3u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Croatia Records</title>
    <ns>0</ns>
    <id>423689</id>
    <revision>
      <id>6677303</id>
      <parentid>6484312</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:55:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677303</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6931" sha1="p7sh9su38anonn0x7jkg2q4f34cdti6" xml:space="preserve">{{Infobox company 
| name =Croatia Records
| logo =[[File:Croatia Records Logo.svg|180px|Company logo]]
| type = [[delniška družba]]
| traded_as = [[Zagreb Stock Exchange|ZSE]]: [http://www.zse.hr/default.aspx?id=17560&amp;dionica=CROR-R-A CROR]
| foundation = kot [[Jugoton]] leta 1947,&lt;br&gt; preimenovana leta 1991,&lt;br&gt; registrirana [[30. januar]]ja [[1996]]&lt;ref&gt;[http://www1.biznet.hr/HgkWeb/do/osnovniPodaci/view?claId=24921237&amp;rfrshparam=1222593510920 Biznet] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160920014022/http://www1.biznet.hr/HgkWeb/do/osnovniPodaci/view?claId=24921237&amp;rfrshparam=1222593510920 |date=2016-09-20 }} - Business directory by the Croatian Chamber of Economy {{en icon}}&lt;/ref&gt;
| location_city =  [[Zagreb]] (Dubrava)
| location_country = [[Hrvaška]]
| key_people =Želimir Babogredac
| area_served = 
| industry = [[glasbena industrija]]
| products = [[kompaktni disk]], [[DVD]], [[kompaktna kaseta]], [[gramofonska plošča]]
| revenue = 
| operating_income = 
| net_income = 
| num_employees = 
| parent = 
| subsid = 
| homepage = {{URL|http://www.crorec.hr/}}
}}

'''Croatia Records''' je največja [[glasbena založba]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], s sedežem v [[Zagreb]]u.

==Povzetek==
Croatia Records d.d. je [[delniška družba]], ki jo trenutno vodi direktor Želimir Babogredac, znani tonski mojster. Založba izdaja različne zvrsti glasbe številnih znanih hrvaških in tudi tujih glasbenih izvajalcev kot so [[Dražen Zečić]], [[Arsen Dedić]], [[Mišo Kovač]], [[Josipa Lisac]], [[Goran Bare]], [[Teška industrija]], [[Thompson (glasbena skupina)|Thompson]], [[Maksim Mrvica]], [[Crvena jabuka]], [[Jelena Rozga]], [[Novi fosili]], [[Opća opasnost]], [[Rade Šerbedžija]], [[Jacques Houdek]], [[Parni valjak]], [[Leteći odred]], [[Mladen Grdović]], [[Dino Dvornik]], [[Dino Merlin]], [[Hari Rončević]], [[Adastra (band)|Adastra]], [[Radojka Šverko]], [[Klapa Sveti Florijan]], [[Giuliano Đanić|Giuliano]], [[Dječaci]], [[Mate Bulić]], [[Disciplina kičme|Disciplin a Kitschme]], [[Srebrna krila]], [[Divlje jagode]], [[Bosutski bećari]] in drugi.
Danes Croatia Records obvladuje 70% hrvaškega glasbenega trga. Kot naslednica založbe [[Jugoton]], od katere je prevzela obširen glasbeni in video arhiv, se Croatia Records ukvarja tudi s ponovnimi izdajami digitalno remasteriziranih albumov nekdanjih [[SFRJ|jugoslovanskih]] izvajalcev. Zaradi ponovnega povpraševanja po gramofonskih ploščah, se je založba odločila izdajati tudi gramofonske plošče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|publisher=Nacional|date=19. avgust 2008|url=http://www.nacional.hr/articles/view/48069/5/|language=hr|title=Povratak vinila u digitalnoj eri|trans-title=Vinyl makes a comeback in the digital age|author=Borivoje Dokler|accessdate=1. julij 2012|archivedate=2008-12-10|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081210141854/http://www.nacional.hr/articles/view/48069/5/}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
{{glavni|Jugoton}}
Podjetje, ki je danes Croatia Records, je bilo ustanovljeno leta [[1947]] v [[Zagreb]]u, prestolnici tedanje [[Ljudska republika Hrvaška|Ljudske republike Hrvaške]], pod imenom [[Jugoton]], ki je bila največja [[glasbena založba]] v nekdanji [[SFRJ|Jugoslaviji]]. Pri Jugotonu so izdajali številni znani jugoslovanski glasbeni izvajalci tistega časa kot so [[Bijelo Dugme]], [[Električni Orgazam]], [[Haustor]], [[Idoli]] in [[Leb i Sol]], kot tudi številni tuji izvajalci, med njimi [[Elvis Presley]], [[The Beatles]], [[Rolling Stones]], [[Madonna (entertainer)|Madonna]], [[U2]], [[David Bowie]], [[Queen]], [[Deep Purple]], [[Pink Floyd]], [[Iron Maiden (band)|Iron Maiden]], [[Kraftwerk]], ... Podjetje je imelo verigo prodajaln po vsej Jugoslaviji. Številni [[Jugoslavija na Pesmi Evrovizije|jugoslovanski predstavniki na Pesmi Evrovizije]] so izdajali pri Jugotonu, vključno z zmagovalci z [[Pesem Evrovizije 1989|Evrovizije 1989]], skupino [[Riva]].

===Hrvaška samostojnost===
Po tranziciji iz [[Socializem|socializma]] v [[parlamentarna demokracija|parlamentarno demokracijo]] leta 1989, se je pojavilo vprašanje hrvaške neodvisnosti. Kmalu po razglasitvi [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|neodvisnosti Hrvaške]] in [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|razpadu Jugoslavije]] se je založba leta 1991 preimenovala iz Jugotona v Croatia Records. Istočasno sta se konkurenčni založbi [[PGP RTB]] in [[ZKP RTV Ljubljana]] prav tako preimenovali v [[PGP-RTS]] in [[ZKP RTV Slovenija]]. Založba je bila podedovana s strani sedaj neodvisne [[Hrvaška|Republike Hrvaške]] in je bila kmalu privatizirana. Od leta 2000 založbo Croatia Records upravljajo profesionalci iz glasbene industrije, ki so združeni v podjetju AUTOR d.o.o.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.poslovni.hr/63664.aspx |title=arhivska kopija |accessdate=2016-08-21 |archive-date=2008-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081223105748/http://www.poslovni.hr/63664.aspx |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;http://www.burza.hr/poslovni_subjekti/subjekt/12190/?PHPSESSID=&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.hr/wwwhr/arts/music/business/index.en.html |title=arhivska kopija |accessdate=2016-08-21 |archive-date=2020-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200807003304/https://www.hr/wwwhr/arts/music/business/index.en.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od leta 2001 pa do svojega odstopa leta 2006, je založbo vodil glasbenik [[Miroslav Škoro]].

== Glasbene zvrsti ==
[[Pop glasba|Pop]], [[rock]], [[zabavna glasba|zabavna]], [[instrumentalna glasba|instrumentalna]], [[klasična glasba]], [[jazz]], [[etno glasba]] in [[narodna glasba]].

==Izvajalci==
[[Dražen Zečić]], [[Arsen Dedić]], [[Mišo Kovač]], [[Josipa Lisac]], [[Dino Dvornik]], [[Goran Bare]], [[Teška industrija]], [[Thompson (glasbena skupina)|Thompson]], [[Kemal Monteno]], [[Željko Bebek]], [[Maksim Mrvica]], [[Crvena jabuka]], [[Jelena Rozga]], [[Novi fosili]], [[Opća opasnost]], [[Rade Šerbedžija]], [[Jacques Houdek]], [[Parni valjak]], [[Leteći odred]], [[Mladen Grdović]], [[Dino Merlin]], [[Mejaši]], [[Adastra]], [[Radojka Šverko]], [[Dječaci]], [[Mate Bulić]], [[Lana Jurčević]], [[Buđenje]], [[Bang Bang]], [[Gatuzo]], [[Ante Cash]], [[Srebrna krila]], [[Divlje jagode]], [[Maja Šuput]], [[Bosutski bećari]], [[Neki to vole vruće]], [[Prljavo kazalište]] in drugi.

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
*{{official|http://www.crorec.hr/}}
*[https://www.facebook.com/Croatiarecordsofficial Croatia Records] na [[Facebook]]u
*[http://www.discogs.com/label/Croatia+Records Croatia Records] na discogs.com
*[http://www.croatiarecordsusa.com Croatia Records USA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071203102940/http://www.croatiarecordsusa.com/ |date=2007-12-03 }} - Distributor za [[ZDA]] in [[Kanada|Kanado]]
*{{YouTube|user=Crorec|suffix='}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Hrvaške glasbene založbe]]
[[Kategorija:Glasbeno-založniške hiše]]</text>
      <sha1>p7sh9su38anonn0x7jkg2q4f34cdti6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andromeda (album)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>424936</id>
    <revision>
      <id>6677118</id>
      <parentid>6672554</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:23:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677118</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5490" sha1="somzxp0opq0mfkwjs6u291w8clbamsd" xml:space="preserve">{{infopolje Album
| Name = Andromeda
| Type = [[studijski album]]
| Artist = [[Miha Kralj]]
| Cover = Miha Kralj - Andromeda - 1980 - Prednja.jpg
| Released = [[1980 v glasbi|1980]]
| Studio = Studio Akademik, [[Ljubljana]]
| Genre = [[elektronska glasba]], [[Ambient (glasbena zvrst)|ambient]]
| Length = 36:25 LP&lt;br /&gt;36:15 CD
| Label = [[Produkcija gramofonskih plošč Radio televizije Beograd|PGP RTB]]
| Producer = Miha Kralj
| Last album = 
| This album = '''''Andromeda''''' &lt;br /&gt; (1980)
| Next album = ''[[Odyssey]]'' &lt;br /&gt; (1982)
{{Extra album cover
| Upper caption = Naslovnica ponovne izdaje (2007)
| Type          = studio
| Cover         = Miha-kralj-andromeda-cd.jpg
}}
}}

'''''Andromeda''''' je debitantski [[studijski album]] [[Miha Kralj|Mihe Kralja]], ki je izšel leta 1980 na [[gramofonska plošča|LP plošči]] pri [[Beograd|beograjski]] založbi [[PGP RTB]]. V Jugoslaviji je bilo prodanih več kot 21.000 izvodov albuma, v [[Beneluks]]u, [[Rusija|Rusiji]] in na [[Švedska|Švedskem]] v 15.000 izvodih, v celotni Evropi pa več kot 100.000 izvodov.&lt;ref name=&quot;mmc&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/prelomna-andromeda-bo-po-vec-kot-stirih-desetletjih-ponovno-odzvanjala-v-mariboru/347314|title=Prelomna Andromeda bo po več kot štirih desetletjih ponovno odzvanjala v Mariboru|author=Gabrijan, Pina|date=26. september 2014|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.kinosiska.si/glasba/miha-kralj-andromeda-2-16|title=MIHA KRALJ – ANDROMEDA 2.16|author=|date=|work=kinosiska.si|accessdate=2. oktober 2016}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Album je bil prva jugoslovanska instrumentalna elektronska plošča, skladba »[[Andromeda (skladba)|Andromeda]]« pa je dolga leta služila za podlago počasnih posnetkov smučarskih skokov.&lt;ref name=&quot;vikend&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/glasba/miha-kralj-prezdete-noci-in-propadli-zakoni-niso-sli-v-nic.html|title=Miha Kralj: Preždete noči in propadli zakoni niso šli v nič|author=Steržaj, Alen|date=16. september 2016|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;

Album je bil leta 1995 digitaliziran, leta 2007 pa je izšel na [[zgoščenka|zgoščenki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mihakralj.com/?page_id=333|title=CD – ANDROMEDA|author=|date=|work=mihakralj.com|accessdate=2. oktober 2016|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021165702/http://www.mihakralj.com/?page_id=333|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje ==

Material za album ''Andromeda'', je Kralj začel pisati v 70. letih 20. stoletja.&lt;ref name=&quot;vikend&quot;/&gt; Ploščo je potem dokončal v času angažmaja v Emonski kleti. Ko je bil material za album končan, ga je Kralj odnesel na [[ZKP RTV Ljubljana]], ampak je bil zavrnjen. Uredniki so namreč menili, da je material podoben cerkveni glasbi in kot tak neprimeren za izdajo v tistem času. Vodja založbe [[Helidon]], [[Vilko Ovsenik]], je nato Kralja napotil do predstavnika založbe [[PGP RTB]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], Borisa Kovačiča.&lt;ref name=&quot;mmc&quot;/&gt; PGP RTB mu je nato omogočila snemanje in izdajo albuma. Kralj se je nato »zaprl« v studio Akademik in posnel album. Dva dni pred zaključkom snemanja ga je v studiu obiskal [[Dečo Žgur]] in mu potrdil, da je njegovo početje sprejemljivo.&lt;ref name=&quot;delo&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.delo.si/kultura/glasba/miha-kralj-andromeda-v-usesih.html|title=Miha Kralj − Andromeda v ušesih|author=Matoz, Zdenko|date=22. september 2016|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=2. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;

== Seznam skladb ==

Vse skladbe so delo Mihe Kralja.

=== LP (1980) ===

{{tracklist
| headline = A stran
| title1 = Embrio
| length1 = 5:55
| title2 = Simfonija c mol
| length2 = 5:33
| title3 = Apokalipsa
| length3 = 6:22
}}
{{tracklist
| headline = B stran
| title1 = [[Andromeda (skladba)|Andromeda]]
| length1 = 7:22
| title2 = Wizard
| length2 = 5:23
| title3 = Pegaz
| length3 = 5:50
| total_length = 36:25
}}

=== Zgoščenka (2007) ===

{{tracklist
| title1 = Embrio
| length1 = 5:55
| title2 = Apokalipsa
| length2 = 6:20
| title3 = Simfonija
| length3 = 5:30
| title4 = [[Andromeda (skladba)|Andromeda]]
| length4 = 7:20
| title5 = Wizard
| length5 = 5:20
| title6 = Pegaz
| length6 = 5:50
| total_length = 36:15
}}

== Oprema ==

{{col-begin}}
{{col-2}}
=== Klaviature ===

* Polymoog - Keyboard
* Korg-PS 3100 - Polyphonic Synthesizer
* ARP-Omni 2 - Polyphonic Synthesizer
* Korg-MS 20 - Monophonic Synthesizer
* Yamaha-CS 15 - Monophonic Synthesizer
* Welson-Sintex - Monophonic Synthesizer
* Korg-VC 10 - Vocoder
* Korg-SQ 10 - Analog Sequencer
* Roland-CSQ 100 - Digital Sequencer
* Roland-CR 78 - Compurhytm
{{col-2}}
=== Efekti ===

* MXR - Digital Delay
* Dynacord-TAM 19
* Roland-RE 301 - Echo Chambers
* Korg-VC 10 - Vocoder
* Mu-Tron Bi-Phase
* Korg-MS 02 - Interface
* Moog-Poly - Pedal Controller
{{col-end}}

== Osebje ==

* Miha Kralj – klaviature, sintetizatorji

== Produkcija ==

* Producent, aranžer: Miha Kralj
* Tonski mojster: Miro Bevc
* Fotografija in oblikovanje: Tadej Tozon
* Glavni in odgovorni urednik: Stanko Terzić
* Recenzent: Boris Kovačič

== Sklici ==

{{sklici}}

[[Kategorija:Debitantski albumi]]
[[Kategorija:Albumi leta 1980]]
[[Kategorija:Albumi Mihe Kralja]]
[[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Akademik]]
[[Kategorija:Albumi Produkcije gramofonskih plošč Radio televizije Beograd]]</text>
      <sha1>somzxp0opq0mfkwjs6u291w8clbamsd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franc Mihelič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>426013</id>
    <revision>
      <id>6677304</id>
      <parentid>6492079</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:56:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pv21</username>
        <id>142817</id>
      </contributor>
      <comment>Medalja za zasluge</comment>
      <origin>6677304</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6590" sha1="dmxf5lbhecpvkr6lm7b50ekcsb5kq8i" xml:space="preserve">:''Za slikarja glej [[France Mihelič]].''
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name                = Franc Mihelič
| Background          = solo_singer
| Birth_name          = Franc Mihelič
| Alias               = 
| Origin              = 
| Instrument          = [[harmonika]]
| Genre               = [[narodnozabavna glasba]], [[polka]], [[valček]]
| Occupation          = 
| Years_active        = [[1966]]-danes
| Label               = 
| Associated_acts     = [[Ansambel Franca Miheliča]]
| URL                 = 
| Notable_instruments = 
|image=Franc Mihelič 02 (cropped).jpg|caption=Franc Mihelič januarja 2017}}

'''Franc Mihelič''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[harmonikar]] in [[skladatelj]], * [[3. marec]] [[1949]], [[Sodražica]].

Franc Mihelič je ustanovitelj in vodja [[Ansambel Franca Miheliča|Ansambla Franca Miheliča]], ki deluje od leta 1970. Velja za utemeljitelja petprstnega igranja na diatonično harmoniko. Prištevajo ga med legende narodnozabavne glasbe,  postavljajo ga ob bok [[Slavko Avsenik|Slavku Avseniku]] in [[Lojze Slak|Lojzetu Slaku]].{{Navedi vir}} Je prejemnik državne medalje za zasluge.

== Življenje ==
Franc Mihelič se je rodil 3. marca 1949 v Sodražici v Ribniški dolini. Ribnico in vse v povezavi z njo opeva v več pesmih. Družina je bila zelo povezana z glasbo, kar je bilo pomembno izhodišče za njegovo življenjsko pot. Prvič je vzel harmoniko v roke, ko je bil star štiri leta. Starši so odšli k maši, sam pa je v očetovi delavnici sam od sebe zaigral kakšno pesem. Kot otrok si je eno izdelal celo sam. Tudi pozneje se je raje kot igranju nogometa s prijatelji posvečal inštrumentu. Oče mu je nekoč za nagrado za pridnost kupil orglice in še isti dan je igral nanje vse, kar je znal.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://golica.zurnal24.si/modrosti-velikih-france-mihelic|title=Modrosti velikih: France Mihelič|date=15. 12. 2010|accessdate=10. 11. 2016|website=Golica TV|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161111062641/http://golica.zurnal24.si/modrosti-velikih-france-mihelic|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Prvi javni nastop je imel leta 1955, ko je bil star 6 let. Pozneje je veliko nastopal v šoli z orglicami, harmoniko, šolskim harmonijem, bisernico, bugarijo, berdo in tudi kitaro. Na vse inštrumente je igral po posluhu brez not. V 5. razredu osnovne šole je z dvema sošolcema sestavil ansambel. Na predlog učiteljice je petkrat s harmoniko nastopil na Veselem toboganu [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], kjer je požel velike aplavze. V času srednje šole je veliko zaslužil z rednim igranjem v gostilni pri Kropcu, leta 1966 pa je ustanovil svoj prvi uradni trio, s katerim je naslednji dve leti igral v več različnih krajih. Večinoma so igrali skladbe [[Ansambel Lojzeta Slaka|Ansambla Lojzeta Slaka]] in [[Ansambel bratov Avsenik|Ansambla bratov Avsenik]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Leta 1968 je na enem izmed nastopov srečal pevca, brata in sestro Lovšin, Franca in Bernardo. Takrat so prvič nastopili skupaj. Kmalu potem je bilo delovanje skupine prekinjeno zaradi služenja Franca Miheliča v vojski. Z Lovšinovima in inštrumentalisti je ohranil stike in leta 1970 se je začela pot [[Ansambel Franca Miheliča|Ansambla Franca Miheliča]]. Bernarda Lovšin je nedolgo zatem postala tudi Miheličeva žena. Z njo ima hčerko Natašo, ki je nekajkrat nastopila skupaj z ansamblom, in sina Tadeja, ki nastopa z ansamblom kot basist. Tadej je v zvezi s slovensko pevko [[Ylenia Zobec|Ylenio Zobec]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Za svoje ustvarjalno in poustvarjalno delo na področju narodnozabavne glasbe ter inovacije pri igranju diatonične harmonike je leta 2021 iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel državno odlikovanje [[Medalja za zasluge (Slovenija)|medalja za zasluge]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franc Mihelič prejemnik državnega odlikovanja {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/franc-mihelic-prejemnik-drzavnega-odlikovanja.html|website=www.sigic.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=www.fiduro.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Franc Mihelič, s frajtonarico »zapisan za večnost« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/franc-mihelic-s-frajtonarico-zapisan-za-vecnost|website=Franc Mihelič, s frajtonarico »zapisan za večnost« {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt;

Njegovo življenje je v knjigi z naslovom ''Glasba je moj čarobni svet'' opisal Miheličev velik prijatelj in avtor mnogih besedil za njegov ansambel pisatelj [[Ivan Sivec]].

== Ansambel ==
{{zaa|več podrobnosti o tej temi|Ansambel Franca Miheliča}}

== Delo ==
V bazi avtorjev združenja SAZAS je bilo na dan 1. januarja 2017 registriranih 269 del, katerih avtor ali soavtor je Franc Mihelič. Upoštevane so tako skladbe v slovenščini kot tudi tiste v nemščini za nemško govorno področje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sazas.org/Default.aspx?&amp;geparentgrid__geka=FB4pK7MoGcMVOwaG8UihPzjPjzccevlyVTKY-hWoIAZA59-NH9pFAmCeQ1FdVOkWjOa8EAd-wIrrgAJsPqzH13y46ZTXceYeYO1pNMdjLKsmMKWLzthx1G1wrPamczO4C4I15GQSRIXLiVdHPQ9txboLaJaXFA-GAD02ZXaRq38&amp;geparentgrid__gevi=PnzTQpPPFfW3G25my9kfqw&amp;gvchildgrid__gvac=1&amp;gvchildgrid__gvpi=0&amp;gvparentgrid__gvac=2&amp;gvparentgrid__gvff0=Franc%20Mihelic&amp;gvparentgrid__gvfl0=1&amp;tabid=184|title=Iskanje po avtorjih - MIHELIC FRANC|date=|accessdate=10. 11. 2016|website=SAZAS|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Zanimivosti ==
Franc Mihelič je poleg utemeljitve petprstnega igranja na diatonično harmoniko poznan tudi po izmenjujočem igranju na 7 harmonik. Posebej zanj so naredili tudi harmoniko s toni v nižinah in na njegov predlog dodali še en gumb, s katerim se da na trivrstno harmoniko zaigrati v štirih durih, kar sicer ni značilnost te vrste harmonik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.pivo-cvetje.si/nastopajoci/ansambel-franca-mihelica/|title=Ansambel Franca Miheliča|date=|accessdate=12. 11. 2016|website=Pivo in cvetje|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20161112213047/http://www.pivo-cvetje.si/nastopajoci/ansambel-franca-mihelica/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Viri ==
{{Sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[Ansambel Franca Miheliča]]

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mihelič, Franc}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1949]]
[[Kategorija:Slovenski harmonikarji]]
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ansambel Franca Miheliča]]
[[Kategorija:Nosilci medalje za zasluge Republike Slovenije]]</text>
      <sha1>dmxf5lbhecpvkr6lm7b50ekcsb5kq8i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rapa Šuklje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>427482</id>
    <revision>
      <id>6677286</id>
      <parentid>6491470</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:13:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677286</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2155" sha1="gd38d6acfp3p76rzelzx9gjqx2j810s" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|parents=Milan Šuklje in Štefanija Šuklje (rojena Osole)|relatives=[[Majolka Šuklje]] (sestra), [[Fran Šuklje]] (ded)}}
'''Rapa''' (Marija Roza) '''Šuklje''' [rápa šúklje], [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, [[kritik|kritičarka]] in [[prevajalec|prevajalka]], * [[26. april]] [[1923]], [[Ljubljana]], † [[13. april]] [[2013]], [[Ljubljana]].

==Življenjepis==
Rapa, s pravim imenom Marija Roza&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/46095/portret-rape-suklje/|title=Portret Rape Šuklje|last=Prodnik|first=Stanka|publisher=Mladina|date=29. januar 2009|accessdate=20. decembra 2016}}&lt;/ref&gt; Šuklje je po končanem študiju [[pravo|prava]] absolvirala iz [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Kmalu po izbruhu [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] se je priključila odporniškemu gibanju. Leta 1944 je bila aretirana in deportirana v [[koncentracijsko taborišče Ravensbrück]].&lt;ref name=&quot;rtv&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrla-je-filmska-kriticarka-in-prevajalka-rapa-suklje/306661|title=Umrla je filmska kritičarka in prevajalka Rapa Šuklje|publisher=MMC RTV SLO/Radio Slovenija|date=14. april 2013|accessdate=20. decembra 2016}}&lt;/ref&gt;

Leta 1948 se je zaposlila v kulturnem uredništvu Radia Ljubljana, kjer je vodila literarne oddaje, kasneje pa je postala [[urednik|urednica]] oddaje ''Gremo v kino'' in se uveljavila tudi kot gledališka kritičarka.

Kasneje se je posvetila tudi prevajanju angleških, ameriških, nemških in norveških klasikov.&lt;ref name=&quot;rtv&quot; /&gt;

==Reference==
{{refsez}}

{{bio-stub}}

{{ZupanciceviNagrajenci}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Šuklje, Rapa}}
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski kritiki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Ravensbrück]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]</text>
      <sha1>gd38d6acfp3p76rzelzx9gjqx2j810s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>BQL</title>
    <ns>0</ns>
    <id>429817</id>
    <revision>
      <id>6677218</id>
      <parentid>6584755</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:14:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677218</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16236" sha1="q3z7fgs2maiyuwpt83s5m00e6dazq21" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name            = BQL
| image           = 
| image_size      = 
| landscape       = 
| alt             = 
| caption         = 
| background      = group_or_band
| alias           = 
| origin          = [[Prevalje]], Slovenija
| genre           = pop, akustika, R'n'B
| years_active    = 2016–danes
| label           = Nika Records&lt;br&gt;Raay Production
| associated_acts = 
| website         = &lt;!-- WD --&gt;
| current_members = [[Anej Piletič]]&lt;br&gt;[[Rok Piletič]]
| past_members    = 
| module          = 
| module2         = 
| module3         = 
}}

'''BQL''' je slovenski pop duo s [[Prevalje|Prevalj]], ki deluje od leta 2016. Sestavljata ga brata [[Rok Piletič|Rok]] (vokal, klavir, kitara) in [[Anej Piletič]] (vokal, kitara). Sta prva slovenska izvajalca, ki se jima je na uradni slovenski tedenski glasbeni lestvici [[SloTop50]], uspelo z vsaj dvema singloma uvrstiti na prvo mesto: &quot;[[Muza (pesem)|Muza]]&quot; je bila na vrhu lestvice en teden, &quot;[[Heart of Gold (pesem)|Heart of Gold]]&quot; pa skupaj štiri tedne.

== Kariera ==

=== 2010–2013: Slovenija ima talent ===
Vsak posebej sta se udeležila oddaje [[Slovenija ima talent]]: starejši Rok v [[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezoni]] (2010, skupaj z [[:hr:Luka_Basi|Matejem Prikeržnikom]]) in [[Slovenija ima talent (3. sezona)|3. sezoni]] (2013).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2010/04/26/slovenija-ima-talent-6-oddaja-avdicija-slovenia%C2%B4s-got-talent-by-pop-tv/|title=Slovenija ima talent; 6. oddaja-avdicija|accessdate=26. april 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/341547-rok-piletic|title=Slovenija ima talent, šesta avdicija|accessdate=3. marec 2013}}&lt;/ref&gt; Mlajši Anej pa je bil eden izmed finalistov [[Slovenija ima talent (4. sezona)|4. sezone]] (2014). 

Leta 2015 sta začela na družbenih omrežjih objavljati skupne priredbe uspešnic, izmed katerih je največ pozornosti požela priredba pesmi »[[Ledena|Ledena«]] skupine [[Siddharta]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mladismo.si/informacije/6762/rok-anej-pileti-talenta-ki-osvajata-najstni-ka-srca|title=Rok &amp; Anej Piletič; talenta, ki osvajata najstniška srca|publisher=mladismo.si|accessdate=10. december 2015|archive-date=2016-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160620124932/http://www.mladismo.si/informacije/6762/rok-anej-pileti-talenta-ki-osvajata-najstni-ka-srca|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

=== 2016: Prvoizdani singel ===
Junija 2016 sta pod imenom BQL (gre za &quot;kratični&quot; zapis fraze ''be cool'') izdala svoj prvi singel »[[Muza (pesem)|Muza«]], akustično pop pesem z elektronsko podlago. Nastala je v sodelovanju z avtorjem in producentom [[Aleš Vovk - Raay|Raayem]] in njegovo ženo Marjetko Vovk ([[Maraaya]]), ki sta ju vzela pod svoje okrilje. »[[Muza (pesem)|Muza]]« je postala eden največjih domačih radijskih hitov leta, saj je bila četrta najbolj predvajana domača pesem v letu 2016.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/nov-fantovski-duet-ki-bo-za-punce-pravi-magnet.html|title=Nov fantovski duet, ki bo za punce pravi magnet|publisher=[[24ur.com]]|accessdate=6. julij 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/video-brata-ki-sta-obnorela-slovenske-najstnice?term_node_tid_depth=19&amp;page=1|title=VIDEO: Brata, ki sta obnorela slovenske najstnice |publisher=[[Slovenske novice]]|accessdate=11. september 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vecer.com/s-prevalj-med-zvezde-kariera-po-talentsovu-dejansko-obstaja-6262441|title=S Prevalj med zvezde: Kariera po talentšovu dejansko obstaja|publisher=Večer|accessdate=5. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://govori.se/traci/domaci-traci/rok-in-anej-piletic-povezana-ze-od-malega/|title=Rok in Anej Piletič: Povezana že od malega|publisher=govori.se|accessdate=6. oktober 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://citymagazine.si/video/slovenski-bratski-duo-bql-izdal-videospot-za-poletni-hit-muza/|title=Slovenski bratski duo BQL izdal videospot za poletni hit Muza|publisher=citymagazine.si|accessdate=2. september 2016|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906235251/http://citymagazine.si/video/slovenski-bratski-duo-bql-izdal-videospot-za-poletni-hit-muza/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na uradni slovenski lestvici [[SloTop50 2016|SloTop50]] je zasedla prvo mesto na tedenski lestvici, celoletni lestvici pa je zasedla 21. mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Novice/pesem-photograph-najveckrat-odmevala-po-radijskih-valovih-v-l-2016-113|title=Pesem Photograph največkrat odmevala po radijskih valovih v letu 2016|accessdate=31. januar 2017|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215211438/http://www.slotop50.si/Novice/pesem-photograph-najveckrat-odmevala-po-radijskih-valovih-v-l-2016-113|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.zurnal24.si/duo-bql-osvajata-najstniska-srca-clanek-277558|title=Duo BQL osvaja najstniška srca|publisher=[[žurnal24]]|accessdate=12. september 2016}}&lt;/ref&gt; Zanjo sta posnela tudi videospot, ki je bil na Youtubu premierno predstavljen 1. septembra 2016.

=== 2017: Druga na EMI ===
Na [[EMA 2017|Emi 2017]] sta nastopila s svojim drugim singlom »[[Heart of Gold (pesem)|Heart of Gold]]«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://img.rtvslo.si/_static/r100/common/widgets/ema2017/#bql|title=Predstavitev izvajalcev Eme 2017|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=28. februar 2017}}&lt;/ref&gt; Pesem je v enem tednu prejela več kot 370 tisoč ogledov (na YouTubu). Na EMI sta prejela največ glasov gledalcev, vendar sta bila pri žiriji šele četrta, kar ni bilo dovolj za zmago na EMI 2017. Skupno sta končala na drugem mestu. To je že njun drugi singel, ki je na uradni slovenski tedenski lestvici [[SloTop50 2017|SloTop50]] zasedel prvo mesto, kar jima je uspelo kot prvima slovenskima izvajalcema. 

Pesem &quot;Heart of Gold&quot; se je marca 2017 znašla tudi na svetovno znani spletni glasbeni platformi Spotify, kjer sta se pojavila med top 10 skladbami, ki jih morate slišati.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://svet24.si/clanek/zabava/estrada/58d146f9a9bef/bql-se-slisi-cez-mejo|title=BQL se sliši čez mejo|publisher=svet24.si|accessdate=22. marec 2017|archive-date=2017-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170428203739/http://svet24.si/clanek/zabava/estrada/58d146f9a9bef/bql-se-slisi-cez-mejo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

26. maja 2017 je [[Maraaya]] v sodelovanju z BQL, v živo nastopila na [[Cankarjeva cesta, Ljubljana|Cankarjevi cesti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je premierno predstavila svoj peti singel &quot;[[It's Complicated (Maraaya ft. BQL)|It's Complicated]]&quot; in hkrati še videospot za to pesem. Uradno je single izšel 7. junija 2017, hrvaška verzija pa dva dni kasneje.

27. novembra 2017 sta skupaj z [[Nika Zorjan|Niko Zorjan]] izdala svoj 4. singel »[[Ni predaje, ni umika|Ni Predaje, Ni Umika]]«; isti dan je izšel tudi spot.

=== 2018–2024===
1. 1. 2018 sta izdala svoj 5. singel »[[Zimska (pesem)|Zimska]]« in videospot za to pesem. Decembra 2017 je uradna Facebook stran [[EMA 2018|EMA]] potrdila, da bosta februarja 2018 znova nastopila na [[EMA 2018|EMI]] s pesmijo »[[Promise (skladba, BQL)|Ptica]]«. V finalu sta osvojila končno drugo mesto. Skladba je prejela največ glasov občinstva, vendar ni prejela dovolj glasov žirije za končno zmago (10 točk za zmagovalko).

Februarja 2022 sta z »Majem« tretjič nastopila na [[EMA 2022|Emi]] in v finalu zasedla tretje mesto. 5. junija sta postala zmagovalca [[Znan obraz ima svoj glas (6. sezona)|6. sezone]] oddaje [[Znan obraz ima svoj glas]]. Dan predtem sta izdala singel »Raketa«, in sicer pod imenom BQL &amp; Budale, ki so bile njuna spremljevalna skupina. Leta 2023 se je Anej umaknil v ozadje in pri projektu BQL sodeluje le še kot avtor oziroma producent, Rok pa od oktobra 2023 izdane pesmi »Zate vse« nastopa kot solist oziroma solo vokalist, pri čemer pa še vedno uporablja ime BQL (BQL Rok ali BQL Rok Piletič).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=lBtA0gLMg9U|title=RADIOaktivno+ : BQL Rok &amp; Budale – Zate vse (19.11.2023) |accessdate=16. 8. 2024 |date= |format= |work= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=2024 |title=Samozavest na vrhuncu |journal=Vikend |volume= |issue=1655 |pages=6−7 |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==

;Glavni izvajalec
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=220px|Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;            |Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot;            |Najvišja&lt;br&gt;uvrstitev
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;|[[SloTop50|SLO]]&lt;br/&gt;&lt;ref name=&quot;MuzaTop&quot;&gt;Najvišja uvrstitev na lestvici: 
* &quot;Muza&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2016&amp;week=38|title=SloTop50 / 38. teden 2016|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=28. september 2016|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021063826/http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2016&amp;week=38|url-status=dead}}
* &quot;Heart of Gold&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2017&amp;week=9|title=SloTop50 / 9. teden 2017|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=5. marec 2017|archive-date=2017-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171209100013/http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2017&amp;week=9|url-status=dead}}
* &quot;Ni predaje, ni umika&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2017&amp;week=50|title=SloTop50 / 50. teden 2017|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=17. december 2017|archive-date=2017-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20171222105049/http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2017&amp;week=50|url-status=dead}}
* &quot;Zimska&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&amp;week=3|title=SloTop50 3. teden 2018|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=21. januar 2018|archivedate=2018-01-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180123190614/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&amp;week=3|url-status=dead}}
* &quot;Promise&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&amp;week=9|title=SloTop50 9. teden 2018|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=4. marec 2018|archivedate=2018-03-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180306083233/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&amp;week=9|url-status=dead}}
* &quot;Ptica&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&amp;week=13|title=SloTop50 13. teden 2018|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=1. april 2018|archivedate=2018-04-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180405024146/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2018&amp;week=13|url-status=dead}}
* &quot;Peru&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&amp;week=2|title=SloTop50 2. teden 2018|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=13. januar 2019|archivedate=2019-01-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190115075700/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&amp;week=2|url-status=dead}}
* &quot;Ko je ni&quot;: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&amp;week=19|title=SloTop50 19. teden 2019|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=30. junij 2020|archivedate=2020-07-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200703140141/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2019&amp;week=19|url-status=dead}}
* &quot;Na frišno&quot;: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2020&amp;week=20|title=SloTop50 20. teden 2020|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=30. junij 2020|archivedate=2020-06-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200625125859/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2020&amp;week=20|url-status=dead}}
* &quot;Ko bo to za nama&quot;: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2020&amp;week=28|title=SloTop50 28. teden 2020|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=1. december 2020|archivedate=2020-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200714183726/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2020&amp;week=28|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[Muza (skladba)|Muza]]&quot;
| 2016
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[Heart of Gold (skladba, BQL)|Heart of Gold]]&quot;
| rowspan=2|2017
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[Ni predaje, ni umika]]&quot;&lt;br&gt;{{small|(BQL &amp; [[Nika Zorjan]])}} 
| 6.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[Zimska]]&quot;
| rowspan=3|2018
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[Promise (skladba, BQL)|Promise / Ptica]]&quot; 
| 11. / 14.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Peru&quot;
| 12.
|- 
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Ko je ni&quot;
| rowspan=3|2019
| 40.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Na vrhu&quot;
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Šampioni&quot;
| —
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Na frišno&quot;
| rowspan=3|2020
| 16.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Ko bo to za nama&quot;
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Budala&quot;
| 
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Lučke&quot; &lt;small&gt;(s Polkaholiki)&lt;/small&gt;
| 2021
| 
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Raketa&quot; &lt;small&gt;(BQL &amp; Budale)&lt;/small&gt;
| rowspan=2|2022
| 
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Denarnica&quot; &lt;small&gt;(BQL &amp; Budale)&lt;/small&gt;
| 
|-
| colspan=3 align=center bgcolor=&quot;#DCDCDC&quot; | &lt;small&gt;'''BQL Rok / BQL Rok Piletič'''&lt;/small&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Zate vse&quot; &lt;small&gt;(BQL Rok &amp; Budale)&lt;/small&gt;
| rowspan=2|2023
| 
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Maj&quot;
| 
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Zadnjič pleševa&quot;
| rowspan=2|2024
| 
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Ona zna&quot; 
|- 
| style=&quot;text-align:center; font-size:85%;&quot; colspan=&quot;12&quot; | &quot;—&quot; singel ni bil uvrščen na lestvico ali pa ni bil izdan.
|}

;Gostujoči izvajalec
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=220px|Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;            |Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot;            |Najvišja&lt;br&gt;uvrstitev  
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=120px|Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em; font-size:85%;&quot;| [[SloTop50|SLO]]&lt;br/&gt;&lt;ref name=&quot;Complicated&quot;&gt;Najvišja uvrstitev na lestvici: 
* &quot;It's Complicated&quot;: {{navedi splet|url=http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2017&amp;week=24|title=Slovenska uradna singel lestvica|publisher=[[SloTop50]]|accessdate=28. junij 2017|archive-date=2017-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20171209100006/http://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2017&amp;week=24|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[It's Complicated (skladba, Maraaya ft. BQL)|It's Complicated]]&quot;&lt;br&gt;{{small|([[Maraaya]] featuring BQL)}} 
| rowspan=2|2017
| 9.
| rowspan=3 {{n/a|''Še ni na albumu''}}
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;[[It's Complicated (skladba, Maraaya ft. BQL)#Sjaj|Sjaj]]&quot;&lt;br&gt;{{small|([[Maraaya]] featuring BQL)}} 
| —  
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;Vroče&quot;&lt;br&gt;&lt;small&gt;(S.I.T. — Zorjan, Palma, Sešek, Jazbec...)&lt;/small&gt; 
| 2018
| 5.
|-
| style=&quot;text-align:center; font-size:85%;&quot; colspan=&quot;10&quot; | &quot;—&quot; singel ni bil uvrščen na lestvico ali pa ni bil izdan.
|}

;Ostale pesmi, uvrščene na lestvico
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=220px|Naslov
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot;            |Leto
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;1&quot;            |Najvišja&lt;br&gt;uvrstitev
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; width=120px|Album
|-
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:3em;font-size:85%;&quot;| [[SloTop50|SLO]]
|-
! scope=&quot;row&quot;|&quot;White Christmas / Bel božič&quot;&lt;br&gt;&lt;small&gt;([[Maraaya]] &amp; BQL &amp; [[Nika Zorjan]] &amp;&lt;br&gt; [[Manca Špik]] &amp; Luka Basi &amp;&lt;br&gt; Klara Jazbec &amp; [[Ula Ložar|Ula]])&lt;/small&gt; 
| 2017 || 31 
| {{n/a|''Ni na albumu''}}
|-
| style=&quot;text-align:center; font-size:85%;&quot; colspan=&quot;10&quot; | skladba ni bila izdana kot single, a se je vseeno uvrstila na lestvico.
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist}}

{{normativna kontrola}}

{{BQL}}
[[Kategorija:BQL]]
[[Kategorija:Slovenske pop skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Tekmovalci na Znan obraz ima svoj glas]]
[[Kategorija:Slovenski dui]]</text>
      <sha1>q3z7fgs2maiyuwpt83s5m00e6dazq21</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Družina Liechtenstein</title>
    <ns>0</ns>
    <id>431186</id>
    <revision>
      <id>6677352</id>
      <parentid>6553343</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:43:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>-wuppertaler</username>
        <id>115080</id>
      </contributor>
      <comment>changed one image (higher resolution)</comment>
      <origin>6677352</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7010" sha1="5zrgmx8vtajklstbe870b9ue5jyycnr" xml:space="preserve">{{Royal house||surname=Družina Liechtenstein|estate=Liechtenstein|coat of arms=[[Image:Staatswappen-Liechtensteins.svg|140px]]|country=[[Lihtenštajn]]|titles=knez Lihtenštajna&lt;br&gt;vojvoda Opave&lt;br&gt;vojvoda Krnova&lt;br&gt;grof Rietberga|founder=[[Karel I. Lihtenštajnski]]|final ruler=|current head=[[Janez Adam II. Lihtenštajnski]]|founding year=1608|dissolution=|nationality=|cadet branches=}}
'''Družina Liechtenstein''', po kateri ima ime [[kneževina]] [[Lihtenštajn]], je družina, ki istoimenski državi vlada z ustavno dedno pravico. Do dedovanja prestola so upravičeni zgolj dinastični člani rodbine Liechtenstein; članstvo, pravice in odgovornosti družine so opredeljeni z zakonom o družini, ki ga uresničuje vladajoči knez. Spremeni se lahko z glasovanjem med člani njegove družine, ki pa je ne more spremeniti vlada ali parlament Lihtenštajna.&lt;ref name = &quot;house&quot;&gt;Princely House of Liechtenstein. [http://www.fuerstenhaus.li/en/fuerstenhaus/geschichte/hausgesetz.html House Laws] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120615232322/http://www.fuerstenhaus.li/en/fuerstenhaus/geschichte/hausgesetz.html |date=2012-06-15 }}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Družina je z gradu Liechtenstein v Spodnji Avstriji, ki ga imela v lasti vsaj od leta 1140 do 13. stoletja in od leta 1807 dalje. V stoletjih si je družina pridobila obsežna zemljišča, predvsem na Moravskem, v Spodnji Avstriji, Šleziji in na Štajerskem, čeprav so ta ozemlja kot fevd upravljali drugi visoki fevdalci zlasti v okviru različnih vej družine [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Lihtenštajnski knezi so bili njihovi svetovalci. Brez ozemlja neposredno pod cesarsko krono družina Liechtenstein ni mogla izpolniti zahteve, ki je bil pogoj za sedež v cesarskem parlamentu.

Sedež v cesarski vladi je pomenil moč in bi ga lahko dobila zaradi zemljišč, ki bi bila pod [[cesarska neposrednost|cesarsko neposrednostjo]] ali bi jih upravljal sam sveti rimski cesar in imel pravice do zemljišč. Glavi družine je uspelo urediti nakup, od družine Hohenems so leta 1699 kupili majhno gospostvo Schellenberg in leta 1712 grofijo Vaduz. [[Schellenberg]] in [[Vaduz]] sta imela fevdalnega gospodarja, ki je bil grofovski vladar in [[suzerenstvo|suzeren]] cesarja.

Po nakupu je [[Karel VI. Habsburški |Karel VI.]] kot sveti rimski cesar 23. januarja 1719 odredil združitev Vaduza in Schellenberga in ju razglasil za kneževino z imenom Lihtenštajn v čast »[svojega] pravega služabnika Antona Floriana Lihtenštajnskega«. S tem dnem je Lihtenštajn postal član [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Knezi Lihtenštajnski niso stopili v svojo novo kneževino več desetletij, kar je dokaz, da je bil nakup izveden iz političnih razlogov.

V skladu z ustavo knežje hiše Liechtenstein iz 26. oktobra 1993 imajo vsi, razen vladajoči princ, naslove princ ali princesa Liechtenstein in grof ali grofica Rietberg.

&lt;center&gt;
&lt;gallery&gt;
File:Prince Karl I of Liechtenstein.jpg|Karel I. Lihtenštajnski (1569–1627), ustanovitelj dinastije 1608, podkralj Češke 1622
File:Johann Adam Andreas v Liechtenstein.jpg|Janez Adam I. Lihtenštajnski (1662–1712), pridobil ozemlje kneževine Lihtenštajn
File:Johann Josef I von Liechtenstein.jpg|[[Janez I. Jožef Lihtenštajnski]] (1760–1836), zadnji princ pod vladavino Svetega rimskega cesarstva in prvi vladar suverene države od 1806
File:Johann II v Liechtenstein.jpg|Janez II. Lihtenštajnski (1840–1929), združena kneževina s Švico po propadu habsburške monarhije leta 1918
File:Fürst Franz Josef II..jpg|Franc Jožef II. Lihtenštajnski (1906–1989), med drugo svetovno vojno je ostal nevtralen
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Knežja družina v 21. stoletju ==
[[File:Fürst Hans-Adam II. von und zu Liechtenstein (cropped).jpg|thumb|Janez Adam II. Lihtenštajnski (rojen 1945), trenutni poglavar družine in suvereni vladar kneževine]]

* [[Janez Adam II. Lihtenštajnski|knez Janez Adam II.]] in princesa Marie
** [[Alois Liechtensteinski| princ dedič Alois]] in dedinja princesa Sophie
*** [[Joseph Wenzel Liechtensteinski|princ Joseph Wenzel]]
*** princesa Marie-Caroline
*** princ Georg Antonius
*** princ Nikolaus Sebastian
** [[Maximilian Liechtensteinski|princ Maximilian]] in princesa Angela
*** princ Alfons
** princ Constantin in princesa Marie
*** princ Moritz 
*** princesa Georgina
*** princ Benedikt
** princesa Tatjana
* princ Philipp Erasmus in princesa Isabelle
** princ Alexander in princesa Astrid
*** princesa Theodora
** [[Wenzeslaus Liechtensteinski|princ Wenzeslaus]]
** princ Rudolf in princesa Tılsım
* [[Nikolaus Liechtensteinski|Princ Nikolaus]] in princesa Margaretha
** princesa Maria-Annunciata
** princesa Marie-Astrid
** princ Josef-Emanuel
* [[Nora Liechtensteinska|princesa Nora, Dowager markiza Mariña]]

== Palače in rezidence ==
&lt;gallery&gt;
File:Liechtenstein asv2022-10 img22 Vaduz Schloss.jpg|[[Grad Vaduz]], rezidenca vladajočega kneza Lihtenštajna
File:Maria Enzersdorf - Burg Liechtenstein (4).JPG|[[Grad Liechtenstein]] v Spodnji Avstriji, sedež prednikov, zdaj družinski muzej
File:Canaletto (I) 060.jpg|[[Lihtenštajnski muzej|Lihtenštajnska palača]] na Dunaju (Canalettova slika 1759/60), zdaj knežja likovna zbirka 16.–18. stoletja
File:Palais Liechtenstein Vienna June 2006 401.jpg|[[Lihtenštajnska mestna palača]] na Dunaju, zasebna rezidenca in knežja likovna zbirka 19. stoletja
File:Schloss Wilfersdorf.JPG|[[Grad Wilfersdorf]], Spodnja Avstrija, avstrijsko podeželsko posestvo lihtenštajnskih knezov 
Image:Valtice castle.jpg|[[Grad Valtice]] na Češkem, včasih glavni sedež družine Liechtenstein do druge svetovne vojne, ko so ga zaplenili nacisti
File:Lednice (Eisgrub) - zámek.JPG|[[Grad Lednice]] na Češkem (zasežen 1945)
File:Velke Losiny chateau 1.jpg|[[Grad Velké Losiny]] na Češkem (zasežen 1945)
File:Riegersburg - Burg, Südwestansicht.JPG|[[Grad Riegersburg]], Avstrija, sedež ene od vej družine
File:Deutschlandsberg - Schloss Frauenthal (b).JPG|[[Grad Frauental an der Laßnitz|Grad Frauental]], Avstrija, sedež ene od vej družine
File:Schloss Waldstein Deutschfeistritz.JPG|Grad Waldstein, Deutschfeistritz, Avstrija, sedež ene od vej družine
File:Rosegg Schloss Suedansicht 31122010 222.jpg|[[Rožek|Rosegg]], Avstrija, sedež ene od vej družine
File:Bad Schwanberg - Schloss Hollenegg (a).JPG|[[Grad Hollenegg]], Avstrija, sedež ene od vej družine
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|House of Liechtenstein|Haus Liechtenstein}}
* [http://www.fuerstenhaus.li/en/ The Princely House of Liechtenstein]
* [http://www.liechtensteinove.cz/de/ Auf den Spuren der Liechtensteiner in Südmähren und Niederösterreich] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191025203028/http://www.liechtensteinove.cz/de/ |date=2019-10-25 }}

[[Kategorija:Evropske kraljevske družine]]
[[Kategorija:Avstrijske kraljevske družine]]
[[Kategorija:Vladarske rodbine]]
[[Kategorija:Lihtenštajn]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5zrgmx8vtajklstbe870b9ue5jyycnr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fotovoltaična elektrarna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>447756</id>
    <revision>
      <id>6677327</id>
      <parentid>6287386</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:02:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28846-21</username>
        <id>259854</id>
      </contributor>
      <origin>6677327</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="715" sha1="9p5uw7726i78vvq21wqgbt5zsdg8xun" xml:space="preserve">[[Slika:SolarPowerPlantSerpa.jpg|sličica|250x250_pik|Sončna elektrarna blizu Serpe na Portugalskem.]]
burek burek 

== Delovanje ==
Elektrarna s pomočjo solarnih modulov pretvarja sončno sevanje v [[električni tok]] in jo nato posreduje preko [[električno omrežje|električnega omrežja]] porabnikom. Pred posredovanjem elektrike je ta pretvorjena iz [[Izmenični električni tok|izmeničnega toka]] v [[Enosmerni električni tok|enosmerni tok]]. Povprečna delovna doba elektrarne traja 30 let.

Sončne elektrarne delujejo samo podnevi, njihova učinkovitost je manjša tudi v oblačnem vremenu.

{{stub}}{{Sončna energija}}{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Elektrarne]]
[[Kategorija:Sončna energija]]</text>
      <sha1>9p5uw7726i78vvq21wqgbt5zsdg8xun</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677328</id>
      <parentid>6677327</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:03:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-28846-21</username>
        <id>259854</id>
      </contributor>
      <origin>6677328</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="251" sha1="pwsrynn4y8sx4qf90cmnip53f4v109w" xml:space="preserve">[[Slika:SolarPowerPlantSerpa.jpg|sličica|250x250_pik|Sončna elektrarna blizu Serpe na Portugalskem.]]
burek burek 

== Delovanje sanin je gej ==
nu.{{Sončna energija}}{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Elektrarne]]
[[Kategorija:Sončna energija]]</text>
      <sha1>pwsrynn4y8sx4qf90cmnip53f4v109w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677333</id>
      <parentid>6677328</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:12:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Icodense</username>
        <id>137570</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-28846-21|~2026-28846-21]] ([[User talk:~2026-28846-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Nkdms|Nkdms]]</comment>
      <origin>6287386</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1608" sha1="f1jpc6151tdeeyen7xrh3s2d6mv681l" xml:space="preserve">[[Slika:SolarPowerPlantSerpa.jpg|sličica|250x250_pik|Sončna elektrarna blizu Serpe na Portugalskem.]]
'''Fotovoltaična elektrarna''' (tudi '''sončna elektrarna''') je [[elektrarna]], ki izkorišča [[Obnovljivi viri energije|obnovljivo]] [[sončna energija|sončno energijo]] za proizvodnjo [[Električna energija|električne energije]]. Veljajo za ekonomični, zanesljiv in enostaven vir električne energije, ki temelji na [[obnovljivi viri|obnovljivemu viru]] - energiji [[Sonce|Sonca]]. Ob naštetem pa ne gre spregledati povečanega tveganja za požar in njegove negativne posledice. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Aram|first=Monireh|last2=Zhang|first2=Xin|last3=Qi|first3=Dahai|last4=Ko|first4=Yoon|date=2021-07-25|title=A state-of-the-art review of fire safety of photovoltaic systems in buildings|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S095965262101458X?via=ihub|magazine=Journal of Cleaner Production|volume=308|pages=127239|doi=10.1016/j.jclepro.2021.127239|issn=0959-6526}}&lt;/ref&gt; 

== Delovanje ==
Elektrarna s pomočjo solarnih modulov pretvarja sončno sevanje v [[električni tok]] in jo nato posreduje preko [[električno omrežje|električnega omrežja]] porabnikom. Pred posredovanjem elektrike je ta pretvorjena iz [[Izmenični električni tok|izmeničnega toka]] v [[Enosmerni električni tok|enosmerni tok]]. Povprečna delovna doba elektrarne traja 30 let.

Sončne elektrarne delujejo samo podnevi, njihova učinkovitost je manjša tudi v oblačnem vremenu.

{{stub}}{{Sončna energija}}{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Elektrarne]]
[[Kategorija:Sončna energija]]</text>
      <sha1>f1jpc6151tdeeyen7xrh3s2d6mv681l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Velika geografska odkritja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>458936</id>
    <revision>
      <id>6677295</id>
      <parentid>6651115</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:05:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TOPILINGO</username>
        <id>253114</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodana povezava do članka o cvetličnih vojnah.</comment>
      <origin>6677295</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="123633" sha1="gz5hie7wzh3fcldslikfwkec8fxm16k" xml:space="preserve">[[File:Cantino planisphere (1502).jpg|thumb|right|upright=1.35|''Cantino planisphere 1502'', najzgodnejši preživeli izris, ki prikazuje raziskovanje Kolumba v Srednjo Ameriko, Corte-Reala v Novo Fundlandijo, Vasco da Gama v Indijo in Pedra Álvaresa Cabrala v Brazilijo. Prikazana je črta po Tordesiljski pogodbi, Biblioteca Estense, Modena]]
'''Doba odkritij''' ali '''doba raziskovanj''' (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije. Označuje tudi vzpon obdobja razširjenega sprejemanja [[kolonializem|kolonializma]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] v Evropi kot nacionalnih politik. V tem obdobju so jih odkrili številni, doslej neznani Evropejci, čeprav jih je večina že bila naseljena. Z vidika nekaterih neevropejcev, kot so npr. [[Azteška civilizacija|Azteki]], je doba velikih odkritij zaznamovala prihod napadalcev s prej neznanih celin. Za večino drugih ljudstev, ki so jih Azteki tiranizirali, je prihod Špancev prinesel olajšanje. Ta ljudstva so bila:

[[Totonaki]]: prebivalci regije Cempoala (današnji Veracruz). Bili so [[Hernán Cortés|Cortésovi]] prvi zavezniki, naveličani visokih davkov in ugrabitve njihovih mladih za žrtvovanje.

[[Tlaxcala|Tlaxcalani]]: čeprav tehnično niso bili 'osvojeni', so živeli v stanju nenehnega obleganja. Azteki so blokirali njihovo trgovino (zlasti s soljo in bombažem) in jih uporabljali kot glavni vir ujetnikov za ''[[Cvetlične vojne|cvetlične vojne]]''.

[[Huexotzincani]]: sosedje Tlaxcalanov, ki so bili tudi pod vojaškim pritiskom in komercialno izolacijo s strani ''Trojne zveze''.

Chalcasi: živeli so v regiji jezera Chalco in so imeli dolgo zgodovino odpora in uporov, ki so jih Mehičani nasilno zatrli, preden so se dokončno pridružili Špancem.

Xochimilcas: čeprav so bili sprva del sistema kotlin, so trpeli pod absolutnim nadzorom [[Tenochtitlan]]a nad svojimi ''chinampami'' in viri.

[[Mixteki]] in [[Zapoteki]]: velik del regije [[Oaxaca]] je bil prisiljen plačevati davek v zlatu, dragih kamnih in drugem blagu azteškim imperialistom.

Purépecha (Tarascan): živeli so v današnjem Michoacánu in so bili edini imperij, ki je bil sposoben vojaško premagati Azteke v večjih obmejnih bitkah.

Yopes ([[Yopitzinco]]): bojevniško ljudstvo z obale današnjega Guerrera, ki se je uprlo vsem osvajalskim pohodom ''pochteca'' (trgovcev) in mehiške vojske.

Chichimecas: različna nomadska in polnomadska plemena s severa, ki jih je bilo zaradi njihove mobilnosti in divjosti v boju nemogoče podjarmiti.

Globalno raziskovanje se je začelo s [[Portugalsko pomorsko raziskovanje|portugalskimi odkritji]] atlantskih [[arhipelag]]ov [[Madeira|Madeire]] in [[Azori|Azorov]] leta 1419 in 1427, afriške obale po letu 1434 in [[Začimbna pot|morske poti]] v [[Indija|Indijo]] leta 1498; in Kastiljske krone (Španija), čezatlantska potovanja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] v Ameriko med letoma 1492 in 1502 ter prvim obplutjem sveta v letih 1519–1522. Ta odkritja so privedla do številnih pomorskih ekspedicij preko [[Atlantik]]a, [[Indijski ocean|Indijskega]] in [[Tihi ocean|Tihega oceana]] ter kopenskih odprav v Amerikah, Aziji, Afriki in Avstraliji, ki so se nadaljevale v poznem 19. stoletju in končale z raziskovanjem polarnih regij v 20. stoletju.

Evropsko raziskovanje tujine je privedlo do vzpona globalne trgovine in evropskih kolonialnih imperijev, s stikom med starim svetom (Evropa, Azija in Afrika) ter [[Novi svet|Novim svetom]] (Ameriki in Avstraliji), ki je ustvaril [[Kolumbovska izmenjava|kolumbovsko izmenjavo]], širok prenos rastlin, živali, hrane, človeških populacij (vključno s sužnji), nalezljivih bolezni in kulture med vzhodno in zahodno poloblo. To je predstavljalo eno najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju ekologije, kmetijstva in kulture v zgodovini. Doba odkritij in poznejše evropsko raziskovanje je omogočilo globalno kartiranje sveta, kar je privedlo do stika z novimi svetovnimi nazori in oddaljenimi civilizacijami, hkrati pa je vodilo k širjenju bolezni, ki so zdesetkale prebivalstvo, ki prej ni bilo v stiku z Evrazijo in Afriko ter zasužnjevanje, izkoriščanje, vojaško osvajanje in gospodarsko prevlado Evrope in njenih kolonij nad avtohtonimi prebivalci. Omogočila je tudi širjenje krščanstva po vsem svetu: s širjenjem misijonske dejavnosti je sčasoma postala največja svetovna religija. &lt;ref&gt;Adherents.com, [http://www.adherents.com/Religions_By_Adherents.html ''Religions by Adherents''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100129202506/http://www.adherents.com/Religions_By_Adherents.html |date=2010-01-29 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;BBC Documentary: A History of Christianity by Diarmaid MacCulloch, Oxford University&lt;/ref&gt; 
[[File:Age of Discovery explorations in English.png|thumb|upright=3.4|Zemljevid z glavnimi potovanji iz obdobja odkritij]]
== Pregled ==
Podrobnosti so v tabeli:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Glavna odkritja/&lt;br /&gt;Cilj || Glavni raziskovalec !! Leto !! Financiranje s strani
|-
|[[Kongo (reka)|Reka Kongo]] || [[Diogo Cão]] || 1482 || [[Ivan II. Portugalski]]
|-
|[[Rt dobrega upanja]] &lt;br /&gt;Indjski ocean || [[Bartolomeu Dias]] || 1488 || Ivan II. Portugalski
|-
| [[Zahodna Indija]]||[[Krištof Kolumb]]|| 1492|| [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]]
|-
| [[Indija]]||[[Vasco da Gama]] || 1498 || [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]]
|-
| [[Brazilija]]||[[Pedro Álvares Cabral|Cabral]] || 1500 || Manuel I.
|-
| [[Moluki|Otoki začimb]] &lt;br /&gt;[[Avstralazija]] (Zahodni Tihi ocean)|| [[Afonso de Albuquerque |Albuquerque]], [[António de Abreu|Abreu]] in [[Francisco Serrão|Serrão]] || 1512 ||Manuel I.
|-
| [[Tihi ocean]] || [[Vasco Balboa]] || 1513  || [[Ferdinand II. Aragonski]]
|-
| [[Magellanov preliv]]  || [[Ferdinand Magellan|Magellan]] ||  1520 || [[Karel I. Španski]]
|-
| [[Plovba okoli sveta]] || Magellan in [[Juan Sebastián Elcano|Elcano]] || 1522 || Karel I.
|-
| [[Avstralija]] || [[Willem Janszoon]] || 1606 || [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]]
|-
| [[Nova Zelandija]] || [[Abel Tasman]] || 1642 || Nizozemska vzhodnoindijska družba
|-
| [[Antarktika]] || [[James Cook]]|| 1773|| [[Jurij III. Britanski]]
|-
| [[Havaji]] || [[James Cook]]|| 1778 || Jurij III.
|}

[[Portugalci]] so začeli sistematično raziskovati atlantsko obalo Afrike od leta 1418 pod pokroviteljstvom [[Henrik Pomorščak|princa Henrika]]. Pod njegovim vodstvom so Portugalci razvili novo, mnogo lažjo ladjo, [[Karavela|karavelo]], ki bi lahko plula še dlje in hitreje,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Genius That Was China: East and West in the Making of the Modern World|url=https://archive.org/details/geniusthatwaschi0000mers|last1=Merson |first1= John|authorlink=|year= 1990|publisher = The Overlook Press|location=Woodstock, NY|isbn= 978-0-87951-397-9|page=72
| postscript =A companion to the PBS Series ''The Genius That Was China''}}&lt;/ref&gt; predvsem pa je bila zelo okretna in lahko plula veliko bližje vetru ali ''v veter''. Leta 1488 je [[Bartolomeu Dias]] po tej dosegel [[Indijski ocean]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.infoplease.com/biography/var/bartolomeudias.html |title=Bartolomeu Dias |website=infoplease |publisher=Sandbox Networks, Inc. |date= |accessdate=29 May 2015}}&lt;/ref&gt;. Leta 1492 so katoliški monarhi iz Kastilije in Aragonije financirali načrt Krištofa Kolumba, da bi plul na zahod, da bi dosegel Indijo s prečkanjem Atlantika. Pristal je na kontinentu, ki ga Evropejci niso odkrili in ki ga vidijo kot nov svet, Amerike. Da bi preprečili konflikt med Portugalsko in Kastilijo (krono, pod katero je Kolumb potoval), je bila podpisana [[Tordesilljska pogodba]], ki je svet razdelila na dve regiji raziskovanja, kjer je vsak imel izključno pravico zahtevati novo odkrito zemljišče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fsmitha.com/h3/h17-am.html|title=Columbus to the Caribbean|author=|date=|work=fsmitha.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/topics/exploration/christopher-columbus|title=Christopher Columbus – Exploration |author=|date=|work=history.com}}&lt;/ref&gt;

Leta 1498 je portugalska ekspedicija, ki jo je vodil [[Vasco da Gama]], dosegla Indijo s plovbo okoli Afrike in tako odprla neposredno trgovino z Azijo.&lt;ref&gt;Diffie, Bailey W. and George D. Winius, &quot;Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580&quot;, p. 176&lt;/ref&gt; Medtem ko so bile druge raziskovalne flote poslane iz Portugalske v Severno Ameriko, je Portugalska flota (''Armadas da iandia'') v naslednjih letih razširila tudi to vzhodno oceansko pot, sčasoma se je dotaknila Južne Amerike in tako odprla krog od Novega sveta do Azije (od leta 1500, pod poveljstvom [[Pedro Alvares Cabral| Cabrala]]) in raziskovala otoke v južnem Atlantiku in južnem Indijskem oceanu. Kmalu so Portugalci odpluli proti vzhodu, do dragocenih [[Moluki|Otokov začimb]] leta 1512 in pristali na Kitajskem eno leto kasneje. Leta 1513 je španski [[Vasco Núñez de Balboa]] prečkal [[Panamska ožina |Panamsko ožino]] in dosegel &quot;drugo morje&quot; iz Novega sveta. Tako je Evropa prvič leta 1512 dobila novice o vzhodnem in zahodnem Pacifiku v enoletnem razponu okoli. Raziskovanje Vzhoda in Zahoda se je leta 1522 prekrivalo, ko je kastiljsko (špansko) ekspedicijo vodil portugalski pomorščak [[Ferdinand Magellan]] in kasneje španski baskovski pomorščak [[Juan Sebastián Elcano]], ki je plul proti zahodu in dokončal prvo obplutje sveta&lt;ref&gt;Zweig, Stefan, &quot;Conqueror of the Seas – The Story of Magellan&quot;, Read Books, 2007, {{ISBN|1-4067-6006-4}}&lt;/ref&gt;, medtem ko so španski osvajalci raziskovali notranjost obeh Amerik, kasneje pa tudi nekatere južnopacifiške otoke.

Od leta 1495 sta Francozi in Angleži in mnogo kasneje Nizozemci vstopili v raziskovalno dirko po tem, ko so spoznali te podvige in se uprli Iberskemu monopolu na pomorsko trgovino z iskanjem novih poti, najprej na zahodne obale Severne in Južne Amerike. Prve angleške in francoske odprave (začenši s prvo odpravo Johna Cabota leta 1497 na sever, v službi Anglije, sledijo francoske odprave v Južno Ameriko in kasneje v Severno Ameriko) in v Tihi ocean okoli Južne Amerike, vendar sčasoma sledijo Portugalci okoli Afrike v Indijskem oceanu. Sledijo odkritje Avstralije leta 1606, Nove Zelandije leta 1642 in Havajev leta 1778. Medtem, od 1580 do 1640, so Rusi raziskovali in osvojili skoraj vso Sibirijo in v 1730-ih Aljasko.

== Ozadje ==
{{glavni|Zgodnji zemljevidi sveta}} 

=== Vzpon evropske trgovine ===
Med 12. in 15. stoletjem se je evropsko gospodarstvo preoblikovalo z medsebojnim povezovanjem rečnih in morskih trgovskih poti, zaradi česar je Evropa postala ena najbolj uspešnih trgovskih mrež na svetu. &lt;ref name=&quot;Paine_2013&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The Sea and Civilization: A Maritime History of the World |last=Paine |first= Lincoln |year= 2013 |publisher =Random House, LLC |location= New York |pages=}}&lt;/ref&gt;

Pred 12. stoletjem je bila glavna ovira za trgovino vzhodno od Gibraltarske ožine pomanjkanje komercialne spodbude, ne pa neustrezna zasnova ladij. Gospodarska rast Španije je sledila ponovnemu pridobivanju delov [[Al Andaluz|muslimanske Španije]] in obleganju [[Lizbona|Lizbone]] (1147). Zmanjšanje mornariške moči [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]], ki se je začela pred [[prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]], je pomagalo pomorskim italijanskim državam, predvsem Benetkam, Genovi in Pisi, prevladati v trgovini v vzhodnem Sredozemlju, italijanski trgovci pa so postali bogati in politično vplivni. [[Normani|Normansko]] osvajanje Anglije konec 11. stoletja je omogočilo mirno trgovino na Severnem morju. [[Hansa|Hanseatska zveza]], konfederacija trgovskih cehov in njihovih mest na severu Nemčije ob Severnem in Baltskem morju, je bila ključna za komercialni razvoj regije. V 12. stoletju je regija Flandrija, Hainault in Brabant izdelovala najkakovostnejše tekstilne izdelke v severni Evropi, kar je spodbudilo trgovce iz Genove in Benetk, da tja neposredno plujejo. Nicolozzo Spinola je prvič opisal neposredno potovanje iz Genove v Flandrijo leta 1277.

=== Tehnologija: Gradnja ladij in kompas ===
[[File:Sd11-boom.JPG|thumb|left|Velik ''dhow'' z dvema trikotnima jadroma in glavnim jadrom. ''Dhows'' so bili bolj okretni in so jih uporabljali v Indijskem oceanu, preden so jih zgradili v Italiji v 13. stoletju.]]
Tehnološki napredek, ki je bil pomemben za obdobje raziskovanj, je bilo sprejetje magnetnega [[kompas]]a in napredek v oblikovanju ladij.

Kompas je dopolnil starodavno metodo navigacije, ki je temeljila na opazovanju sonca in zvezd. Kompas je bil uporabljen za plovbo na Kitajskem že do 11. stoletja in so ga sprejeli arabski trgovci v Indijskem oceanu. Kompas se je razširil v Evropo do konca 12. ali v začetku 13. stoletja. [10] Uporaba kompasa za navigacijo v Indijskem oceanu je bila prvič omenjena leta 1232. Prva omemba uporabe kompasa v Evropi je bila leta 1180. Evropejci so uporabili &quot;suhi&quot; kompas, z iglo na osi. Kartica kompasa je bila tudi evropski izum. 

Za jadranje so [[Malajci]] neodvisno izumili džunke z jadri, izdelanimi iz tkanih delov, ojačenih z bambusom, vsaj nekaj sto let pred letom 1. pr. n. št. V času [[dinastija Han|dinastije Han]] (206 pr. n. št. do leta 220 n. št.) so Kitajci uporabljali takšna jadra, kar so se naučili od malajskih mornarjev, ki so obiskovali južno obalo. Poleg te vrste jader so izdelovali tudi ravnotežna ''loger'' jadra. Izum teh vrst jader je omogočil jadranje okrog zahodne obale Afrike zaradi njihove sposobnosti plovbe proti vetru. Ta vrsta jadra je navdihnila tudi druge, da so razvili različna jadra.&lt;ref&gt;Shaffer, Lynda Norene (1996). ''Maritime Southeast Asia to 1500.'' M.E. Sharpe. Quoting Johnstone 1980: 191-192&lt;/ref&gt;

[[Javanci|Javanska]] ladja, ki je bila zgrajena za ocean, se imenuje ''po'' ali ''džong'' že od 1. stoletja. Dolga je več kot 50 m in široka  4-7 metrov. Lahko je prevažala 700 ljudi skupaj z več kot 10.000 &quot;斛&quot; tovora (250-1000 ton po različnih interpretacijah). Zgrajene so bile z več deskami, ki so se upirale nevihtam in so imele 4 jadra plus poševno jadro. Javanci so že v 8. stoletju dosegli Ganski imperij.&lt;ref&gt;Wan Chen, ''Strange Things of the South,'' from Robert Temple&lt;/ref&gt;

Ladje so se večale, zahtevale so manjše posadke in so se ustavljale na daljših razdaljah. To je do 14. stoletja privedlo do bistveno nižjih stroškov prevoza na dolge razdalje. Jadrnica [[koga]] je zaradi nizkih stroškov ostala priljubljena za trgovino. V trgovini so se uporabljale tudi [[galeja|galeje]]. 

=== Geografija in zemljevidi ===
[[File:Adler von Lübeck. Model ship 05.jpg|right|thumb|Krmilo krmne hrbtenice ladje &quot;Adler von Lübeck'', hanzeatske lige (1567–1581]]
''Periplus Maris Erythraei'' - dokument iz leta 40–60, opisuje novo odkrito pot skozi Rdeče morje do Indije, z opisi trgov v mestih okoli Rdečega morja, Perzijskega zaliva in Indijskega oceana, vključno ob vzhodni obali Afrike, ki navaja, da »za temi kraji neraziskane oceanske krivulje okrog proti zahodu, ki tečejo po regijah južno od Etiopije in Libije in Afrike, pomešajo z zahodnim morjem (možno sklicevanje na Atlantski ocean)«. Evropsko srednjeveško znanje o Aziji, ki je izven dosega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], je izhajalo iz delnih poročil, pogosto zakritih z legendami &lt;ref&gt;[[#Arnold 2002|Arnold 2002]], p. xi.&lt;/ref&gt;, ki izvirajo iz časa osvajanj [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in njegovih naslednikov.

Drugi vir so bile [[Radaniti |Radhanitske]] judovske mreže trgovcev, ki so bile v času [[Križarske države |križarskih držav]] ustanovljene kot posredniki med Evropo in muslimanskim svetom.
[[File:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7455943) (cropped).jpg|thumb|Ptolemajev zemljevid sveta (2. st.) v rekonstrukciji 15. stoletja]]

Leta 1154 je arabski [[geograf]] [[Al-Idrizi]] ustvaril opis sveta in zemljevid sveta, ''[[Tabula Rogeriana]]'', na dvoru sicilskega kralja [[Rogerij II. Sicilski |Rogerija II.]],&lt;ref name=houben&gt;Houben, 2002, pp. 102–04.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=harley&gt;Harley &amp; Woodward, 1992, pp. 156–61.&lt;/ref&gt; vendar je bila Afrika še vedno le delno znana kristjanom, Genovežanom in Benečanom ali arabskim mornarjem, njen južni obseg ni bil znan. Bila so poročila o veliki afriški [[Sahara|Sahari]], vendar je bilo dejansko znanje za Evropejce omejeno na sredozemske obale in malo drugega, ker je arabska blokada severne Afrike preprečila raziskovanje kopnega. Znanje o atlantski afriški obali je bilo razdrobljeno in izhaja predvsem iz starih grških in rimskih zemljevidov, ki so temeljili na kartažanskem znanju, vključno s časom rimskega raziskovanja Mavretanije. [[Rdeče morje]] je bilo komaj znano in samo trgovinske povezave z [[Pomorske republike|pomorskimi republikami]], zlasti [[Beneška republika|Beneško republiko]], so spodbujale zbiranje natančnih pomorskih znanj. &lt;ref&gt;Abu-Lughod 1991, p. 121.&lt;/ref&gt;

Trgovske poti v Indijskem oceanu so poznali arabski trgovci. Med letoma 1405 in 1421 je cesar Yong-lo iz [[dinastija Ming|dinastije Ming]] podprl vrsto dolgih potovanj pod poveljstvom [[Dženg He]]ja (鄭和). Flote so obiskale Arabijo, Vzhodno Afriko, Indijo, pomorsko jugovzhodno Azijo in Tajsko. Toda potovanja, o katerih je poročal muslimanski pomorščak in prevajalec Ma Huan (pinjin ''Mǎ Huān''), so bila nenadoma ustavljena po cesarjevi smrti &lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Mancall 2006, p. 17.&lt;/ref&gt; in se niso nadaljevala, ko se je kitajska dinastija Ming umaknila v ''[[haidžin]]'', politiko izolacije, ki je imela omejeno pomorsko trgovino.

Leta 1400 je v Italijo prišel latinski prevod Ptolemajeve ''Geographie'' iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Ponovno odkritje rimskega geografskega znanja je bilo razodetje,&lt;ref&gt;Love 2006, p. 130.&lt;/ref&gt; tako za izdelavo zemljevidov kot za svetovni pogled,&lt;ref&gt;Love 2006, p. 130.&lt;/ref&gt; čeprav je krepilo idejo, da je Indijski ocean brez izhoda.

=== Srednjeveška potovanja (1241–1438) ===
[[File:Silk route copy.jpg|thumb|right|upright=0.9|Svilna cesta in trgovske poti začimb, ki jih je leta 1453 blokiralo Osmansko cesarstvo, so spodbudile raziskovanja za iskanje alternativnih morskih poti]]
[[File:Travels of Marco Polo.png|thumb|right|upright=0.9|Potovanje Marca Pola (1271–1295)]]
Uvod v obdobje odkritja je bila serija evropskih ekspedicij, ki so v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] prečkale Evrazijo po kopnem. Čeprav so [[Mongoli]] grozili Evropi z ropanjem in uničevanjem, je mongolska država poenotila velik del Evrazije, od leta 1206 pa je ''[[Pax Mongolica]]'' (Mongolski mir) dovolil varne trgovske poti in komunikacijske povezave od Bližnjega vzhoda do Kitajske. Številni Evropejci so jih izkoristili za raziskovanje vzhoda. Večinoma so bili Italijani, saj so trgovino med Evropo in Bližnjim vzhodom nadzorovale predvsem pomorske republike.

Obstaja nekaj poročil o trgovcih iz Severne Afrike in Sredozemlja, ki so v Indijskem oceanu trgovali v poznem srednjem veku.

Krščanska veleposlaništva so bila poslana do [[Karakorum (mesto)|Karakoruma]] v času mongolskih vpadov na [[Levant]], od koder so pridobili boljše razumevanje sveta. Prvi od teh potnikov je bil Giovanni da Pian del Carpine, ki ga je [[papež Inocenc IV.]] poslal v [[Kagan]] in je potoval v Mongolijo in nazaj od 1241 do 1247. Približno v istem času je ruski knez [[Jaroslav II. Vladimirski]], nato pa njegova sinova [[Aleksander Jaroslavič Nevski]] in [[Andrej II. Vladimirski]], odpotoval v mongolsko prestolnico. Čeprav so imela močne politične posledice, njihova potovanja niso pustila podrobnih zapisov. Sledili so drugi popotniki, kot so Francoz [[André de Longjumeau]] in Flamec [[William Rubruck]], ki so prišli na Kitajsko skozi Srednjo Azijo. [[Marco Polo]], beneški trgovec, je narekoval zgodbe o potovanjih po Aziji od 1271 do 1295, v katerih je opisoval, da je bil gost na dvoru [[dinastija Juan|dinastije Juan]] pri [[Kublajkan]]u in so jih brali po vsej Evropi.

Muslimansko floto, ki je varovala [[Gibraltarska ožina |Gibraltarsko ožino]], je porazila Genova leta 1291.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title= The Victory of Reason: How Christianity Led to Freedom, Capitalism and Western Success|url= https://archive.org/details/victoryofreasonh00star|last= Stark|first= Rodney |year= 2005 |publisher =Random House Trade Paperbacks|location= New York |isbn=978-0-8129-7233-7|page=[https://archive.org/details/victoryofreasonh00star/page/137 137]}}&lt;/ref&gt; V tem letu so bili prvi poskusi raziskave Atlantika, trgovski bratje Vadino in Ugolino Vivaldi so odpluli iz Genove z dvema galejama, vendar so izginili ob maroški obali in ohranili strahove pred oceanskimi potovanji. Med letoma 1325 in 1354 je maroški učenjak iz [[Tanger]]ja, [[Ibn Batuta]], potoval skozi severno Afriko, Saharsko puščavo, Zahodno Afriko, južno Evropo, Vzhodno Evropo, Afriški rog, Bližnji vzhod in Azijo, in prišel tudi na Kitajsko. Po vrnitvi je učenjaku, ki ga je srečal v [[Granada|Granadi]] narekoval poročilo o svojih potovanjih, ''Rihla'' (»Potovanje«),&lt;ref&gt;Dunn 2004, p. 310.&lt;/ref&gt; neuraden vir njegovih dogodivščin. Med letoma 1357 in 1371 je knjiga o domnevnih potovanjih, ki jo je sestavil John Mandeville, pridobila izjemno popularnost. Kljub nezanesljivi in pogosto fantastični naravi teh poročil, so bila uporabljena kot referenca za vzhod, Egipt in Levant na splošno, pri čemer so trdila, da je Jeruzalem središče sveta.

Po obdobju [[Timuridi|Timuridskih]] odnosov z Evropo je leta 1439 Niccolò de' Conti objavil poročilo o svojih potovanjih kot muslimanski trgovec v Indijo in jugovzhodno Azijo, kasneje leta 1466–1472 pa je ruski trgovec Afanasij Nikitin iz [[Tver]]a odpotoval v Indijo in to opisal v knjigi ''Potovanje po treh morjih''.

Ta potovanja po kopnem niso imela takojšnjega učinka. Mongolski imperij je propadel skoraj tako hitro, kot je nastal in kmalu je pot na vzhod postala težja in nevarnejša. [[Črna smrt]] v 14. stoletju je tudi onemogočila potovanja in trgovino. Vzpon Osmanskega cesarstva je še dodatno omejila možnosti za evropsko kopensko trgovino.

=== Kitajski misijoni (1405–1433) ===
{{glavni|Kitajska raziskovanja}}
[[File:Stellardiagram-Zhengho.jpg|thumb|upright=0.7|left|''Karta Mao Kuna'', verjamejo, da temelji na Dženg Hejevih potovanjih, ki kažejo smeri jadranja med pristanišči jugovzhodne Azije in vse do Malindi, v ''Wu Bei Zhi'' (1628)]]
Kitajci so imeli široke povezave prek trgovine v Aziji in so od [[dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) pluli do Arabije, Vzhodne Afrike in Egipta. Med letoma 1405 in 1421 je tretji Ming cesar Yongle pod pokroviteljstvom admirala Dženg Heja sponzoriral vrsto dolgih potovanj v Indijskem oceanu.

Za te mednarodne diplomatske ekspedicije je bila pripravljena velika flota novih ladij – [[džunka|džunk]]. Največja od teh džunk, ki so jo Kitajci poimenovali ''bao chuan'' (ladja zakladov) - je lahko merila 121 metrov premca do krme, na njej je bilo na tisoče mornarjev. Prva ekspedicija je odpotovala leta 1405. Izvedenih je bilo vsaj sedem dobro dokumentiranih ekspedicij, vsaka večja in dražja od prejšnjih. Flote so obiskale Arabijo, Vzhodno Afriko, Indijo, malajski arhipelag in Tajsko (v času, ko se je imenovala [[Siam]]) in si izmenjavali blago.&lt;ref&gt;Tamura 1997, p. 70.&lt;/ref&gt; Predstavili so darila iz zlata, srebra, porcelana in svile; v zameno so dobili noje, zebre, kamele, slonovino in žirafe &lt;ref&gt;Tamura 1997, p. 70.&lt;/ref&gt;. Po smrti cesarja je Zheng He vodil zadnjo odpravo, ki je odplula iz Nankinga leta 1431 in se leta 1433 vrnila v Peking. Zelo verjetno je, da je ta zadnja ekspedicija dosegla celo [[Madagaskar]]. O potovanjih je poročal muslimanski popotnik in prevajalec Ma Huan, ki je spremljal Dženg Heja na treh od sedmih ekspedicij, njegov zapis je bil objavljen kot ''Ying-Yai Sheng-Lam'' (celotna raziskava obrežij oceana) (1433).&lt;ref&gt;Mancall 2006, p. 115.&lt;/ref&gt;

Ta potovanja na dolge razdalje se niso nadaljevala, saj se je kitajska dinastija Ming umaknila v ''haidžin'', politiko izolacije, in je imela omejeno pomorsko trgovino. Potovanja so se nenadoma ustavila po cesarjevi smrti, saj so Kitajci izgubili zanimanje za tisto, kar so poimenovali barbarske dežele, ki so se obrnile navznoter in nasledniki cesarjev so menili, da so ekspedicije škodljive za kitajsko državo; cesar Hongšji je končal nadaljnje odprave in cesar Šjuande je uničil veliko informacij o Dženg Hejevih potovanjih.

== Atlantski ocean (1419–1507) ==
{{glavni|Portugalska odkritja}}
[[File:Republik Venedig Handelswege01.png|thumb|Genoveška (rdeča) in Beneška (zelena) pomorska trgovska pot v Sredozemskem in Črnem morju]]
Od 8. do 15. stoletja so [[Beneška republika]] in sosednje pomorske republike držale monopol evropske trgovine z Bližnjim vzhodom. Trgovina s [[svila|svilo]] in [[začimba]]mi ([[kadilo]], [[zelišče|zelišča]], [[Droga (farmacija)|droge]] in [[opij]]), je ta mediteranska mesta-države naredila zelo bogate. Začimbe so bile med najdražjimi in zahtevnejšimi izdelki srednjega veka, saj so jih uporabljali v srednjeveški medicini, ob verskih obredih, v kozmetiki, parfumeriji, pa tudi kot aditive za živila in konzervanse. Vse je bilo uvoženo iz Azije in Afrike.

Muslimanski trgovci - večinoma potomci arabskih mornarjev iz [[Jemen|Jemna]] in [[Oman]]a - so prevladovali na pomorskih poteh po celotnem Indijskem oceanu, izkoriščali so izvorne regije na Daljnem vzhodu in ladijski promet za trgovanje v Indiji, predvsem iz Kodžikode, proti zahodu do [[Hormuz]]a v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Džeda|Džede]] ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Od tam so na obale Sredozemlja vodile kopenske poti. Beneški trgovci so distribuirali blago po Evropi do vzpona Osmanskega cesarstva, ki je sčasoma pripeljalo do padca [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453, ki je Evropejcem prepovedalo pomembne kombinirane kopensko-morske poti.&lt;ref name=GT-DEX-1453-09&gt;{{navedi splet|title=Byzantine-Ottoman Wars: Fall of Constantinople and spurring &quot;age of discovery&quot;|url=http://militaryhistory.about.com/od/battleswars14011600/p/Byzantine-Ottoman-Wars-Fall-Of-Constantinople.htm|accessdate=18 August 2012|archive-date=2015-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150604120350/http://militaryhistory.about.com/od/battleswars14011600/p/Byzantine-Ottoman-Wars-Fall-Of-Constantinople.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=GT-DEX-1453-10&gt;{{navedi splet|title=Overview of Age of Exploration |url=http://www.learnerator.com/ap-european-history/study-center/summaries/age-of-exploration/overview |accessdate=18 August 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120709074111/http://www.learnerator.com/ap-european-history/study-center/summaries/age-of-exploration/overview |archivedate=July 9, 2012 }}&lt;/ref&gt;

Zaradi prisilnega zmanjšanja dejavnosti v Črnem morju in v vojni z Benetkami so se [[Genovska republika|Genovežani]] obrnili na severnoafriško trgovino s pšenico, oljčnim oljem (vrednotenim tudi kot vir energije) in iskanjem srebra in zlata. Evropejci so imeli stalen primanjkljaj v srebru in zlatu, saj so šli kovanci le v eno smer: ven, porabljeni za vzhodno trgovino, ki je bila zdaj odrezana. Več evropskih rudnikov je bilo izčrpanih. Pomanjkanje plemenitih kovin je vodilo k razvoju kompleksnega bančnega sistema za obvladovanje tveganj v trgovini (prva državna banka, Banco di San Giorgio, je bila ustanovljena leta 1407 v Genovi). Poleg tega so se na Portugalskem ustanovile genovske skupnosti, ki so plule tudi v pristanišče [[Brugge]] (Flandrija) in Anglijo in izkoristile svoje podjetniško in finančno znanje.

Evropsko jadranje je bilo v prvi vrsti blizu kopenske [[kabotaža|kabotaže]], vodeno s [[portolanski zemljevid|portolanskimi zemljevidi]]. ''Portolan'' je priročnik s pomorskimi navigacijskimi podatki namenjen priobalni navigaciji, ki so mu bili dodani kompasni zemljevidi, ki so temeljili na kompasnih smereh in ocenjenih razdaljah in so določali preverjene oceanske poti, ki so jih vodile obalne točke: mornarji so odšli z znane točke, sledili smeri [[kompas]]a in poskušali določiti svojo lokacijo po teh točkah.&lt;ref&gt;Parry 1981, p. 33.&lt;/ref&gt; Za prvo oceansko raziskovanje so zahodni Evropejci uporabljali kompas, pa tudi nove napredke v [[kartografija|kartografiji]] in [[astronomija|astronomiji]]. Arabska navigacijska orodja, kot je [[astrolab]] in [[kvadrant  (instrument)|kvadrant]], so bila uporabljena za nebesno navigacijo.

=== Portugalsko raziskovanje ===
{{glavni|Evropska raziskovanja Afrike}}
[[File:Niger saharan medieval trade routes.PNG|thumb|Saharske trgovske poti c. 1400, s sodobnim Nigrom (rumeno)]]
Leta 1297, ko se je končal portugalski del [[rekonkvista|rekonkviste]], se je portugalski kralj Denis zanimal za izvoz, leta 1317 pa sklenil pogodbo z genovskim pomorščakom Manuelom Pessanho, ki ga je imenoval za prvega admirala portugalske mornarice za obrambo države pred muslimanskimi piratskimi pohodi.&lt;ref&gt;Diffie 1977, p. 210.&lt;/ref&gt; Izbruhi bubonske [[kuga|kuge]] so v drugi polovici 14. stoletja privedli do hude depopulacije: le morje je ponudilo alternative, pri čemer se je večina prebivalcev ukvarjala z ribolovom in trgovanjem na obalnih območjih. Med letoma 1325 in 1357 je [[Alfonz IV. Portugalski]] spodbujal pomorsko trgovino in naročil prva raziskovanja. [[Kanarski otoki]], ki so bili že znani Genovežanom, naj bi bili uradno odkriti pod pokroviteljstvom Portugalcev, toda leta 1344 jih je Kastilija izpodbijala in razširila njihovo rivalstvo v morje.

Da bi zagotovili svoj monopol nad trgovino, so Evropejci (začenši s portugalskim) poskušali namestiti mediteranski trgovinski sistem, ki je uporabljal vojaško moč in ustrahovanje, da bi preusmeril trgovino prek pristanišč, ki so jih nadzorovali; tam bi lahko obdavčili.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Trade and Civilization in the Indian Ocean: An Economic History from the Rise of Islam to 1750|last=Chaudhuri|first=K.N.|publisher=Cambridge University Press|year=1985|isbn=|location=|pages=64}}&lt;/ref&gt; Leta 1415 so Portugalci osvojili [[Ceuta|Ceuto]], da bi nadzorovali plovbo po afriški obali. Tam je bil mladi princ [[Henrik Pomorščak]], ki se je zavedal možnosti dobička na [[transsaharska trgovina|transsaharskih trgovskih poteh]]. Že stoletja so trgovske poti sužnjev in zlata, ki so povezovale Zahodno Afriko s Sredozemljem, prešle puščavo zahodne Sahare, ki so jo nadzirali [[Mavri]] severne Afrike.

Henrik je želel vedeti, kako daleč so se razširila muslimanska ozemlja v Afriki, v upanju, da jih obidejo in trgujejo neposredno z Zahodno Afriko po morju, da bi našli zaveznike v legendarnih krščanskih deželah na jugu, kot je dolgo izgubljeno krščansko kraljestvo prezbitra Janeza in preveriti, ali je mogoče doseči Indijo po morju, ki je vir donosne trgovine z začimbami. Vlagal je v financiranje plovb ob obali Mavretanije, kjer je zbral skupino trgovcev, lastnikov ladij in zainteresiranih strani, ki so se zanimale za nove pomorske poti. Kmalu so bili doseženi atlantski otoki [[Madeira]] (1419) in [[Azori]] (1427). Zlasti so jih odkrili s potovanji, ki jih je začel poveljnik princ Henrik Pomorščak. Sam vodja odprave, ki je ustanovil naselja na otoku Madeira, je bil [[João Gonçalves Zarco]].&lt;ref&gt;Joaquinn Pedro Oliveira Martins, The Golden Age Of Prince Henry The Navigator. (New York: Dutton), p. 72.&lt;/ref&gt;

V tistem času Evropejci niso vedeli, kaj leži onkraj Cape Non (Cape Chaunar) na afriški obali in ali se je mogoče vrniti, ko je bil prečkan. Navtični miti so opozarjali na oceanske pošasti ali na rob sveta, toda plovba princa Henrika je nasprotovala takim prepričanjem: od leta 1421 ga je sistematična plovba pripeljala do prečkanja te meje in rta Bojador (Rā's Būjādūr, danes v Zahodni Sahari), ki ga je leta 1434 končno prešel eden od kapetanov princa Henrika, Gil Eanes.

Velik napredek je bila uvedba ''[[Karavela|karavele]]'' v sredini 15. stoletja, majhne ladje, ki je takrat lahko plula v močnejšem vetru bolj kot katera koli druga v Evropi. Razvili so jo iz ribiške ladje in prvič  lahko zapustili obalno kabotažo in varno pluli po odprtem Atlantiku. Za nebesno plovbo so Portugalci uporabljali [[efemeride]], tabele s podatki o legi nebesnih teles, ki so v 15. stoletju doživele izjemno razpršenost. To so bile astronomske karte, ki so zaznavale lokacijo zvezd v določenem časovnem obdobju. Leta 1496 je judovski astronom, astrolog in matematik [[Abraham Zacuto]] izdal ''Almanach Perpetuum'' in vključil nekatere od teh tabel za gibanje zvezd.&lt;ref&gt;Nissan Mindel, Rabbi Abraham Zacuto – (1450–1515), http://www.chabad.org/library/article_cdo/aid/111917/jewish/Rabbi-Abraham-Zacuto.htm&lt;/ref&gt; Te tabele so spremenile navigacijo in omogočile izračun zemljepisne širine. Točna zemljepisna dolžina pa je ostala nedosegljiva, mornarji pa so se že stoletja trudili, da bi jo določali. Z uporabo karavele se je sistematično raziskovanje nadaljevalo vse bolj na jug in v povprečju letno napredovalo. [[Senegal]] in polotok Zeleni rt so bili doseženi leta 1445, leta 1446 pa se je [[Álvaro Fernandes]] pomaknil skoraj do današnje [[Sierra Leone]].

Leta 1453 je bil padec [[Konstantinopel|Konstantinopla]] v roke Turkov udarec za krščanstvo in vzpostavljene poslovne odnose, ki so ga povezovali z vzhodom. Leta 1455 je [[papež Nikolaj V.]] izdal bulo ''[[Romanus Pontifex]]'', ki je okrepila prejšnji ''[[Dum Diversas]]'' (1452), s katerim so vsa zemljišča in morja, odkrita od Cape Bojadorja, dodeljena kralju Afonzu V. Portugalskem in njegovim naslednikom ter trgovini in osvajanju proti muslimanom in poganom in sprožil politiko ''[[mare clausum]]'' v Atlantiku. Kralj, ki je iskal genovske strokovnjake o morski poti v Indijo, je naročil ''[[Fra Maurov zemljevid]]'' sveta, ki je prispel v Lizbono leta 1459.

Leta 1456 je [[Diogo Gomes]] dosegel arhipelag [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. V naslednjem desetletju je več kapitanov v službi princa Henrika - vključno Genovežan [[Antonio da Noli]] in Benečan [[Alvise Cadamosto]] - odkrilo preostale otoke, ki so bili zasedeni v 15. stoletju. [[Gvinejski zaliv]] bo dosežen v 1460-ih.
[[File:Caravel Boa Esperanca Portugal.jpg|thumb|left|Replika karavele, ladje uvedene sredi 15. stoletja za raziskovanje oceanov]]

==== Portugalsko raziskovanje po Henriku Pomorščaku ====
Leta 1460 je Pedro de Sintra dosegel Sierro Leone. Princ Henrik je umrl novembra istega leta. Po tem ko je bilo glede na skromne prihodke, leta 1469 raziskovanje odobreno lizbonskemu trgovcu Fernámu Gomesu, ki je v zameno za monopol trgovanja v Gvinejskem zalivu vsako leto, pet let, raziskal 161 kilometrov. S svojim sponzorstvom so ga raziskovalci João de Santarém, Pedro Escobar, Lopo Gonçalves, Fernão do Pó in Pedro de Sintra dosegli tudi preko teh ciljev. Dosegli so južno poloblo in otoke v Gvinejskem zalivu, vključno s [[Sveti Tomaž in Princ|Svetim Tomažem in Princom]] ter [[Elmina|Elmino]] na Zlato obalo leta 1471. (Na južni polobli so južni križ uporabili kot referenco za nebesno plovbo). To kar so imenovali ''Zlata obala'' v današnji [[Gana|Gani]], je bila najdena med domačini in arabskimi in berberskimi trgovci cvetoča trgovina z aluvialnim zlatom.

Leta 1478 (med vojno za kastiljsko nasledstvo) se je v bližini obale v Elmini vodila velika bitka med kastiljsko armado s 35 karavelami in portugalsko floto za hegemonijo trgovine v Gvineji (zlato, sužnji, slonovina in poper ''melegueta''). Vojna se je končala s portugalsko pomorsko zmago, čemur je sledilo uradno priznanje portugalske suverenosti nad večino spornih zahodnoafriških ozemelj, ki so bila vključena v Alcáçovasovo pogodbo iz leta 1479. To je bila prva kolonialna vojna med evropskimi silami.

Leta 1481 se je nedavno kronan [[Ivan II. Portugalski|Ivan II.]] odločil graditi poštno postajo - dvorec São Jorge da Mina v Elmini. Leta 1482 je reko [[Kongo (reka)|Kongo]] raziskal [[Diogo Cão]], ki je leta 1486 nadaljeval na [[Cape Cross]] (današnja [[Namibija]]).

Naslednji pomemben preboj je bil leta 1488, ko je [[Bartolomeu Dias]] obkrožil južni del Afrike, ki ga je imenoval ''Nevihtni rt'' (''Cabo das Tormentas''), zasidral v zalivu Mossel in potem peljal proti vzhodu do izliva [[Velika Ribja reka|Velike Ribje reke]], kar dokazuje, da je bil Indijski ocean dostopen iz Atlantika. Hkrati je Pêro da Covilhã, ki je potoval skrivaj po kopnem, dosegel Etiopijo in zbral pomembne informacije o Rdečem morju in obali Kenije, kar kaže, da bo kmalu prišlo do pomorske poti do Indije.&lt;ref&gt;Anderson 2000, p. 59.&lt;/ref&gt; Kmalu ga je kralj Ivan II. Portugalski preimenoval v &quot;[[Rt dobrega upanja]]&quot; (''Cabo da Boa Esperança'') zaradi velikega optimizma, ki ga je povzročila možnost pomorske poti v Indijo, ki je dokaz, ki je obstajal že od [[Ptolemaj]]a, da je Indijski ocean brez kopnega.

Na podlagi mnogo kasnejših zgodb o fantomskem otoku, znanem kot Bacalao in rezbarije na Dighton Rocku, so nekateri domnevali, da je portugalski raziskovalec João Vaz Corte-Real leta 1473 odkril Novo Fundlandijo, vendar so glavni viri zgodovinarjev nezanesljivi in neprepričljivi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Lusa|title=Portugueses chegaram à América 19 anos antes de Colombo|url=https://expresso.sapo.pt/cultura/2016-02-27-Portugueses-chegaram-a-America-19-anos-antes-de-Colombo|publisher=Expresso|accessdate=2019-02-14|archive-date=2018-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215173553/https://expresso.sapo.pt/cultura/2016-02-27-Portugueses-chegaram-a-America-19-anos-antes-de-Colombo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Špansko raziskovanje: Kolumb in Zahodna Indija ===
{{glavni|Potovanja Krištofa Kolumba|Španska kolonizacija Amerik}}
[[File:Viajes de colon en.svg|thumb|upright=0.9|Štiri potovanja Krištofa Kolumba 1492–1503]]
Portugalski sosedi, iberski rival Kastilija, je začela uveljavljati svojo vladavino nad Kanarskimi otoki ob zahodni afriški obali leta 1402, nato pa je bila motena zaradi notranje iberske politike in odbijanja poskusov islamske invazije in napadov večino 15. stoletja. Šele pozno v tem stoletju, po združitvi krone Kastilije in Aragonije in dokončanju rekonkviste, se je nastajajoča moderna [[Španija]] popolnoma zavezala iskanju novih trgovskih poti v tujini. Aragonska krona je bila pomemben pomorski potencial v Sredozemlju, ki je nadzoroval ozemlja v vzhodni Španiji, jugozahodni Franciji, večjih otokih, kot sta [[Sicilija]], [[Malta]] in [[Neapeljsko kraljestvo]] in [[Sardinija]], s celinsko posestjo pa vse do Grčije. Leta 1492 so skupni vladarji osvojili mavrsko kraljestvo Granado, ki je zagotavljala Kastiliji afriško blago preko davkov in se odločila za financiranje odprave Krištofa Kolumba v upanju, da se izogne portugalskemu monopolu na zahodnoafriških morskih poteh in doseže »Indijo« (vzhodno in južno Azijo) s potovanjem na zahod.&lt;ref&gt;DeLamar 1992, p. 341.&lt;/ref&gt; Dvakrat prej, leta 1485 in 1488, je Kolumb predstavil projekt kralju Ivanu II. Portugalskem, ki ga je zavrnil.

3. avgusta 1492 je Kolumb odšel iz Palos de la Frontera s tremi ladjami; ena večja [[karaka]], ''Santa María'', z vzdevkom ''Gallega'' (Galicijka) in dvema manjšima karavelama, ''Pinta'' (Slikana) in ''Santa Clara'', ki ima vzdevek ''Niña''. Kolumb je najprej odplul na Kanarske otoke, kjer je obnovil zaloge, ki so bile potrebne za pet tedensko potovanje čez ocean, ko bo prečkal del Atlantika, ki je postal znan kot [[Sargaško morje]].

Kopno so opazili 12. oktobra 1492, Kolumb pa je otok imenoval ''San Salvador'' (zdaj [[Bahami]]), za kar je verjel da je »Zahodna Indija«. Kolumb je do 5. decembra raziskoval severovzhodno obalo Kube (pristanek 28. oktobra) in severno obalo [[Hispaniola|Hispaniole]]. Sprejel ga je domači ''cacique'' (poglavar) Guacanagari, ki mu je dovolil, da nekaj svojih ljudi pusti.

[[File:TresCarabelas.jpg|thumb|left|Replike Niña, Pinta in Santa María v Palos de la Frontera v Španiji]]
Kolumb je zapustil 39 ljudi in ustanovil naselje ''La Navidad'' na današnjem [[Haiti]]ju. Pred vrnitvijo v Španijo je ugrabil deset do petindvajset domačinov in jih odpeljal s sabo. Samo sedem ali osem domačih Indijancev je prišlo živih v Španijo, vendar so na Seviljčane naredili precejšen vtis.

Po vrnitvi ga je nevihta prisilila, da je 4. marca 1493 pristal v [[Lizbona|Lizboni]]. Po tednu dni na Portugalskem je odplul v Španijo in 15. marca 1493 prispel v [[Barcelona|Barcelono]], kjer je poročal kraljici Izabeli in kralju Ferdinandu. Beseda o odkritju novih dežel se je hitro razširila po vsej Evropi.

Kolumb in drugi španski raziskovalci so bili sprva razočarani nad svojimi odkritji - za razliko od Afrike ali Azije, karibski otočani niso imeli veliko za trgovanje s kastiljskimi ladjami. Otoki so tako postali središče kolonizacijskih prizadevanj. Šele ko je bila raziskana sama celina, je Španija našla bogastvo, ki ga je iskala.

=== Tordesilljska pogodba (1494) ===
{{glavni| Tordesilljska pogodba}}
[[File:Spain and Portugal.png|upright=0.9|thumb|Začetni poldnevnik po Tordesilljski pogodbi iz leta 1494 (vijolična) in poznejši antimeridijski otoki Moluki (zeleni), določeni po pogodbi iz Zaragoze (1529)]]
Kmalu po vrnitvi Kolumba, iz kasneje imenovane &quot;Zahodne Indije&quot;, je postala nujna delitev vpliva, da bi se izognili konfliktu med Španci in Portugalci. Dva meseca po prihodu Kolumba so katoliški monarhi 4. maja 1493 sprejeli bulo (''Inter caetera'') od [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], v kateri je bilo zapisano, da morajo vsa ozemlja zahodno in južno od linije pol-do-pola 100 lig zahodno in južno od Azorov ali Zelenortskih otokov pripadati Kastiliji in kasneje, vse celine in otoki potem pripadajo Indiji. Ne omenja Portugalske, ki ne bi mogla uveljavljati na novo odkritih dežel vzhodno od črte.

Kralj Ivan II. Portugalski ni bil zadovoljen z dogovorom, saj je občutil, da mu je dal premalo ozemlja, kar mu je preprečilo, da bi dosegel Indijo, njegov glavni cilj. Nato se je pogajal neposredno s kraljem Ferdinandom in špansko kraljico Izabelo, da bi premaknil črto na zahod in mu dovolilo, da zahteva novoustanovljene dežele vzhodno od nje.

Leta 1494 je bil dosežen sporazum s [[Tordesilljska pogodba|Tordesilljsko pogodbo]], ki je razdelila svet med dve sili. V tej pogodbi so Portugalci dobili vse izven Evrope vzhodno od črte, ki je potekala 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (že portugalski) in otokov, ki jih je Krištof Kolumb odkril na svojem prvem potovanju (za Kastilijo), ki je v pogodbi poimenovana kot Cipangu in Antilia (Kuba in Hispaniola). To jim je dalo nadzor nad Afriko, Azijo in vzhodno Južno Ameriko (Brazilija). Španci (Kastilija) so dobili vse zahodno od te črte. V času pogajanj je pogodba razdelila znani svet atlantskih otokov približno na polovico, z ločnico, ki je bila približno na pol poti med portugalskimi Zelenortskimi otoki in španskimi odkritji na Karibih.

[[Pedro Álvares Cabral]] je leta 1500 naletel na brazilsko obalo, za katero je veljalo, da je velik otok. Ker je bil vzhodno od ločilne črte, je to trdil za Portugalsko in to so spoštovali Španci. Portugalske ladje so odplule proti zahodu v Atlantik, da bi dosegle ugodne vetrove za potovanje v Indijo in takrat je Cabral vodil na svoje potovanje, v koridorju pa je bila sklenjena pogodba za zaščito. Nekateri sumijo, da so Portugalci prej odkrili Brazilijo, zato so premaknili črto na vzhod in kako jo je Cabral našel, vendar o tem ni zanesljivih dokazov. Drugi osumljenec Duarte Pacheco Pereira je tajno odkril Brazilijo leta 1498, vendar to ni verodostojno za večino zgodovinarjev.

Kasneje se bo špansko ozemlje izkazalo za obsežno območje celinske Severne in Južne Amerike, čeprav bi se Brazilija pod nadzorom Portugalske razširila čez mejo, naselja drugih evropskih sil pa ne bi upoštevala pogodbe.

=== Novi svet: Amerike ===
[[File:Waldseemuller map closeup with America.jpg|thumb|left|Detajl Waldseemüllerjevega zemljevina (1507) prvič kaže ime &quot;America&quot;.]]
Evropejci so dejansko videli zelo malo razdeljenega območja, saj ga je delila le geografska opredelitev, ne pa nadzor na terenu. Kolumbovo prvo potovanje leta 1492 je spodbudilo pomorsko raziskovanje, in leta 1497 so se številni raziskovalci odpravili na zahod.

==== Severna Amerika ====
Tega leta je John Cabot, tudi italijanski naročnik, dobil patent za pisma kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]. Plovba iz Bristola, ki jo je verjetno podpirala lokalna družba trgovskih podpornikov, je Cabot prečkal Atlantik iz severne zemljepisne širine, saj je upal, da bo potovanje do &quot;Zahodne Indije&quot; krajše in se spustil nekje v Severni Ameriki, morda v Novi Fundlandiji. Leta 1499 je João Fernandes Lavrador pridobil licenco s strani portugalskega kralja in skupaj s Pêro de Barcelosom prvič opazil Labrador, ki mu je bil podeljen in poimenovan po njem. Po vrnitvi je morda šel v Bristol, da bi odpotoval v imenu Anglije. Skoraj istočasno so med letoma 1499 in 1502 brata Gaspar in Miguel Corte Real raziskovala in imenovala obale Grenlandije in tudi Nove Fundlandije. Obe raziskavi sta zabeleženi v 1502 ''Cantino planisphere''. &lt;ref&gt;[[#Diffie 1977|Diffie 1977]], pp. 463–65.&lt;/ref&gt;

==== &quot;Prava Indija&quot; in Brazilija ====
Leta 1497 je novoimenovani portugalski kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] poslal vzhodno raziskovalno floto, s čimer je izpolnil projekt svojega predhodnika, da najde pot do Indije. Julija 1499 se je širila novica, da so Portugalci dosegli &quot;pravo indijo&quot;, ko je portugalski kralj poslal pismo španskim katoliškim monarhom en dan po praznovanju vrnitve flote.

Tretja Kolumbova ekspedicija leta 1498 je bila začetek prve uspešne kastiljske (španske) kolonizacije v Zahodni Indiji na otoku Hispaniola. Kljub naraščajočim dvomom je Kolumb zavrnil, da ni prava Indija. Med potovanjem je odkril ustje reke [[Orinoco]] na severni obali Južne Amerike (zdaj [[Venezuela]]) in mislil, da je ogromna količina sveže vode, ki prihaja iz nje, lahko le iz celinske kopenske mase, za katero je bil prepričan, da je azijska celina.

Ko se je ladijski promet med Seviljo in Zahodno Indijo povečal, se je povečalo poznavanje karibskih otokov, Srednje Amerike in severne obale Južne Amerike. Ena od teh španskih flot, [[Alonso de Ojeda]] in [[Amerigo Vespucci]] leta 1499–1500, je prišla na kopno ob obali današnje [[Gvajana|Gvajane]], ko se zdi, da sta se dva raziskovalca ločila v nasprotnih smereh. Vespucci je odplul proti jugu, kjer je julija 1499 odkril ustje reke [[Amazonka|Amazonke]] &lt;ref name=Pohl1966&gt;{{navedi knjigo  | last = Pohl  | first = Frederick J.  | title = Amerigo Vespucci: Pilot Major  | url = https://archive.org/details/amerigovespuccip0000pohl  | publisher = Octagon Books  | year = 1966  | location = New York  | pages = [https://archive.org/details/amerigovespuccip0000pohl/page/54 54]–55 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.goodreads.com/book/show/4820349-amerigo-and-the-new-world] Arciniegas, German (1978) ''Amerigo and the New World: The Life &amp; Times of Amerigo Vespucci'': Octagon Press&lt;/ref&gt; in dosegel 6 ° J, v današnji severovzhodni Braziliji, preden se je obrnil.

V začetku leta 1500 je [[Vicente Yáñez Pinzon]] z nevihto zavil iz smeri in 26. januarja 1500 dosegel današnjo severovzhodno obalo Brazilije in raziskoval daleč na jug kot današnje zvezne države [[Pernambuco]]. Njegova flota je bila prva, ki je v celoti vstopila v izliv reke Amazonke, ki jo je poimenoval ''Río Santa María de la Mar Dulce'' (reka sv. Marije sladkovodnega morja) &lt;ref name=Morison1974&gt;{{navedi knjigo  | last = Morison  | first = Samuel  | title = The European Discovery of America: The Southern Voyages, 1492–1616  | url = https://archive.org/details/europeandiscover0000samu_p1c6  | publisher = Oxford University Press  | year = 1974  | location = New York| page = }}&lt;/ref&gt;. Vendar pa je bilo ozemlje predaleč vzhodno, da bi ga Kastiljci zahtevali v skladu s Tordesilljsko pogodbo, a je odkritje ustvarilo kastiljski (španski) interes in sicer s potovanjem Pinzona leta 1508 (ekspedicija, ki je ob severni obali do obale celinske Srednje Amerike iskala prehod na vzhod) in potovanje leta 1515–16 z navigatorjem ekspedicije 1508, Juanom Díazom de Solísom. Odprava 1515–16 je bila spodbujena s poročili o portugalskem raziskovanju regije. Končalo se je, ko je de Solís in nekaj njegove posadke izginilo pri raziskovanju [[Río de la Plata |reke Plate]] v čolnu, toda ugotovili so, da je spet vzbudila špansko zanimanje, kolonizacija pa se je začela leta 1531.

Aprila 1500 se je druga portugalska indijska armada, ki jo je vodil Pedro Álvares Cabral, z ekipo strokovnih kapitanov, vključno z Bartolomeu Diasom in Nicolauom Coelhom, srečala z brazilsko obalo, ko se je obrnila proti zahodu v Atlantiku, medtem ko je izvajala veliko &quot;volta do mar&quot; da bi se izognili brezvetrju v Gvinejskem zalivu. 21. aprila 1500 so opazili goro in jo poimenovali ''Monte Pascoal'', 22. aprila pa je Cabral pristal na obali. 25. aprila je celotna flota odplula v pristanišče, ki so ga poimenovali ''Porto Seguro'' (varno pristanišče). Cabral je zaznal, da nova zemlja leži vzhodno od črte iz Tordesilljske pogodbe in poslal odposlanca na Portugalsko z odkritjem v pismih, vključno s pismom Pero Vaz de Caminha. Ker je veroval, da je to otok, ga je poimenoval ''Ilha de Vera Cruz'' (Otok pravega križa). Nekateri zgodovinarji so predlagali, da so se Portugalci prej soočili z južnoameriško izboklino, medtem ko so pluli &quot;volta do mar&quot;, zato je vztrajanje Ivana II. pri premikanju črte zahodno od pogodbene leta 1494, tako da njegovo pristajanje v Braziliji morda ni bilo nesreča; kljub temu, da je Ivanova motivacija preprosto bila povečanje možnosti za pridobitev novih ozemelj v Atlantiku. Od vzhodne obale se je flota nato obrnila proti vzhodu, da bi nadaljevala pot do južne Afrike in Indije. Cabral je bil prvi kapetan, ki se je dotaknil štirih kontinentov, vodil je prvo ekspedicijo, ki je povezovala Evropo, Afriko, Novi svet in Azijo. &lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=hBTqPX4G9Y4C&amp;pg=PA187&amp;dq=Cabral+four+continents&amp;hl=pt-PT&amp;sa=X&amp;ei=zPIIU8HvE-af7AakkYDICw&amp;ved=0CDMQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=Cabral%20four%20continents&amp;f=false ''Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580''], Bailey Wallys Diffie and George D. Winius. University of Minnesota Press, 1977 p. 187&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.saudiaramcoworld.com/issue/200504/the.coming.of.the.portuguese.htm ''The Coming of the Portuguese''] 
{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141031005735/https://www.saudiaramcoworld.com/issue/200504/the.coming.of.the.portuguese.htm |date=2014-10-31 }} by Paul Lunde, London University's School of Oriental and African Studies, in Saudi Aramco World – July/August 2005 Volume 56, Number 4,&lt;/ref&gt;
Na povabilo portugalskega kralja Manuela I., je Amerigo Vespucci - Florentinec, ki je od leta 1491 delal za podružnico Banke Medici v Sevilji, opremljal oceanske ekspedicije in dvakrat potoval v Gvajano z Juan de la Cosa v imenu Španije - sodeloval kot opazovalec na teh raziskovalnih potovanjih na vzhodno obalo Južne Amerike. Ekspedicije so v Evropi postale splošno znane po dveh pripovedih, objavljenih med letoma 1502 in 1504, ki nakazujejo, da na novo odkrite dežele niso Indija, temveč &quot;Novi svet&quot;, (''Mundus novus''), latinski naslov sodobnega dokumenta. na podlagi pisem Vespuccija, naslovljenih na Lorenza di Pierfrancesca de 'Medici, ki je postal zelo priljubljen v Evropi. Kmalu se je razumelo, da Kolumb ni dosegel Azije, ampak je našel novo celino, Amerike. Amerike sta leta 1507 imenovala kartografa Martin Waldseemüller in Matthias Ringmann, verjetno po Amerigu Vespucciju.

Leta 1501-1502 je ena od teh portugalskih odprav, ki jo je vodil [[Gonçalo Coelho]] (in / ali [[André Gonçalves]] ali [[Gaspar de Lemos]]), odplula južno vzdolž obale Južne Amerike do zaliva današnjega Rio de Janeira. Opis Ameriga Vespuccija navaja, da je ekspedicija dosegla zemljepisno širino &quot;južni pol višine 52 ° J&quot;, v &quot;hladnih&quot; zemljepisnih širinah današnje južne Patagonije (po možnosti v bližini ožine), preden se je vrnila nazaj. Vespucci je zapisal, da so se odpravili proti jugozahodu in jugu, po &quot;dolgi, neobremenjeni obali&quot; (očitno se ujema z južno južnoameriško obalo). To se zdi sporno, saj je spremenil del svojega opisa v naslednjem pismu, v katerem je navedel premik, od približno 32 ° J (južna Brazilija), proti jugu-jugovzhodu, do odprtega morja; vendar je trdil, da so dosegli 50 ° / 52 ° J (če je bila njegova lastna odločitev ali cenzorja D. Manuela, ki so ga morali pritiskati, da spremeni svoj zapis, ker je Lorenzu de 'Medici razkril preveč avtorstva, ni znano) &lt;ref&gt;[http://icaadocs.mfah.org/icaadocs/THEARCHIVE/FullRecord/tabid/88/doc/839287/language/en-US/Default.aspx The Invention of America] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215122112/http://icaadocs.mfah.org/icaadocs/THEARCHIVE/FullRecord/tabid/88/doc/839287/language/en-US/Default.aspx |date=2018-12-15 }}. Indiana University Press. pp. 106–07, by Edmundo O'Gorman&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=2zZCAAAAIAAJ&amp;hl=pt-PT&amp;source=gbs_navlinks_s Imago Mvndi – Brill Archive – Leiden, Editorial Board]. Leo Bagrow, Stokholm – ''New light on Vespucci's third voyage'', By R. Levillier pp.&amp;nbsp;40–45&lt;/ref&gt;.

Leta 1503 je [[Binot Paulmier de Gonneville]], ki je izpodbijal portugalsko politiko ''mare clausum'', vodil eno najzgodnejših francoskih normanskih in bretonskih odprav v Brazilijo. Nameraval je jadrati do vzhodne Indije, toda blizu Rta dobrega upanja je njegova ladja preusmerila na zahod z nevihto in 5. januarja 1504 pristala v današnji državi Santa Catarina (južna Brazilija).

[[File:Gutiérrez, the Americas, 1562.jpg|thumb|''Americae Sive Quartae Orbis Partis Nova Et Exactissima Descriptio'', največji zemljevid Amerik do 17. stoletja in prvi zemljevid z imenom &quot;California&quot;.]]

Leta 1511–1512 sta portugalska kapitana João de Lisboa in Estevão de Fróis dosegla izliv reke Plate v današnjem [[Urugvaj]]u in [[Argentina|Argentini]] ter se podala na jug, do današnjega zaliva San Matias na 42 ° J (zabeleženo v ''Newen Zeytung auss Pressilandt'' (Nove novice iz dežele Brazilije) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo  | last = Bethell  | first = Leslie  | title = The Cambridge History of Latin America, Volume 1, Colonial Latin America  | publisher = Cambridge University Press  | year = 1984  | location = Cambridge  | page = 257 |url=https://books.google.com/?id=_w0kAPYQ5xMC&amp;q=froes#v=onepage&amp;q=1511&amp;f=false| isbn =978-0-521-23223-4  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo  | last = Laguarda Trias  | first = Rolando A.  | title = Pilotos portugueses en el Rio de La Plata durante el siglo XVI  | publisher = UC Biblioteca Geral 1  | year = 1988  | location = Coimbra  | pages = 59–61 |url=https://books.google.com/?id=N4ruiK_IJZQC&amp;pg=PA81&amp;lpg=PA81&amp;dq=pilotos+portugueses+la+plata#v=onepage&amp;q=pilotos%20portugueses%20la%20plata&amp;f=false}}&lt;/ref&gt;. Ekspedicija je dosegla rt, ki se razteza od severa proti jugu in ki so ga imenovali rt &quot;Santa Maria&quot; ([[Punta del Este]], ime je imel rt v bližini); in po 40 ° J so našli »rt« ali »točko ali kraj, ki sega v morje« in »zaliv« (v juniju in juliju). Potem, ko so pluli skoraj 300 km do rta, so spet opazili celino na drugi strani in se usmerili proti severozahodu, toda nevihta jim je preprečila, da bi napredovali. Odpeljala jih je tramontana ali severni veter in sledili so smeri. Prav tako dajo prve novice o Belem kralju in &quot;gorskih ljudstvih&quot; v notranjosti (Inkovski imperij) in darilo, srebrno sekiro, pridobljeno od domačinov Charrúa ob njihovi vrnitvi (na obalo ali stran ''Brazil'') in  &quot;na zahod&quot; (vzdolž obale in izliva reke Plate) in jo darovali kralju Manuelu I. &lt;ref&gt;[http://biblio.wdfiles.com/local--files/schuller-1915-nova/schuller_1915_nova.pdf Newen Zeytung auss Presillg Landt]&lt;/ref&gt;. Christopher de Haro, Flamec [[Sefardski Judje |sefardskega]] izvora (eden od financerjev ekspedicije skupaj z D. Nuno Manuelom), ki bo služil španski kroni po letu 1516, je verjel, da so navigatorji odkrili južno ožino proti zahodu in Aziji.

Leta 1519 je odpravo, ki jo je poslala španska krona, da bi našla pot do Azije, vodil izkušen portugalski pomorščak [[Ferdinand Magellan]]. Flota je raziskovala reke in zalive, ko je zaznamovala južnoameriško obalo, dokler ni našla poti do Tihega oceana skozi [[Magellanov preliv]].

Leta 1524–1525 je portugalski konkvistador Aleixo Garcia (verjetno veteran iz Solisove ekspedicije leta 1516) vodil zasebno odpravo nekaj kastiljskih in portugalskih pustolovcev, ki so zajeli okoli 2000 [[Gvarani]] Indijancev. Raziskovali so ozemlja današnje južne Brazilije, Paragvaja in Bolivije in sicer z uporabo domačega omrežja poti, ''Peabiru''. Bili so tudi prvi Evropejci, ki so prečkali [[Gran Chaco]] in dosegli zunanja ozemlja Inkovskega imperija na [[Andi]]h, blizu [[Sucre (mesto) |Sucre]]. &lt;ref&gt;[http://www.novomilenio.inf.br/sv/svh009b.htm ''Peabiru, the route lost''] in English&lt;/ref&gt;

== Indijski ocean (1497–1513) ==
=== Poti Vasca da Game v Indijo ===
[[File:Caminho maritimo para a India.png|thumb|upright=0.9|Vasca da Gama 1497–1499 potovanja v Indijo (črno). Prejšnja potovanja Pêro da Covilhã (oranžno) in Afonsa de Paive (modro), in njihove skupne poti (zeleno)]]
Zaščiteni pred neposredno špansko konkurenco s Tordesilljsko pogodbo, so se portugalski raziskovalci in kolonizacija na vzhod nadaljevali hitro. Dvakrat, leta 1485 in 1488, je Portugalska uradno zavrnila zamisel Krištofa Kolumba, da bi s plovbo proti zahodu dosegel Indijo. Strokovnjaki portugalskega kralja Ivana II. so ga zavrnili, ker so menili, da je Kolumbova ocena o razdalji potovanja 2.400 milj (3.860 km) podcenjena in deloma zato, ker je Bartolomeu Dias leta 1487 poskušal zaobiti južni rt Afrike, zato so verjeli, da bo plovba na vzhod zahtevala veliko krajše potovanje. Dias se je vrnil z Rta dobrega upanja leta 1488. Potovanje Pêro da Covilha v Etiopijo po kopnem pa je pokazalo, da je bogastvo Indijskega morja dostopno iz Atlantika. Pripravljena je bila dolgotrajna ekspedicija.
[[File:Map of Portuguese Carreira da India.gif|thumb|upright=1.15|left|Potovanja portugalskih indijskih armad v Atlantiku in Indijskem oceanu s severnoatlantskim tokom (&quot;Volta do mar&quot;), ki so jih opravili navigatorji Henrika Pomorščaka in poti južnoatlantskega zahoda, ki jih je odkril Bartolomeu Dias leta 1488, ki so jo spremljale in raziskovale ekspedicije Vasca da Game in Pedra Alvaresa Cabrala.]]

Pod novim kraljem [[Manuel I. Portugalski|Manuelom I.]] je julija 1497 pod poveljstvom [[Vasco da Gama |Vasca da Game Lizbono zapustila majhna raziskovalna flota štirih ladij z okoli 170 ljudmi. Do decembra je flota prešla Veliko  ribjo reko - kjer se je Dias obrnil - in odplul v neznane vode. 20. maja 1498 so prispeli v [[Kozhikode |Calicut]]. Prizadevanja Vasca da Game za pridobitev ugodnih trgovinskih pogojev je ovirala nizka vrednost njihovega blaga v primerjavi z dragocenim blagom, s katerim se je trgovalo. Dve leti in dva dni po odhodu se je da Gama in posadka 55 preživelih moških vrnila v slavi na Portugalsko kot prve ladje, ki so plule neposredno iz Evrope v Indijo.

Leta 1500 je bila v Indijo poslana druga, večja flota trinajstih ladij in okoli 1500 mož. Pod poveljstvom Pedra Álvaresa Cabrala so prvič pristali na brazilski obali; kasneje je v Indijskem oceanu ena od Cabralovih ladij dosegla [[Madagaskar]] (1501), ki ga je leta 1507 deloma raziskal Tristão da Cunha; [[Mavricij]] je bil odkrit leta 1507, [[Sokotra]] je bila zasedena leta 1506. Istega leta je Lourenço de Almeida pristal na [[Šrilanka|Šrilanki]], vzhodni otok, imenovan &quot;Taprobane&quot;, na oddaljenih zapisih Aleksandra Velikega in grškega geografa Megastena iz 4. stoletja pred našim štetjem. Na azijskem kopnem so bile ustanovljene prve trgovske postaje v Kochi in Calicutu (1501) in nato v [[Stara Goa|Goi]] (1510).

=== &quot;Otoki začimb&quot; in Kitajska ===
[[File:Malaccaship.JPG|thumb|upright=0.7|left|Replika ''Flor de la Mar'' karake v Pomorskem muzeju v Melaki]]
Leta 1511 je [[Afonso de Albuquerque]] za Portugalsko zavzel Melako, kasneje središče azijske trgovine. Vzhodno od Melake je Albuquerque poslal več diplomatskih misij: Duarte Fernandes je bil kot prvi evropski poslanec v Kraljestvu Ayutthaya (danes del [[Mjanmar]]a in [[Tajska|Tajske]]).

Da bi spoznali skrivne lokacije tako imenovanih &quot;začimbnih otokov&quot; – [[Moluki|Molukov]], predvsem pa otokov Banda, ki so bili takrat edini svetovni vir [[Muškatovec |muškatnega]] oreščka in [[Nageljnove žbice |klinčkov]], je bil glavni namen potovanj po Indijskem oceanu – je poslal odpravo pod vodstvom Antónia de Abreua na otoke Banda (preko Jave in Malih Sundskih otokov), kjer so bili prvi Evropejci, ki so prispeli v začetku leta 1512, potem ko so se odpravili na pot, po kateri so prvi dosegli tudi otoke Buru, Ambon in Seram. [95] ] [96] Iz Bande se je Abreu vrnil v Melako, medtem ko se je njegov namestnik, Francisco Serrão, po ločitvi zaradi brodoloma, odpravil proti severu, ponovno dosegel Ambon in se potopil v kraju Ternate, kjer je dobil dovoljenje za izgradnjo portugalske trgovske trdnjave: Fort São João Baptista de Ternate, ki je ustanovila portugalsko prisotnost v [[Malajski arhipelag|Malajskem arhipelagu]].

Maja 1513 je Jorge Álvares, eden od portugalskih odposlancev, prispel na Kitajsko. Čeprav je bil prvi, ki je pristal na otoku Nei Lingding v delti [[Biserna reka|Biserne reke]], je bil Rafael Perestrello - bratranec slavnega Krištofa Kolumba - prvi evropski raziskovalec, ki je pristal na južni obali celinske Kitajske in trgoval v [[Guangdžov]]u leta 1516 , ko je poveljeval portugalskemu plovilu s posadko iz malezijske džunke, ki je odplula iz Melake. [97] [98] Fernão Pires de Andrade je leta 1517 obiskal Kanton in odprl trgovino s Kitajsko. Portugalci so leta 1521 porazili Kitajce v bitki pri Tunmenu in leta 1522 v bitki pri Xicaowanu, med katero so Kitajci zajeli portugalske vrtljive topove, in obrnili tehnologijo, tako da jih imenujejo »Folangji« 佛 郎 機 – frankovski top), ker so Portugalci Kitajce imenovali »Folangji«. Po nekaj desetletjih so se sovražnosti med Portugalci in Kitajci prenehale, leta 1557 pa so Kitajci dovolili, da so Portugalci zasedli [[Macau]].

Za uveljavitev trgovinskega monopola je [[Maskat]] in [[Hormuz]] v Perzijskem zalivu leta 1507 in leta 1515 osvojil Afonso de Albuquerque. Bil je tudi v diplomatskih odnosih s Perzijo. Leta 1513, ko je poskušal osvojiti [[Aden, Jemen|Aden]], je odprava, ki jo je vodil Albuquerque, prečkala Rdeče morje v Bab al-Mandabu in se zasidrala na otoku Kamaran. Leta 1521 so sile pod vodstvom Antónia Correia osvojile [[Bahrajn]], začetek obdobja skoraj osemdeset let portugalske vladavine zalivskega arhipelaga. V Rdečem morju je bila Massawa najbolj severna točka, ki so jo obiskali Portugalci do leta 1541, ko je flota pod Estevão da Gamo prodrla vse do Sueza.

== Tihi ocean (1513–1529) ==
[[File:Balboa Voyage 1513.PNG|upright=0.9|thumb|Potovanje Vasca Núñez de Balboa v &quot;Južnem morju&quot;, 1513]]

=== Odkritje Tihega oceana ===
Leta 1513, približno 40 milj (64 kilometrov) južno od Acandija, v današnji [[Kolumbija|Kolumbiji]], je španski Vasco Núñez de Balboa slišal nepričakovane novice o »drugem morju«, bogatem z zlatom, ki jih je prejel z velikim zanimanjem. Z malo sredstev in z uporabo informacij, ki jih je dal ''caciques'' (poglavar), je potoval po [[Panamska ožina|Panamski ožini]] s 190 Španci, nekaj domačimi vodniki in krdelom psov.

S pomočjo majhne jadrnice ''brigantin'' in desetih domačih kanujev so pluli vzdolž obale in delali postanke. 6. septembra se je odprava okrepila s 1.000 moškimi, borila se je v več bitkah, vstopila v gosto džunglo in se povzpela na gorovje ob reki Chucunaque, od koder je bilo mogoče videti to »drugo morje«. Balboa je šel naprej in pred poldnevom 25. septembra na obzorju videl neodkrito morje, in postal prvi Evropejec, ki je videl ali dosegel Pacifik iz Novega sveta. Ekspedicija se je spustila proti obali na kratek izvidniški izlet in tako postala prvi Evropejci, ki so pluli po Tihem oceanu ob obali Novega sveta. Po potovanju več kot 110 km je Balboa poimenoval zaliv, kjer je končal ''San Miguel''. To novo morje je imenoval ''Mar del Sur'' (Južno morje), ker so se odpravili na jug. Glavni namen Balboe v ekspediciji je bil iskanje z zlatom bogatih kraljestev. V ta namen je prečkal dežele ''caciques'' do otokov in poimenoval največjega ''Isla Rica'' (danes Isla del Rey). Celotna skupina ''Archipiélago de las Perlas'' se imenoval še danes.

=== Dodatni razvoj na vzhodu ===
Leta 1515–1516 je španska flota, ki jo je vodil Juan Díaz de Solís, plula po vzhodni obali Južne Amerike vse do Río de la Plata, ki jo je Solís poimenoval tik preden je umrl, medtem ko je poskušal najti prehod do »Južnega morja«.

Istočasno so Portugalci v jugovzhodni Aziji pripravili prvo evropsko poročilo o zahodnem Pacifiku, ki je prepoznalo [[Luzon]] vzhodno od [[Borneo|Bornea]] in svoje prebivalce imenoval &quot;Luções&quot; na današnjih Filipinih. &lt;ref&gt;Lach 1998, p. 626&lt;/ref&gt;

=== Prva pot okoli sveta ===
[[File:Magellan's voyage EN.svg|thumb|upright=0.9|Pot Ferdinanda Magellana-Juan Sebastiána Elcana okrog sveta (1519–1522)]]
Do leta 1516 se je več portugalskih morjeplovcev, ki so bili v sporu s portugalskim kraljem Manuelom I., zbralo v Sevilji, da bi služili na novo kronanemu [[Karel V. Habsburški|Karlu I. Španskem]]. Med njimi so bili raziskovalci Diogo in Duarte Barbosa, Estêvão Gomes, João Serrão in Ferdinand Magellan, kartografa Jorge Reinel in Diogo Ribeiro, kozmografa Francisco in Ruy Faleiro ter flamski trgovec Christopher de Haro. Ferdinand Magellan, ki je do 1513 plul v Indijo za Portugalsko, ko so bili doseženi Moluki, je ohranil stik s Franciscom Serrãom, ki je tam živel, in razvil teorijo, da so otoki v španskem območju Tordesillijske pogodbe in se pri tem oprl na študije bratov Faleiro.

Zavedajoč se prizadevanj Špancev, da najdejo pot v Indijo s plovbo na zahod, je Magellan predstavil svoj načrt Karlu I. Kralj in Christopher de Haro sta financirala Magellanovo odpravo. Sestavili so floto, v podjetje pa so se pridružili španski pomorščaki, kot je [[Juan Sebastián Elcano]]. 10. avgusta 1519 so odšli iz Sevilje s petimi ladjami - vodilna ''Trinidad'' pod Magellanovim poveljstvom, ''San Antonio'', ''Concepcion'', ''Santiago'' in ''Victoria'', prva je bila [[karavela]], vse druge so bile [[karaka|karake]] ali »naus« - s posadko okoli 237 moških iz več narodov, s ciljem, da bi se odpravili na Moluke s potovanjem na zahod, da bi jih poskušali povrniti pod špansko gospodarsko in politično sfero. 
[[File:Detail from a map of Ortelius - Magellan's ship Victoria.png|thumb|upright=0.7|left|''Victoria'', ladja, ki je prvič obplula svet. (Detajl iz ''Maris Pacifici'', Ortelius, 1589.)]]

Flota je odplula naprej in naprej proti jugu, izogibala se je portugalskim ozemljem v Braziliji in postala prva, ki je dosegla [[Tierra del Fuego]] na koncu Amerik. 21. oktobra, začenši v Cape Virgenes, so začeli naporno potovanje po dolgi ožini, ki je trajala 600 km, ki jo je Magellan imenoval ''Estrecho de Todos los Santos'', današnji [[Magellanov preliv]]. 28. novembra so tri ladje vstopile v Tihi ocean -  potem imenovan ''Mar Pacífico'' zaradi njegove navidezne mirnosti. Ekspedicija je uspela prečkati ocean. Magellan je umrl v bitki pri Mactanu na Filipinih, tako da je Španec Juan Sebastián Elcano opravil potovanje, da bi leta 1521 dosegel ''začimbne otoke'' oziroma Moluke. 6. septembra 1522 se je ''Victoria'' vrnila v Španijo in tako končala prvo obplutje sveta. Med moškimi, ki so se odpravili na pet ladij, je samo 18 končalo kroženje in se v tem edinem plovilu pod vodstvom Elcana vrnilo v Španijo. Sedemnajst drugih se je vrnilo kasneje; dvanajst jih so Portugalci ujeli na Zelenortskih otokih nekaj tednov prej med 1525 in 1527 in pet jih je preživelih na ''Trinidadu''. Antonio Pigafetta, beneški učenjak in popotnik, ki je prosil, da bi bil na krovu in postal strog Magellanov pomočnik, je vodil natančen dnevnik, ki je postal glavni vir za veliko tega, kar vemo o tem potovanju.

To potovanje po celem svetu je Španiji dalo dragoceno znanje o svetu in oceanih, ki je kasneje pomagalo pri raziskovanju in naseljevanju Filipinov. Čeprav to ni bila realna alternativa portugalski poti okoli Afrike (Magellanov preliv je bil predaleč južno, Tihi ocean pa prevelik, da bi to pokril v enem samem potovanju iz Španije), so zaporedne španske odprave uporabile te informacije, da bi raziskale Tihi ocean in odkrili so poti, ki so odprle trgovino med [[Acapulco]]m v [[Podkraljevina Nova Španija|Novi Španiji]] (današnja [[Mehika]]) in [[Manila|Manilo]] na [[Filipini]]h.

=== Raziskovanje proti vzhodu in zahodu ===
[[File:Pulau Maitara and Pulau Tidore from the Floridas Restaurant in Pulau Ternate (Ternate Island), The Moluccas (Maluku) (15182126636).jpg|thumb|Pogled od otoka Ternate na otok Tidore na Molukih, kjer sta se med letoma 1522 in 1529 končno srečali in spopadli portugalska vzhodna in španska zahodna raziskovalna pot.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;[[#Newitt 2005|Newitt 2005]], p. 104.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[#Lach 1998|Lach 1998]], p. 1397&lt;/ref&gt;]]
[[File:Saavedra-1527-1529.svg|thumb|Saavedrovi neuspešni poskusi, da bi našli povratno pot od Molukov do Nove Španije (Mehika) leta 1529]]

Kmalu po Magellanovi ekspediciji so se Portugalci podvizali, da bi zasegli preživelo posadko in zgradili utrdbo v Ternatu. Leta 1525 je španski Karel I. poslal drugo ekspedicijo proti zahodu, da bi koloniziral Molukr in trdil, da so bili v njegovi coni Tordesilljske pogodbe. Floto sedmih ladij in 450 moških je vodil García Jofre de Loaísa, med njimi najvidnejši španski pomorščaki: Juan Sebastián Elcano in Loaísa, ki sta izgubila življenje in mladi [[Andrés de Urdaneta]].

V bližini Magellanovega preliva je eno od ladij proti jugu odnesla nevihta in je dosegla 56 ° J, kjer so mislili, da so videli »zemeljski konec«: tako je bil prvič prečkan [[Rt Horn]]. Ekspedicija je zelo težko dosegla otoke in pristala v Tidoru. Konflikt s portugalskimi prebivalci v bližnjem Ternatu je bil neizogiben, in začelo se je skoraj desetletje spopadov. 

Ker ni bilo postavljene vzhodne meje za Tordesillsko črto, sta obe kraljestvi organizirali srečanja za rešitev tega vprašanja. Od 1524 do 1529 so se portugalski in španski strokovnjaki srečali v Badajoz-Elvas, da bi našli točno lokacijo Tordesilljskega [[180. poldnevnik |antimeridana]], ki bi razdelil svet na dve enaki polobli. Vsaka krona je imenovala tri astronome in kartografe, tri navigatorje in tri matematike. Lopo Homem, portugalski kartograf in kozmograf je bil skupaj s kartografom Diogom Ribeirom pri španski delegaciji. Odbor se je sestal večkrat, ne da bi dosegel dogovor: znanje v tistem času ni bilo dovolj za natančen izračun [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]], vsaka skupina je dala otokom suverenost. To vprašanje je bilo rešeno šele leta 1529, po dolgih pogajanjih, s podpisom [[Zaragoška pogodba|Zaragoške pogodbe]], ki je Moluke dodelila Portugalski in Filipine Španiji. To je bila mirovna pogodba med špansko krono in Portugalsko, ki sta jo 22. aprila 1529 podpisala kralj Ivan III. in cesar Karel V., ki je opredelila področja kastiljskega (španskega) in portugalskega vpliva v Aziji, da bi rešila vprašanje Molukov. 
Med letoma 1525 in 1528 je Portugalska poslala več odprav okoli Molukov. Gomes de Sequeira in Diogo da Rocha sta šla na sever po naročilu guvernerja Ternateja Jorge de Menezesa, in sta bila prva Evropejca, ki sta dosegla [[Karolinsko otočje]], ki so jih poimenovali ''Islands de Sequeira''. Leta 1526 je Jorge de Meneses pristal na otokih Biak in Waigeo na [[Papuanska Nova Gvineja |Papui Novi Gvineji]]. Na podlagi teh raziskav je nastala teorija portugalskega odkritja Avstralije, ki je ena izmed več konkurenčnih teorij o zgodnjem odkritju Avstralije, ki jo je podprl avstralski zgodovinar Kenneth McIntyre, da sta jo odkrila Cristóvão de Mendonça in Gomes de Sequeira.

Leta 1527 je [[Hernán Cortés]] opremil floto, da bi našel nova ozemlja v &quot;južnem morju&quot; (Tihi ocean) in prosil svojega bratranca Álvaro de Saavedra Ceróna, da prevzame poveljstvo. 31. oktobra 1527 je Saavedra odplul iz Nove Španije, prečkal Pacifik in se odpravil proti severu Nove Gvineje, nato imenoval ''Isla de Oro''. Oktobra 1528 je eno od plovil prišlo do Molukov. V poskusu vrnitve v Novo Španijo so ga preusmerili severovzhodni vetrovi, ki so ga vrnili nazaj, zato se je potrudil nazaj na jug. Vrnil se je na Novo Gvinejo in odplul proti severovzhodu, kjer je opazoval [[Marshallovi otoki|Marshallove otoke]] in [[Admiralski otoki|Admiralske otoke]], vendar so ga spet presenetili vetrovi, ki so ga tretjič pripeljali v Moluke. Te zahodne povratne poti je bilo težko najti, vendar jih je leta 1565 odkril [[Andrés de Urdaneta]].

== Nove trgovske poti (1542–1565) ==
[[File:16th century Portuguese Spanish trade routes.png|thumb|upright=1.15|Portugalske trgovske poti (modra) in konkurenčne trgovske poti (bela) Manila-Acapulco galeon (bela), ustanovljene leta 1568]]
Leta 1543 so trije portugalski trgovci po naključju postali prvi zahodnjaki, ki so dosegli in trgovali z Japonsko. Po mnenju [[Fernão Mendes Pinto|Fernána Mendesa Pinta]], ki je trdil, da so na tem potovanju prispeli v Tanegashimo, kjer so bili domačini navdušeni nad strelnim orožjem, ki ga bodo Japonci takoj naredili v velikem obsegu.

Špansko osvojitev Filipinov je naročil [[Filip II. Španski]], za poveljnika pa je bil imenovan Andrés de Urdaneta. Urdaneta se je strinjal, da bo spremljal odpravo, vendar je zavrnil poveljstvo in namesto njega je bil imenovan Miguel López de Legazpi. Odprava je odplula novembra 1564. &lt;ref&gt;N. McAlister, Lyle. (1984) ''Spain and Portugal in the New World: 1492–1700.'' p. 316.&lt;/ref&gt; Potem ko je nekaj časa preživel na otokih, je Legazpi poslal Urdaneto nazaj, da bi našel boljšo povratno pot. Urdaneta je odplul iz San Miguela na otoku Cebu 1. junija 1565, vendar je moral pluti kar 38 stopinj severne zemljepisne širine, da bi dosegla ugodne vetrove.
[[File:Namban-11.jpg|thumb|left|upright=0.7|Portugalski karak v Nagasakiju, umetnost Nanban pripisana Kanō Naizenu, 1570–1616 Japonska]]
Razmišljal je, da bi se lahko pacifiški [[pasat]]i pomikali v krogu, kot je to primer na Atlantiku, ko so v ladje prisilili v ''Volta do mar'', da so pobrale vetrove, ki so jih pripeljali nazaj z Madeire, je potem, ko je razmišljal, da bo s plovbo daleč na sever, preden se bo odpravil proti vzhodu, pobiral vetrove, ki bi ga vrnili na sever v Ameriko. Njegova slutnja se je izplačala in udaril ob obalo blizu rta Mendocino v Kaliforniji, nato pa sledil obali južno. Ladja je prispela v pristanišče Acapulco, 8. oktobra 1565, ko je v 130 dneh potovala 19.312 kilometrov. Štirinajst članov njegove posadke je umrlo; samo Urdaneta in Felipe de Salcedo, nečak Lópeza de Legazpija, sta imela dovolj moči, da sta se zasidrala.

Tako je bila med Mehiko in Filipini vzpostavljena čezmorska španska pot. Dolgo časa so te poti uporabljali [[manilski galeoni]], s čimer so ustvarili trgovinsko povezavo med Kitajsko, Ameriko in Evropo prek kombiniranih transpacifiških in transatlantskih poti.

== Vključevanje severne Evrope (1595 – 17. stoletje) ==
[[File:OrteliusWorldMap1570.jpg|thumb|Leta 1570 (20. maj) je Gilles Coppens de Diest iz Antwerpna objavil 53 zemljevidov, ki jih je ustvaril Abraham Ortelius pod naslovom ''Theatrum Orbis Terrarum'', ki je veljal za »prvi moderni atlas«. Tri latinske izdaje tega (poleg nizozemske, francoske in nemške izdaje) so se pojavile pred koncem leta 1572; po atlasu so še vedno povpraševali do leta 1612. To je zemljevid sveta iz tega atlasa.]]
Narodi zunaj Iberije so zavrnili priznanje Tordesilljske pogodbe. Francija, Nizozemska in Anglija so imele vsaka dolgo pomorsko tradicijo in so se ukvarjale s [[gusarstvo|gusarstvom]]. Kljub iberijski zaščiti so se nove tehnologije in zemljevidi kmalu razširili na sever.

Leta 1568 so se Nizozemci uprli vladavini Filipa II. Španskega, ki je vodila do [[osemdesetletna vojna|osemdesetletne vojne]]. Prav tako je izbruhnila vojna med Anglijo in Španijo. Leta 1580 je postal Filip II. kralj Portugalske, kot naslednik krone. Združena imperija sta bila preprosto prevelika, da bi jima lahko nasprotovali evropski tekmeci.

Filipove čete so osvojile pomembna trgovska mesta [[Brugge]] in [[Gent]]. [[Antwerpen]], ki je bil tedaj najpomembnejše pristanišče na svetu, je padel leta 1585. Protestantskemu prebivalstvu je bilo dano dve leti za reševanje sporov pred odhodom iz mesta. Mnogi so se naselili v [[Amsterdam]]u. To so bili večinoma obrtniki, bogati trgovci v pristaniških mestih in begunci, ki so pobegnili zaradi verskih preganjanj, zlasti [[sefardski Judje]] iz Portugalske in Španije in kasneje [[hugenoti]] iz Francije. Romarski očetje so tudi prispeli, preden so odšli v Novi svet. To množično priseljevanje je bila pomembna gonilna sila: iz majhnega pristanišča leta 1585 se je Amsterdam hitro preoblikoval v eno najpomembnejših trgovskih središč na svetu. Po porazu španske flote leta 1588 je prišlo do velike širitve pomorske trgovine, čeprav bo poraz angleške flote potrdil pomorsko nadvlado španske mornarice nad nastajajočimi konkurenti.

Pojav nizozemske pomorske sile je bil hiter in izjemen. Leta so se nizozemski mornarji udeleževali portugalskih potovanj na vzhod, kot sposobni pomorščaki in navdušeni izdelovalci zemljevidov. Leta 1592 so Cornelisa de Houtmana poslali nizozemski trgovci v Lizbono, da bi zbral čim več informacij o ''začimbnih otokih''. Leta 1595 je trgovec in raziskovalec Jan Huyghen van Linschoten, ki je veliko potoval po Indijskem oceanu v službi Portugalcev, objavil potovalno poročilo v Amsterdamu, ''Reys-gheschrift vande navigatien der Portugaloysers in Orienten'' (Poročilo potovanja z navigacijo Portugalcev na vzhod) &lt;ref&gt;Linschoten 1598, original book&lt;/ref&gt;. To je vključevalo obsežne napotke za navigacijo med Portugalsko in Vzhodno Indijo ter Japonsko. Istega leta je Houtman sledil tem smernicam v prvem nizozemskem raziskovalnem potovanju, ko je odkrilo novo morsko pot neposredno iz Madagaskarja v [[Sundski preliv]] v Indoneziji in podpisal pogodbo z [[Banten|bantenskim]] sultanom.

Nizozemski in britanski interesi, ki so imeli nove podatke, so privedli do gibanja komercialne širitve in ustanovitve angleških (1600) in nizozemskih (1602) zakupljenih podjetij. Nizozemci, Francozi in Angleži so poslali ladje, ki so kršile portugalski monopol, osredotočene predvsem na obalna območja, kjer se niso mogli braniti pred tako obsežnim in razpršenim poslom.

=== Raziskovanje Severne Amerike ===
[[File:Henry Hudson Map 26.png|thumb|right|Zemljevid Henryja Hudsona 1609–1611 s potovanj v Severno Ameriko za Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo]]
Angleška ekspedicija 1497, ki jo je vodil Benečan Giovanni Caboto, je bila prva v nizu francoskih in angleških misij, ki so raziskovale Severno Ameriko. Španija je vložila omejena prizadevanja za raziskovanje severnega dela Amerike, saj so bili njeni viri koncentrirani v Srednji in Južni Ameriki, kjer je bilo najdenega več bogastva. Te ekspedicije so upale, da bodo našle oceanski [[severozahodni prehod]] do azijske trgovine. Ta ni bil odkrit, vendar so bile odkrite druge možnosti. V začetku 17. stoletja so se kolonisti iz številnih severnoevropskih držav začeli naseljevati na vzhodni obali Severne Amerike. Leta 1520–1521 je Portugalec João Álvares Fagundes, skupaj pari iz celinske Portugalske in Azorov, raziskal Novo Fundlandijo in [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] (morda do zaliva Fundy v Minasovi kotlini) in ustanovil ribiško kolonijo na otoku [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]], ki bo trajala vsaj do 1570-ih ali blizu konca stoletja. &lt;ref&gt;''Tratado das ilhas novas e descombrimento dellas e outras couzas, 1570'' Francisco de Souza, p. 6 [https://books.google.com/books/about/Tratado_das_ilhas_novas_e_descombrimento.html?id=3WMDAAAAQAAJ&amp;redir_esc=y]&lt;/ref&gt;

Leta 1524 je Italijan [[Giovanni da Verrazzano]] odplul na zahtevo [[Franc I. Francoski |Franca I.]], ki je bil motiviran z ogorčenjem nad delitvijo sveta med Portugalce in Špance. Verrazzano je raziskoval atlantsko obalo Severne Amerike, od [[Južna Karolina |Južne Karoline]] do Nove Fundlandije in je bil prvi zapisan Evropejec, ki je obiskal to, kar bo kasneje postalo kolonija Virginia in Združene države. Istega leta je portugalski [[Kartografija |kartograf]] [[Estevão Gomes]], ki je plul v floti Ferdinanda Magellana, raziskoval Novo Škotsko, jadral južno skozi [[Maine]], kjer je vstopil v pristanišče New York, reko [[Hudson  (reka)|Hudson]] in avgusta 1525 dosegel [[Florida|Florido]]. Rezultat te ekspedicije je leta 1529 nastal odličen zemljevid Dioga Ribeira, ki opisuje vzhodno obalo Severne Amerike skoraj popolno. Od leta 1534 do 1536 je bil francoski raziskovalec [[Jacques Cartier]], za katerega verjamejo, da je spremljal Verrazzana v Novo Škotsko in Brazilijo, prvi Evropejec, ki je potoval v notranjost Severne Amerike in opisal zaliv svetega Lovrenca in ga poimenoval »dežela Kanade«, irokeško ime, za kar trdijo, da je zdaj Kanada za Franca I..

[[File:Half Moon in Hudson.jpg|thumb|left| Hudsonova ladja ''Halve Maen'' v reki Hudson]]
Evropejci so raziskovali pacifiško obalo od sredine 16. stoletja. [[Francisco de Ulloa]] je raziskal pacifiško obalo današnje Mehike, vključno z Kalifornijskim zalivom, in dokazal, da je [[Kalifornijski polotok|Baja California]] polotok.  Kljub odkritjem je mit, da je bila Kalifornija otok, v Evropi ostal. Njegov zapis je zagotovil prvo zapisano uporabo imena &quot;Kalifornija&quot;. [[João Rodrigues Cabrilho]], portugalski navigator, ki je plul za špansko krono, je bil prvi Evropejec, ki je stopil v Kalifornijo, pristal 28. septembra 1542 na obali zaliva San Diego in zahteval Kalifornijo za Španijo. Prav tako je pristal na San Miguelu, enem od Kanalskih otokov in nadaljeval do Point Reyesa. Po njegovi smrti je posadka nadaljevala raziskovanje daleč na severu v Oregon.

Angleški poveljnik mornarice [[Francis Drake]] je plul ob obali leta 1579 nekje severno od Cabrillovega mesta pristanka - dejanska lokacija Drakovega pristanka je bila skrivnostna in še vedno ni določena &lt;ref&gt;Sir Francis Drake Association | http://www.SirFrancisDrakeAssociation.org {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190216212721/http://www.sirfrancisdrakeassociation.org/ |date=2019-02-16 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Drake N.Guild, web.&lt;/ref&gt; - in zahteval ozemlje za Anglijo &lt;ref&gt;Edward Wright's World Chart 1599 documents a Land Claim | http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1179/0082288414Z.00000000027&lt;/ref&gt;, imenovano Nova Albion. Izraz &quot;Nova Albion&quot; je bil zato uporabljen na številnih evropskih zemljevidih za označevanje ozemlja severno od španskih naselij, danes kontinentalno območje severno od Mehike.

Med letoma 1609 in 1611, po več potovanjih v imenu angleških trgovcev za raziskovanje perspektivnega severovzhodnega prehoda v Indijo, je Anglež [[Henry Hudson]] pod pokroviteljstvom [[Nizozemska vzhodnoindijska družba |nizozemske Vzhodnoindijske družbe]] (VOC) raziskal regijo okoli današnjega [[New York]]a. Medtem ko je iskal zahodno pot v Azijo je raziskoval reko Hudson in postavil temelje nizozemski kolonizaciji regije. Hudsonova zadnja odprava je potekala še bolj severno v iskanju severozahodnega prehoda, kar je privedlo do njegovega odkritja Hudsonovega preliva in Hudsonovega zaliva. Po prezimovanju v zalivu James je Hudson poskušal nadaljevati s potovanjem spomladi leta 1611, vendar se je njegova posadka uprla in ga izkrcala in prepustila toku.

=== Iskanje severne poti ===
[[File:1598 map of the Polar Regions by Willem Barentsz.jpg|thumb|Zemljevid arktične odprave Willema Barentsza na njegovem tretjem potovanju 1598]]
Francija, Nizozemska in Anglija so ostale brez morske poti v Azijo, preko Afrike ali Južne Amerike. Ko je postalo jasno, da ni poti skozi srce Amerik, se je pozornost usmerila na možnost prehoda skozi severne vode, ki so ga Angleži imenovali [[Severozahodni prehod]]. Želja po vzpostavitvi takšne poti je spodbudila velik del evropskega raziskovanja obeh obal Severne Amerike in Rusije. V Rusiji je zamisel o možni pomorski poti, ki povezuje Atlantik in Pacifik, prvič predstavil diplomat [[Dmitry Gerasimov]] leta 1525, čeprav so ruski naseljenci na obali [[Belo morje|Belega morja]], [[Pomori]], raziskovali dele poti že v času 11. stoletja.

Leta 1553 je londonskega podjetja ''Merchant Adventurers to New Lands'' poslalo angleškega raziskovalca Hugha Willoughbyja z glavnim pilotom Richardom Chancellorjem s tremi plovili iskat prehod. Med potovanjem po [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] je Willoughby mislil, da na severu vidi otoke in jih imenoval Willoughbyjeva dežela, ki sta jih leta 1640 objavila na karti Plancius in Mercator. Plovila so bila ločena z &quot;groznimi vrtinci&quot; v Norveškem morju in Willoughby je odplul v zaliv blizu sedanje meje med Finsko in Rusijo. Njegove ladje z zamrznjenimi posadkami, vključno s kapetanom Willoughbyjem in njegovim dnevnikom, so ruski ribiči našli leto pozneje. Richard Chancellor je moral spustiti sidro v Belem morju in se potepati po kopnem do Moskve in dvora [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni |Ivana Groznega]], odprl trgovino z Rusijo in podjetje ''Merchant Adventurers to New Lands'' je postalo ''Muscovy Company'' (rusko ''Moskovskaya kompaniya'').

=== Barentsova arktična raziskovanja ===
5. junija 1594 se je nizozemski kartograf [[Willem Barents]] iz Texela odpravil s floto treh ladij in vplul v [[Karsko morje]] z upanjem, da bo našel severovzhodni prehod nad Sibirijo. Na otoku Williams je posadka prvič naletela na [[Severni medved |severnega medveda]]. Uspelo jim ga je pripeljati na krov, vendar se je medved uprl in bil ubit. Barents je prišel do zahodne obale [[Nova dežela |Nove dežele]] in nadaljeval proti severu, preden je bil prisiljen obrniti pred velikimi ledenimi gorami.

Naslednje leto ga je princ [[Mavricij Oranski ]] imenoval za glavnega pilota nove ekspedicije šestih ladij, natovorjenih s trgovskimi izdelki, ki so jih Nizozemci upali prodati na Kitajsko. Naleteli so na [[Samojedi|Samojede]] &quot;divje ljudstvo&quot;, vendar so sčasoma spet odkrili, da je Karsko morje zamrznjeno. Leta 1596 so državniki ponudili visoko nagrado vsakomur, ki bi uspešno bašel severovzhodni prehod. Mestni svet Amsterdama je kupil in opremil dve majhni ladji, ki sta jih vodila kapitana Jan Rijp in Jacob van Heemskerk pod Barentsovim poveljstvom, da bi poiskali ta poseben kanal. Začeli so maja, junija pa so odkrili [[Medvedji otok]] in [[Spitsbergi (otok) |Spitsberge]], ko so opazovali njihovo severozahodno obalo. Videli so velik zaliv, pozneje imenovan Raudfjorden in vstopili v Magdalenefjorden, ki so ga poimenovali ''Tusk Bay'' in pluli v severni vhod Forlandsundeta, ki so ga poimenovali ''Keerwyck'', vendar so se bili prisiljeni vrniti zaradi plitvine. 28. junija so zaokrožili severno točko Prins Karls Forland, ki so jo imenovali ''Vogelhoek'', zaradi velikega števila ptic in odpluli proti jugu, mimo Isfjordena in Bellsunda, ki sta bili označena na Barentsovi karti kot ''Grooten Inwyck'' in ''Inwyck''.
[[File:Polar bear, Gerrit de Veer (1596).jpg|thumb|left|Posadka Willema Barentsa se bori s severnim medvedom]]

Ladje so 1. julija spet dosegle Medvedji otok, kar je privedlo do nesoglasja. Odpeljali so se z Barentsom, ki je nadaljeval proti severovzhodu, medtem ko se je Rijp odpravil proti severu. Barents je prišel do Nove dežele in se, da bi se izognil ujetju v led, odpravil v Vaigatchov preliv, vendar se je zataknil ob ledenih gorah in ledenih ploščah. Posadka je bila prisiljena preživeti zimo na ledu. Uporabila je les iz svoje ladje za gradnjo koče, ki so jo imenovali ''Het Behouden Huys''. Ubadali so se z ekstremnim mrazom, uporabili so trgovske tkanine za izdelavo dodatnih odej in oblačil ter lovili lisice s primitivnimi pastmi in severne medvede. Ko je prišel junij in led še ni popustil oprijema ladij, so preživeli dali dva majhna čolna v morje. Barents je umrl na morju 20. junija 1597, medtem ko je študiral karte. Trajalo je še sedem tednov, da so čolni dosegli polotok Kola, kjer jih je rešila ruska trgovska ladja. Samo 12 članov posadke je novembra prišlo v Amsterdam. Dva člana Barentsove posadke sta kasneje objavila svoje zapiske, Jan Huyghen van Linschoten, ki ga je spremljal na prvih dveh potovanjih in Gerrit de Veer, ki je bil zadnji ladijski tesar.

Leta 1608 je Henry Hudson naredil še en poskus, ko je poskušal prečkati vrh Rusije. Prišel je do Nove dežele, vendar se je moral vrniti. Med leti 1609 in 1611 je Hudson po več potovanjih v imenu angleških trgovcev raziskal perspektivno severno morsko pot v Indijo in raziskal regijo okrog sodobnega New Yorka, medtem ko je iskal zahodno pot v Azijo pod okriljem nizozemske vzhodnoindijske družbe.

=== Nizozemska Avstralija in Nova Zelandija ===
[[File:Tasmanroutes.PNG|thumb|Pot Abela Tasmana 1642 in potovanja 1644 voyages v Novo Hollandijo (Avstralija) v službi Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]
''Terra Australis Ignota'' (Neznana dežela juga) je bil hipotetičen kontinent, ki se je pojavil na evropskih zemljevidih od 15. do 18. stoletja, s koreninami v Aristotelovem zapisu. Upodobljena je bila na Dieppeovih kartah sredi 16. stoletja, kjer se je njena obala pojavila južno od otokov vzhodne Indije; Pogosto je bila razčlenjena, z bogato fiktivnimi podrobnostmi. Odkritja so zmanjšala območje, na katerem je bilo mogoče najti celino; vendar pa so številni kartografi obdržali Aristotelovo mnenje, kot sta Gerardus Mercator (1569) in Alexander Dalrymple celo do leta 1767, ko so zagovarjali njen obstoj s takimi argumenti, da bi morala biti velika kopenska masa na južni polobli kot protiutež severni polobli. Ko so bile odkrite nove dežele, so pogosto domnevali, da so del tega hipotetičnega kontinenta.

Juan Fernandez, ki je plul iz Čila leta 1576, je trdil, da je odkril južno celino. Luis Váez de Torres, galicijski navigator, ki je delal za špansko krono, je dokazal obstoj prehoda južno od Nove Gvineje, zdaj znan kot [[Torresov preliv]]. Pedro Fernandes de Queirós, portugalski navigator, ki je plul za špansko krono, je leta 1606 videl velik otok južno od Nove Gvineje, ki ga je imenoval ''La Australia del [[Espiritu Santo]]''. To je predstavljal španskemu kralju kot ''Terra Australis incognita''. Pravzaprav ni bila Avstralija, ampak otok v današnjem [[Vanuatu]]ju.
[[File:Duyfken replica, Swan River.jpg|thumb|left|''Duyfken'' replika, reka Swan, Avstralija]]

Nizozemski navigator in kolonialni guverner, Willem Janszoon, je 18. decembra 1603, kot kapitan ladje ''Duyfken'' (ali ''Duijfken'', kar pomeni 'Mala golobica'), ena od dvanajstih ladij velike flote Stevena van der Hagena, odpotoval iz Nizozemske proti Vzhodni Indiji. Ko je bil v Indiji, je bil Janszoon poslan, da bi poiskal druge trge, zlasti v »veliki deželi Nova Gvineja in drugih vzhodnih in južnih krajih«. 18. novembra 1605 je ''Duyfken'' odplul iz Bantema do obale zahodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]]. Janszoon je nato prečkal vzhodni del [[Arafursko morje|Arafurskega morja]], ne da bi videl Torresov preliv, v [[Carpentarijski zaliv]]. 26. februarja 1606 je pristal v reki Pennefather na zahodni obali polotoka Cape York v [[Queensland]]u, blizu današnjega mesta Weipa. To je prvi zabeleženi evropski pristanek na avstralski celini. Janszoon je nadaljeval s kartiranjem okoli 320 kilometrov obale, za katero je mislil, da je južni podaljšek Nove Gvineje. 
Leta 1615 sta Jacob le Maire in Willem Schouten zaokrožila Rt Horn in dokazala, da je Tierra del Fuego relativno majhen otok.

Leta 1642–1644 je [[Abel Tasman]], tudi nizozemski raziskovalec in [[trgovec]] v službi Nizozemske Vzhodnoindijske družbe, obkrožil [[Nova Holandija  (Avstralija)|Novo Holandijo]] in dokazal, da Avstralija ni bila del mitske južne celine. Bil je prva znana evropska ekspedicija, ki je dosegla otoke Van Diemenove dežele (današnja [[Tasmanija]]) in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in si ogledal [[Fidži]], kar je bilo leta 1643. Tasman, njegov navigator Visscher in njegov trgovec Gilsemans so zrisali tudi velike dele Avstralije, Nove Zelandije in [[Seznam pacifiških otokov |pacifiških otokov]].

== Rusko raziskovanje Sibirije (1581–1660) ==
{{glavni|Ruska zasedba Sibirije|Sibirske rečne poti}}

[[File:Siberiariverroutemap.png|right|thumb|Sibirske rečne poti pomembne v začetkih procesa raziskovanja.]]
Sredi 16. stoletja je [[Rusko carstvo]] osvojilo tatarska kanata [[Kazanski kanat|Kazan]] in [[Astrahanski kanat|Astrahan]], tako pridobilo celotno [[Povolžje]] in si odprlo pot za [[Uralsko gorovje|Ural]]. Kolonizacijo novih vzhodnih dežel Rusije in nadaljnji napad na vzhod so vodili bogati trgovci [[Stroganovi]]. Car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je podelil ogromne posesti v bližini Urala in davčne privilegije Anikeyu Stroganovu, ki je organiziral obsežne selitve v te dežele. Stroganovi so razvili kmetovanje, lov, solinarstvo, ribolov in rudarstvo na Uralu ter vzpostavili trgovino s sibirskimi plemeni.

=== Zavzetje Sibirskega kanata ===
Okoli leta 1577 so Semyon Stroganov in drugi sinovi Anikeya Stroganova najeli [[Kozaki|kozaškega]] vodjo po imenu Jermak, da bi zaščitil njihovo deželo pred napadi sibirskega kana Kučuma. Do leta 1580 so Stroganovi in Jermak prišli na idejo o vojaški odpravi v Sibirijo, da bi se borili proti Kučumu na njegovi zemlji. Leta 1581 je Jermak začel svoje potovanje v globine Sibirije. Po nekaj zmagah nad kanovo vojsko so Jermakovi ljudje v tridnevni bitki na rtu Čuvaš leta 1582 premagali glavne sile Kučuma na reki [[Irtiš]]. Ostanki kanove vojske so se umaknili v stepo in tako je Jermak zajel Sibirski kanat, vključno s prestolnico Qashliq v bližini sodobnega [[Tobolsk]]a. Kučum je bil še vedno močan in je nenadoma napadel Jermaka leta 1585 v temni noči in ubil večino njegovih ljudi. Jermak je bil ranjen in poskušal plavati čez reko Vagaj (pritok Irtiša), vendar se je utopil pod težo svoje verižne srajce. Kozaki so se morali povsem umakniti iz Sibirije, toda zahvaljujoč Jermakovim raziskavam vseh glavnih rečnih poti v Zahodni Sibiriji so Rusi le nekaj let kasneje uspešno zasedli vsa njegova osvajanja.

Jermak Timofejevič in njegova skupina avanturistov je prečkala Uralsko gorovje pri Tagilu, in vstopila v Azijo iz Evrope.

=== Sibirske rečne poti ===
V začetku 17. stoletja so se gibanja Rusov proti vzhodu upočasnila zaradi notranjih težav v državi. Toda zelo kmalu se je nadaljevalo raziskovanje in kolonizacija velikih ozemelj Sibirije, ki so jo v glavnem vodili Kozaki, ki so iskali dragoceno [[krzno]] in [[slonovina|slonovino]]. Ker so Kozaki prihajali iz južnega Urala, je drugi val Rusov prišel iz Arktičnega oceana. To so bili [[Pomori]] iz ruskega severa, ki so že dolgo časa trgovali s krznom v Mangazeji na severu Zahodne Sibirije. Leta 1607 je bila na severu reke [[Jenisej]], blizu ustja s Spodnjo Tungusko, ustanovljeno naselje Turuhansk, leta 1619 pa je bil na jezeru v ustju Zgornje Tunguske ustanovljena [[Jenisejsk]]a utrdba.

Med letoma 1620 in 1624 je skupina lovcev na krzno pod vodstvom Demida Pjande zapustila Turuhansk in raziskala približno 2301 kilometer dolgo Spodnjo Tungusko, in prezimili v bližini rek Viljuj in [[Lena]]. Po kasnejših legendarnih pripovedih (ljudske pravljice, zbrane stoletje po tem), je Pjanda odkril reko Leno. Trdil je, da je raziskal kakih 2414 kilometrov njene dolžine, pri čemer naj bi prišel do osrednje [[Jakutija|Jakutije]]. Vrnil se je do Lene, dokler ni postala preveč kamnita in plitva in se prebil proti reki [[Angara|Angari]]. Na ta način je lahko Pjanda postal prvi Rus, ki je srečal [[Jakuti|Jakute]] in [[Burjati|Burjate]]. Zgradil je nove čolne in raziskal kakšnih 870 kilometrov Angare, končno je prišel v [[Jenisejsk]] in odkril, da sta Angara (Burjatsko ime) in Zgornja Tunguska (Verhnjaja Tunguska, kot so jo sprva poznali Rusi) ena in ista reka.

Leta 1627 je bil Peter Beketov imenovan Jenisejski vojvoda v Sibiriji. Uspešno je izvedel potovanje za pobiranje davkov v [[Zabajkaljsko]] Burjatov in postal prvi Rus, ki je stopil v Burjatijo. Ustanovil je prvo rusko naselje, Rybinsky ostrog. Beketov je bil leta 1631 poslan do reke Lene, kjer je leta 1632 ustanovil [[Jakutsk]] in poslal svoje Kozake v raziskovanje Aldana in dlje po Leni, da bi ustanovil nove trdnjave in zbral davke. 

Jakutsk se je kmalu spremenil v pomembno izhodišče za nadaljnje ruske odprave proti vzhodu, proti jugu in proti severu. Maksim Perfiljev, ki je bil prej eden od ustanoviteljev Jenisejska, je leta 1631 ustanovil Bratski ostrog na Angari, leta 1638 pa je postal prvi Rus, ki je stopil v Transbajkalsko in tja potoval iz Jakutska.
[[File:Baikal sea.png|thumb|right|Zemljevid Irkutska in Bajkalskega jezera v bližini, kot ga opisuje v poznem 17. stoletju ''Remezova kronika'']]

Leta 1643 je Kurbat Ivanov vodil skupino Kozakov iz Jakutska na jug Bajkalskega gorovja in odkril [[Bajkalsko jezero]] ter obiskal otok Olhon. Kasneje je Ivanov naredil prvo karto in opis Bajkala.

=== Rusi dosežejo Tihi ocean ===
Leta 1639 je ruska skupina raziskovalcev pod vodstvom Ivana Moskvitina postala prva, ki je prišla do Tihega oceana in odkrila [[Ohotsko morje]], potem ko so zgradili zimski tabor na obali reke Ulje. Kozaki so se od domačinov učili o veliki reki [[Amur]] na jugu. Leta 1640 so očitno odpluli proti jugu, raziskovali jugovzhodne obale Ohotskega morja, morda so prišli do ustja reke Amur in verjetno na poti nazaj odkrili Šantarske otoke. Na podlagi Moskvitinovega zapisa je Kurbat Ivanov leta 1642 narisal prvi ruski zemljevid [[Daljni vzhod |Daljnega vzhoda]].

Leta 1643 je Vasilij Pojarkov prečkal hribovje Stanovoj in dosegel zgornji tok reke Zeja v deželi Daurjev, ki so plačevali davek [[Mandžurci|Mandžurcem]]. Po prezimovanju je leta 1644 Poyarkov odšel vzdolž reke Zeja in postal prvi Rus, ki je dosegel reko Amur. Odpeljal se je po njej in končno odkril ustje te velike reke iz kopnega. Ker so njegovi Kozaki izzvali sovraštvo domačinov, je Pojarkov izbral drugačno pot nazaj. Zgradili so čolne in leta 1645 pluli ob obali Ohotskega morja do reke Ulje in naslednjo zimo preživeli v kočah, ki jih je zgradil Ivan Moskvitin šest let prej. Leta 1646 so se vrnili v Jakutsk.
[[File:Krsk koch.JPG|upright=0.7|thumb|left|''Koh'' v 17. stoletju v muzeju v Krasnojarsku. Kohi so bili najzgodnejši ledolomilci in so jih Rusi pogosto uporabljali v Arktiki in na sibirskih rekah.]]

Leta 1644 je Mihail Stadukhin odkril reko [[Kolima|Kolimo]] in ustanovil Srednekolimsk. Trgovec Fedot Aleksejev Popov je organiziral nadaljnjo ekspedicijo proti vzhodu, [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] pa je postal kapetan enega od [[Koh (ladja)|koh]]ov (posebne vrste jadrnica, zasnovana in uporabljena v Rusiji za potovanja v ledenih razmerah arktičnih morij). Leta 1648 so iz Srednekolimska odpluli do Arktike in čez nekaj časa zaokrožili rt Dežnjov in tako postali prvi raziskovalci, ki so šli skozi [[Beringov preliv]] in odkrili [[Čukotsko  morje|Čukotsko]] in [[Beringovo morje]]. Vsi njihovi kohi in večina njihovih mož (vključno s samim Popovom) so bili izgubljeni v neurjih in spopadih z domačini. Majhna skupina, ki jo je vodil Dežnjov, je prispela do ustja reke [[Anadir (reka) |Anadir]] in leta 1649 odplula, ko je iz razbitin zgradila nove čolne. Ustanovili so Anadirsk in se tam naselili, dokler jih ni našel Staduhin, ki je prihajal iz Kolime po kopnem. Kasneje se je Staduhin leta 1651 odpravil na jug in odkril Penžinski zaliv na severni obali Ohotskega morja. Morda je raziskal tudi zahodne obale Kamčatke.

Leta 1649–50 je [[Jerofej Pavlovič Habarov]] postal drugi Rus, ki je raziskoval reko Amur. Skozi reke  Oljokmo, Tungur in Šilska je prišel do reke Amur, vrnil se je v Jakutsk in nato nazaj do Amurja z večjo silo leta 1650–53. Tokrat se je srečal z oboroženim uporom. Zgradil je zimske prostore v Albazinu, nato je odplul po Amurju in ustanovil Ahansk, ki je predhodnik današnjega [[Habarovsk]]a, ko je na svoji poti premagal ali se izogibal velikim vojskam kitajskih in korejskih transbajkalskih Mandžurcev. Reko Amur je opisal v delu ''Opis reke Amur''. Kasneje so se Rusi zadrževali v regiji Amur do leta 1689, ko je bilo to ozemlje po Nerčinskem sporazumu dodeljeno kitajskemu imperiju (vrnila pa jo je Aigunska pogodba leta 1858).

Leta 1659–65 je bil Kurbat Ivanov naslednji vodja Anadirskega ostroga po Semjonu Dežnjovu. Leta 1660 je odplul iz zaliva Anadir do Rta Dežnjov. Na svojih zgodnjih pionirskih kartah je Ivanov zaslužen za izdelavo zgodnjega zemljevida Čukotkega polotoka in Beringovega preliva, in je bil prvi, ki je pokazal na papirju (zelo shematsko) še neodkrit [[Vranglov otok]], oba Diomedova otoka in Aljasko, na podlagi zbranih podatkov domačinov.

Tako so Rusi sredi 17. stoletja postavili meje svoje države blizu današnjih in raziskali skoraj celotno Sibirijo, razen vzhodne [[Kamčatka|Kamčatke]] in nekaterih območij severno od polarnega kroga. Kasneje bi osvojitev Kamčatke dosegel v začetku 17. stoletja Vladimir Atlasov, medtem ko bi odkritje arktične obale in Aljaske dokončala [[velika severna ekspedicija]] leta 1733–1743.

== Globalni vpliv ==
{{glavni| Kolumbovska izmenjava| Zgodovina kolonializma| Globalizacija}}
[[File:New World Domesticated plants.JPG|thumb|Pridelki Novega sveta. V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: 1. koruza (''Zea mays'') 2. paradižnik (''Solanum lycopersicum'') 3. krompir (''Solanum tuberosum'') 4. vanilija (rod ''vanilija'', esp &quot;Vanilla planifolia&quot;) 5. kavčuk (&quot;Hevea brasiliensis&quot;) 6. kakav (&quot;Theobroma cacao&quot;) 7. tobak (''Nicotiana rustica'')]]
Evropska čezmorska ekspanzija je privedla do stika med starim in novim svetom, kar je sprožilo [[kolumbovska izmenjava|kolumbovsko izmenjavo]], imenovano po Kolumbu. Gre za prenos blaga, ki je edinstveno za eno poloblo v drugo. Evropejci so v Novi svet pripeljali govedo, konje in ovce, iz Novega sveta pa pripeljali tobak, krompir in koruzo. Drugi elementi, ki so postali pomembni v svetovni trgovini, so bili pridelki sladkornega trsa in bombaža v Amerikah ter zlato in srebro, ki sta bila prinesena iz Amerik ne le v Evropo, temveč tudi drugam po starem svetu.

Nove transoceanske povezave in njihova dominacija s strani evropskih sil so pripeljale do obdobja imperializma, kjer so evropske kolonialne sile obvladovale večino planeta. Evropski apetit za trgovino, blago, imperij in sužnje je močno prizadel številna druga območja sveta. Španija je sodelovala pri uničevanju starih imperijev v Amerikah, da bi jih nadomestila s svojim in prisilno pokristjanjevala. Vzorec teritorialne agresije so ponovili tudi drugi evropski imperiji, predvsem nizozemski, ruski, francoski in britanski. Krščanstvo je nadomestilo starejše 'poganske' obrede, kakor tudi nove jezike, politične in spolne kulture, na nekaterih območjih, kot so Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Argentina, pa so domorodna ljudstva zlorabljali in jih odpeljali iz večine njihovih ozemelj v majhne rezervate. 
[[File:Namban-08.jpg|thumb|upright=0.7|left|''Portugalski prihod na Japonsko preseneti lokalno prebivalstvo''; detajl iz Nanbanovega panela Kanō šole, 1593–1600]]

Podobno so v obalni Afriki lokalne države zagotavljale apetit evropskim trgovcem s sužnji in spreminjale podobo obalnih afriških držav in bistveno spremenile naravo afriškega suženjstva, kar je vplivalo na družbo in gospodarstvo. 

Med Evropejci in domačini je bilo veliko sporov. Evropejci so imeli veliko prednosti pred domačini. Prinesli so jim bolezni, ki jim prej niso bili izpostavljeni, kar je zbrisalo 50–90 % njihovega prebivalstva.

V 16. stoletju so v Afriko uvedli koruzo in manioko. Zdaj so pomembna osnovna živila, ki nadomeščajo avtohtone afriške rastline.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.fao.org/docrep/009/a0154e/A0154E02.HTM The cassava transformation in Africa]&quot;. The Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO).&lt;/ref&gt; Alfred W. Crosby je domneval, da je večja pridelava koruze, manioke in drugih novih rastlin v Novem svetu povzročila večje koncentracije prebivalstva na območjih, kjer so bili žrtve sužnji.

V gospodarstvu Kitajske iz 16. stoletja je dinastijo Ming spodbudila trgovina s Prtugalci, Španci in Nizozemci. Kitajska se je vključila v novo svetovno trgovino z blagom, rastlinami, živalmi in živilskimi pridelki, znanimi kot kolumbovska izmenjava. Trgovanje z evropskimi silami in Japonci je prineslo ogromne količine srebra, ki je nato nadomestilo bakrene in papirne bankovce kot skupno sredstvo za izmenjavo na Kitajskem. V zadnjih desetletjih Mingov se je tok srebra na Kitajsko močno zmanjšal, kar je spodkopalo državne prihodke in celo celotno gospodarstvo. To škodo za gospodarstvo so še dodatno okrepili učinki začetne majhne ledene dobe na kmetijstvo, naravne nesreče, propad pridelkov in nenadne epidemije. Posledica porušenja oblasti in preživetja ljudi je omogočila uporniškim voditeljem, kot je Li Zicheng, da so zamenjali dinastijo Ming.
[[File:Jesuites en chine.jpg|thumb|Jezuitski učenjaki sodelujejo s kitajskimi astronomi pri uvajanju Kopernikovih načel. Zgoraj: Matteo Ricci, Adam Schall von Bell in Ferdinand Verbiest (1623–1688); Spodaj: Xu Guangqi, ''Colao'' ali minister in njegova vnukinja Candide Hiu]]

Novi pridelki, ki so v Azijo prišli iz Amerik prek španskih kolonizatorjev v 16. stoletju, so prispevali k rasti prebivalstva v Aziji. Čeprav je bila večina uvoza na Kitajsko srebro, so Kitajci kupili tudi nove pridelke iz španskega imperija. To je bil sladki krompir, koruza in arašidi, živila, ki so jih lahko gojili na območjih, kjer tradicionalni kitajski posevki - pšenica, proso in riž - niso mogli rasti, kar je omogočilo povečanje prebivalstva Kitajske. &lt;ref name=&quot;Ebrey 2006, p. 211&quot;&gt;Ebrey 2006, p. 211.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Crosby 1972, pp. 198–201&lt;/ref&gt; V dinastiji Song (960–1279) je riž postal glavni pridelek revnih,&lt;ref&gt;Gernet 1962, p. 136.&lt;/ref&gt; po uvedbi sladkega krompirja na Kitajsko okoli leta 1560, je postopoma postal tradicionalna hrana nižjih slojev.

Prihod Portugalcev na Japonsko leta 1543 je začetek trgovanja z Nanbanom. Japonci so sprejeli več tehnologij in kulturnih praks, kot so [[arkebuza]], evropski slog jahanja, evropske ladje, krščanstvo, dekorativna umetnost in jezik. Ko so Kitajci prepovedali neposredno trgovino kitajskim trgovcem z Japonsko, so Portugalci ta komercialni vakuum zapolnili kot posredniki med Kitajsko in Japonsko. Portugalci so kupili kitajsko svilo in jo prodali Japoncem v zameno za japonsko srebro; ker je bilo srebro na Kitajskem bolj cenjeno, so Portugalci lahko uporabili japonsko srebro za nakup še večjih zalog kitajske svile. Vendar pa je leta 1573 - po tem, ko so Španci ustanovili trgovsko bazo v Manili - portugalsko posredniško trgovanje zamrlo.

Italijanski [[jezuit]] [[Matteo Ricci]] (1552–1610) je bil prvi Evropejec v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]]. Kitajsko je naučil, kako zgraditi in igrati [[spinet]], prevajal kitajska besedila v latinščino in obratno ter tesno sodeloval s svojim kitajskim sodelavcem Xu Guangqijem (1562–1633) pri matematičnem delu.

=== Ekonomski vpliv v Evropi ===
{{glavni| Renesansa| Renesansa v Nizozemskih deželah}}
{{sidebar
| name = Renesansa
| image = [[File:&quot;The School of Athens&quot; by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]]
| title = [[Renesansa]]
| caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}}
| headingstyle= background-color:lavender;
| class = hlist
| heading1 = Naslovi
| content1 =
* [[Renesančni humanizem|Humanizem]]
* [[Velika geografska odkritja]]
* [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]]
* [[Renesančni ples|Ples]]
* [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]]
* [[Renesančna literatura|Literatura]]
* [[Renesančna glasba|Glasba]]
* [[Renesančna filozofija|Filozofija]]
* [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]]
* [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]]
* [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]]

| heading2 = Regije
| content2 =
* [[Bengalska renesansa|Bengalija]]
* [[Angleška renesansa |Anglija]] 
* [[Francoska renesansa |Francija]]
* [[Nemška renesansa |Nemčija]]
* [[Italijanska renesansa |Italija]]
* [[Renesansa na Poljskem|Poljska]]
* [[Portugalska renesansa |Portugalska]]
* [[Španska renesansa |Španija]]
* [[Renesansa na Škotskem|Škotska]]
* [[Severna renesansa |Severna Evropa]]
* [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]]
}}
[[File:Kepler-world.jpg|thumb|Keplerjeva karta sveta ''Tabulae Rudolphinae''  (1627), vključuje mnoga nova odkritja.]]

Ker je na evropske trge po morju vstopalo večje število svetovnih luksuznih surovin, so prejšnji evropski trgi za luksuzno blago stagnirali. Atlantska trgovina je v veliki meri izrinila že obstoječe italijanske in nemške trgovske sile, ki so se zanašale na baltske, ruske in islamske trgovinske povezave. Nove surovine so tudi povzročile družbene spremembe, saj so sladkor, začimbe, svila in porcelan vstopili na luksuzne trge Evrope.

Evropski gospodarski center se je preusmeril iz Sredozemlja v zahodno Evropo. Mesto [[Antwerpen]], del [[Vojvodina Brabant|Vojvodine Brabant]], je postal »središče celotnega mednarodnega gospodarstva« in najbogatejše mesto v Evropi v tem času. Najprej je bila v Antwerpnu, nato pa v [[Amsterdam]]u, »nizozemska zlata doba« tesno povezana z dobo odkritij. Francesco Guicciardini, beneški odposlanec, je izjavil, da bo čez dan Antwerpen prešlo na stotine ladij, vsak teden pa je v mesto vstopilo 2000 voz. Portugalske ladje, natovorjene s poprom in cimetom, bi raztovorile svoj tovor. Z mnogimi tujimi trgovci, ki so živeli v mestu in ki jih je upravljala oligarhija bankirskih aristokratov, ki so prepovedali trgovino, je bilo gospodarstvo Antwerpna pod nadzorom tujcev, zaradi česar je bilo mesto zelo mednarodno, s trgovci in prodajalci iz Benetk, Dubrovnika, Španije in Portugalske in politika strpnosti je pritegnila veliko [[Ortodoksni Judje |judovsko skupnost]]. Mesto je doživelo tri obdobja razcveta v svoji zlati dobi, prvo s trgom popra, drugo, ko je začelo iz Novega sveta prihajati srebro preko Sevilje (kar se je končalo s stečajem Španije leta 1557) in tretji razcvet, po pogodbi iz Cateau-Cambresis leta 1559, na podlagi tekstilne industrije.

Kljub začetnim sovražnostim so leta 1549 Portugalci pošiljali letne trgovske misije na otok Šangčuan na Kitajskem. Leta 1557 so uspeli prepričati Mingov dvor, da se dogovori o pravni pogodbi o pristanišču, ki bi Macau postavil kot uradno portugalsko trgovinsko kolonijo. Portugalski redovnik Gaspar da Cruz (ok. 5. februar 1520 - 1570) je napisal prvo popolno knjigo o Kitajski in dinastiji Ming, ki je bila objavljena v Evropi; vključevala je informacije o geografiji, pokrajinah, licenčninah, uradniškem razredu, birokraciji, ladijskem prometu, arhitekturi, kmetovanju, obrtništvu, trgovskih zadevah, oblačilih, verskih in družbenih navadah, glasbi in instrumentih, pisanju, izobraževanju in pravu. 
[[File:DelftChina18thCenturyCompanieDesIndes.jpg|thumb|left|upright=0.7|Delftska posoda prikazuje kitajske prizore, 18. stoletje. Muzej Ernesta Cognacqa]]

Iz Kitajske so bili glavni izvoz svila in porcelan, prilagojeni evropskim okusom. Kitajski izvozni porcelan je bil v Evropi tako ugleden, da je v Angliji postala beseda ''kitajska'' sinonim za ''porcelan''. ''Kraak'' porcelan (za katerega velja, da je dobil ime po portugalskih ladjah karakah, s katerimi je bil prepeljan) je bil med prvimi kitajskimi izdelki, ki so v Evropo prišli v velikih količinah. Ta zgodnji uvoz so si lahko privoščili samo najbogatejši, kraak pa se pogosto pojavlja v nizozemskih slikarskih delih. Kmalu je nizozemska Vzhodnoindijska družba vzpostavila živahno trgovino z Vzhodom, saj je med letoma 1602 in 1682 uvozila 6 milijonov porcelanskih izdelkov iz Kitajske v Evropo. Kitajska izdelava je navdušila mnoge. Med 1575 in 1587 je bil Medičejski porcelan iz Firenc prvi uspešen poskus posnemanja kitajskega porcelana. Čeprav nizozemski lončarji niso takoj posnemali kitajskega porcelana, so ga začeli oponašati, ko je bila oskrba z Evropo prekinjena, po smrti cesarja Wanlija leta 1620. ''Kraak'', predvsem modri in beli porcelan, so posnemali lončarji po vsem svetu, v Ariti, Japonski in Perziji - kamor so se nizozemski trgovci obrnili, ko je padla dinastija Ming in kitajski originali niso bili na voljo - in na koncu v Delftware. Nizozemski in kasneje angleški Delftware, ki so ga navdihnili kitajski modeli, je vztrajal od približno leta 1630 do sredine 18. stoletja skupaj z evropskimi vzorci.
[[File:Heem, Jan Davidsz. de - A Richly Laid Table with Parrots - detail cup.jpg|thumb|upright=0.7|Jan Davidsz. de Heem, detajl srebrne posode iz ''Bogato obložena miza s papagaji'', c. 1650]]

Antonio de Morga (1559–1636), španski uradnik v Manili, je navedel obsežen popis blaga, s katerim je Mingova Kitajska trgovala na prelomu od 16. do 17. stoletja, pri čemer je poudaril, da obstajajo »redkosti, če bi jih poimenoval vse, nikoli ne bi končal, niti ne bi imel dovolj papirja za to«. Po opažanju raznolikosti blaga iz svile, s katerim se je trgovalo z Evropejci, je Ebrey zapisal veliko število komercialnih transakcij: v enem primeru je galeon iz španskih ozemelj v Novem svetu prenesel več kot 50.000 parov svilenih nogavic. Kitajska je v zameno uvozila večinoma srebro iz perujskih in mehiških rudnikov, prepeljanih prek Manile. Kitajski trgovci so bili dejavni v teh trgovskih podvigih, mnogi pa so se izselili v kraje, kot so Filipini in Borneo, da bi izkoristili nove komercialne priložnosti.

Povečanje zlata in srebra, ki ga je doživela Španija, je sovpadlo z velikim inflacijskim ciklom znotraj Španije in Evrope, znanem kot ''revolucija cen''. Španija je zbrala velike količine zlata in srebra iz Novega sveta. V 1520-ih se je začelo obsežno pridobivanje srebra iz mehiškega [[Guanajuata]]. Z odprtjem rudnikov srebra v Zacatecasu in v [[Potosi]]ju v Boliviji leta 1546 so velike pošiljke srebra postale pravi vir bogastva. V 16. stoletju je Španija imela 1,5 milijarde ameriških dolarjev (stanje 1990) v zlatu in srebru iz Nove Španije. Habsburški vladarji so bili najmočnejši evropski monarh v času, polnem vojn in verskih konfliktov, ki so bogastvo porabili za vojne in umetnost po Evropi. »Tukaj sem se naučil pregovor«, pravi francoski popotnik leta 1603: »V Španiji je vse drago, razen srebra«. Izrabljeno srebro, ki se je nenadoma razširilo po Evropi, je povzročilo široko inflacijo. Inflacijo so še poslabšali naraščajoče prebivalstvo s statično stopnjo proizvodnje, nizke plače in naraščajoči življenjski stroški, ki so prizadeli lokalno industrijo. Španija je postala vse bolj odvisna od prihodkov, ki so prihajali iz trgovskega imperija v Ameriki, kar je povzročilo prvi stečaj v Španiji leta 1557 zaradi povečanja vojaških stroškov. Filip II. Španski je v letih 1557, 1560, 1575 in 1596 zapadel v dolgove. Povečanje cen zaradi valutnega obtoka je spodbudilo rast komercialnega srednjega razreda v Evropi, buržoazije, ki je vplivala na politiko in kulturo državah.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

====Viri iz spleta====
{{Refbegin|35em}}
* {{navedi splet|title=Amerigo Vespucci|publisher=Catholic Encyclopædia (New Advent)|url=http://www.newadvent.org/cathen/15384b.htm|accessdate=22 June 2010|ref=Catholic Encyclopædia 2}}
* {{navedi splet|title=Ancient Silk Road Travelers|publisher=Silk Road Foundation|url=http://www.silk-road.com/artl/srtravelmain.shtml|accessdate=14 June 2010|ref=silk-road 2008}}
* {{navedi splet|title=By the road of pathfinders|publisher=Sbaikal.ru|url=http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html|accessdate=19 June 2010|ref=Sbaikal|language=ru|url-status=dead|archiveurl=https://www.webcitation.org/61BPQnLOK?url=http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html|archivedate=24 August 2011|df=}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130603060444/http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html |date=2013-06-03 }}
* {{navedi splet|title=Discovering Francis Drake's California Harbor|publisher=Drake Navigators Guild|url=http://www.drakenavigatorsguild.org/booklet.html|accessdate=17 June 2010|ref=Drake N.Guild}}
* {{navedi splet|title=Oregon History of Francis Drake|publisher=Fort Nehalem Publishing|url=http://www.fortnehalem.net/|accessdate=10 May 2014|ref=Oregon History|archive-date=2011-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017221846/http://www.fortnehalem.net/|url-status=dead}}
* {{navedi splet |title=Exploration–Jacques Cartier |publisher=The Historica Dominion Institute |url=http://www.histori.ca/minutes/minute.do?id=10123 |accessdate=9 November 2009 |ref=histori.ca 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100301080846/http://www.histori.ca/minutes/minute.do?id=10123 |archivedate=1 March 2010 }}
* {{navedi splet|title=Ferdinand Magellan|publisher=Catholic Encyclopædia (New Advent)|url=http://www.newadvent.org/cathen/09526b.htm|accessdate=14 January 2007|ref=Catholic Encyclopædia 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113184512/http://www.newadvent.org/cathen/09526b.htm|archivedate=13 January 2007 &lt;!--DASHBot--&gt;|url-status=live}}
* {{navedi novice|title=Food Bacteria-Spice Survey Shows Why Some Cultures Like It Hot|work=ScienceDaily|date=March 5, 1998|url=https://www.sciencedaily.com/releases/1998/03/980305053307.htm|ref=ScienceDaily 1998}}
* {{cite journal|last=Grunberg|first=Bernard|title=La folle aventure d'Hernan Cortés|journal=L'Histoire|volume=322|date=July–August 2007|page=22|url=http://www.histoire.presse.fr/content/2_recherche-index/article?id=6494|ref=Grunberg 2007}}
* {{navedi splet|title=Historic and contemporary political and physical maps of California, including early exploration|publisher=University of San Francisco|url=http://etc.usf.edu/Maps/galleries/us/california/index.php|accessdate=14 January 2007|ref=USF 2010}}
* {{navedi splet|title=History of Europe|author=Mayne, Richard J.|publisher=Britannica Online Encyclopædia|url=http://www.britannica.com/eb/article-58260/history-of-Europe|accessdate=17 June 2010|ref=Mayne 2009}}
* {{navedi splet |title=Issues and Trends in China's Demographic History |publisher=Columbia University |url=http://afe.easia.columbia.edu/special/china_1950_population.htm |accessdate=4 June 2010 |ref=Columbia University 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100622200121/http://afe.easia.columbia.edu/special/china_1950_population.htm |archivedate=22 June 2010 |url-status=dead |df= }}
* {{navedi splet|title=Jacques Cartier|author=Eccles, W.J.|authorlink=|publisher=Britannica Online Encyclopædia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97444/Jacques-Cartier|accessdate=17 June 2010|ref=Cartier E.B. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100712235655/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97444/Jacques-Cartier|archivedate=12 July 2010 &lt;!--DASHBot--&gt;|url-status=live}}
* {{navedi splet|title=Juan Rodriguez Cabrillo|publisher=San Diego Historical Society|url=https://www.sandiegohistory.org/bio/cabrillo/cabrillo.htm|accessdate=17 June 2010|ref=San Diego HS|archive-date=2009-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090505173316/http://www.sandiegohistory.org/bio/cabrillo/cabrillo.htm|url-status=dead}}
* {{navedi splet|title=Maize Streak Virus-Resistant Transgenic Maize: an African solution to an African Problem|publisher=www.scitizen.com|url=http://scitizen.com/biotechnology/maize-streak-virus-resistant-transgenic-maize-an-african-solution-to-an-african-problem_a-28-925.html|accessdate=14 June 2010|ref=Scitizen 2007|date=August 2007|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227141323/http://scitizen.com/biotechnology/maize-streak-virus-resistant-transgenic-maize-an-african-solution-to-an-african-problem_a-28-925.html|url-status=dead}}
* {{navedi splet|title=The Cabot Dilemma: John Cabot's 1497 Voyage &amp; the Limits of Historiography|publisher=Derek Croxton, University of Virginia|url=http://www.dedicatedwriters.com/paper/The_Cabot_Dilemma_John_Cabots_1497_Voyage_&amp;_the_Limits_of_Historiography-162005.html|format=(on subscription)|accessdate=15 June 2010|ref=Croxton 2007}}
* {{navedi splet|title=The European Voyages of Exploration|publisher=The Applied History Research Group, University of Calgary|url=https://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/index.html|accessdate=22 June 2010|ref=U.C. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722043124/http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/index.html|archivedate=22 July 2010|url-status=dead|df=}}
* {{navedi splet |title=The Lost Fort of Columbus |work=Smithsonian Magazine |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/fort-of-columbus-200801.html |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20130411041621/http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/fort-of-columbus-200801.html |url-status=dead |archive-date=11 April 2013 |accessdate=14 June 2010 |ref=Maclean 2008 |df= }}
* {{navedi splet |title=The Perfilyevs family |publisher=VSP.ru |url=http://www.vsp.ru/show_article.php?id=37293 |accessdate=19 June 2010 |ref=The Perfilyevs |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100505141438/http://www.vsp.ru/show_article.php?id=37293 |archivedate=5 May 2010 |url-status=dead |language=ru |df= }}
* {{navedi novice|title=Super-Sized Cassava Plants May Help Fight Hunger In Africa|work=Researchnews, The Ohio State University|date=May 24, 2006|url=http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm|ref=OSU 2006|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131208143623/http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm|archivedate=December 8, 2013|df=}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131208143623/http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm |date=2013-12-08 }}
* {{navedi splet|title=Willem Barentsz and the Northeast passage|publisher=University Library of Tromsø – The Northern Lights Route|url=http://www.ub.uit.no/northernlights/eng/wbarentsz.htm|accessdate=18 June 2010|ref=ULT 2009}}
* {{navedi knjigo|first=Jeremy|last=Harwood|title=To the Ends of the Earth: 100 Maps that Changed the World|year=2006|publisher=F+W Publications Inc.}}
{{Refend}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Age of Discovery}}
* [http://fortnightlyreview.co.uk/2012/06/explore-duchesne/ The Fortnightly Review.uk: &quot;The Faustian Impulse and European Exploration&quot;]
* [http://zinnedproject.org/teaching-materials/  Zinn Education Project.org: &quot;Discover Columbus: Re-reading the Past&quot;] – ''Rethinking Schools 6-page lesson plan for high school students''.

[[Kategorija:Raziskovanje]]
[[Kategorija:Kolonializem]]
[[Kategorija:Zgodovinske dobe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gz5hie7wzh3fcldslikfwkec8fxm16k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677299</id>
      <parentid>6677295</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>slog, podrobnosti o odnosu med Azteki in drugimi južnoameriškimi ljudstvi prestavljene pod &quot;Globalni vpliv&quot;</comment>
      <origin>6677299</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="123730" sha1="j5typc2pb29qr42gjm22roqbd78w911" xml:space="preserve">[[File:Cantino planisphere (1502).jpg|thumb|right|upright=1.35|''Cantino planisphere 1502'', najzgodnejši preživeli izris, ki prikazuje raziskovanje Kolumba v Srednjo Ameriko, Corte-Reala v Novo Fundlandijo, Vasco da Gama v Indijo in Pedra Álvaresa Cabrala v Brazilijo. Prikazana je črta po Tordesiljski pogodbi, Biblioteca Estense, Modena]]
'''Doba odkritij''' ali '''doba raziskovanj''' (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije. Označuje tudi vzpon obdobja razširjenega sprejemanja [[kolonializem|kolonializma]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] v Evropi kot nacionalnih politik. V tem obdobju so jih odkrili številni, doslej neznani Evropejci, čeprav jih je večina že bila naseljena. Z vidika nekaterih neevropejcev, kot so npr. [[Azteška civilizacija|Azteki]], je doba velikih odkritij zaznamovala prihod napadalcev s prej neznanih celin. Za večino drugih ljudstev, ki so jih Azteki tiranizirali, je prihod Špancev prinesel olajšanje.

Globalno raziskovanje se je začelo s [[Portugalsko pomorsko raziskovanje|portugalskimi odkritji]] atlantskih [[arhipelag]]ov [[Madeira|Madeire]] in [[Azori|Azorov]] leta 1419 in 1427, afriške obale po letu 1434 in [[Začimbna pot|morske poti]] v [[Indija|Indijo]] leta 1498; in Kastiljske krone (Španija), čezatlantska potovanja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] v Ameriko med letoma 1492 in 1502 ter prvim obplutjem sveta v letih 1519–1522. Ta odkritja so privedla do številnih pomorskih ekspedicij preko [[Atlantik]]a, [[Indijski ocean|Indijskega]] in [[Tihi ocean|Tihega oceana]] ter kopenskih odprav v Amerikah, Aziji, Afriki in Avstraliji, ki so se nadaljevale v poznem 19. stoletju in končale z raziskovanjem polarnih regij v 20. stoletju.

Evropsko raziskovanje tujine je privedlo do vzpona globalne trgovine in evropskih kolonialnih imperijev, s stikom med starim svetom (Evropa, Azija in Afrika) ter [[Novi svet|Novim svetom]] (Ameriki in Avstraliji), ki je ustvaril [[Kolumbovska izmenjava|kolumbovsko izmenjavo]], širok prenos rastlin, živali, hrane, človeških populacij (vključno s sužnji), nalezljivih bolezni in kulture med vzhodno in zahodno poloblo. To je predstavljalo eno najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju ekologije, kmetijstva in kulture v zgodovini. Doba odkritij in poznejše evropsko raziskovanje je omogočilo globalno kartiranje sveta, kar je privedlo do stika z novimi svetovnimi nazori in oddaljenimi civilizacijami, hkrati pa je vodilo k širjenju bolezni, ki so zdesetkale prebivalstvo, ki prej ni bilo v stiku z Evrazijo in Afriko ter zasužnjevanje, izkoriščanje, vojaško osvajanje in gospodarsko prevlado Evrope in njenih kolonij nad avtohtonimi prebivalci. Omogočila je tudi širjenje krščanstva po vsem svetu: s širjenjem misijonske dejavnosti je sčasoma postala največja svetovna religija. &lt;ref&gt;Adherents.com, [http://www.adherents.com/Religions_By_Adherents.html ''Religions by Adherents''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100129202506/http://www.adherents.com/Religions_By_Adherents.html |date=2010-01-29 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;BBC Documentary: A History of Christianity by Diarmaid MacCulloch, Oxford University&lt;/ref&gt; 
[[File:Age of Discovery explorations in English.png|thumb|center|upright=3.4|Zemljevid z glavnimi potovanji iz obdobja odkritij]]
== Pregled ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Glavna odkritja/&lt;br /&gt;Cilj || Glavni raziskovalec !! Leto !! Financiranje s strani
|-
|[[Kongo (reka)|Reka Kongo]] || [[Diogo Cão]] || 1482 || [[Ivan II. Portugalski]]
|-
|[[Rt dobrega upanja]] &lt;br /&gt;Indjski ocean || [[Bartolomeu Dias]] || 1488 || Ivan II. Portugalski
|-
| [[Zahodna Indija]]||[[Krištof Kolumb]]|| 1492|| [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]]
|-
| [[Indija]]||[[Vasco da Gama]] || 1498 || [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]]
|-
| [[Brazilija]]||[[Pedro Álvares Cabral|Cabral]] || 1500 || Manuel I.
|-
| [[Moluki|Otoki začimb]] &lt;br /&gt;[[Avstralazija]] (Zahodni Tihi ocean)|| [[Afonso de Albuquerque |Albuquerque]], [[António de Abreu|Abreu]] in [[Francisco Serrão|Serrão]] || 1512 ||Manuel I.
|-
| [[Tihi ocean]] || [[Vasco Balboa]] || 1513  || [[Ferdinand II. Aragonski]]
|-
| [[Magellanov preliv]]  || [[Ferdinand Magellan|Magellan]] ||  1520 || [[Karel I. Španski]]
|-
| [[Plovba okoli sveta]] || Magellan in [[Juan Sebastián Elcano|Elcano]] || 1522 || Karel I.
|-
| [[Avstralija]] || [[Willem Janszoon]] || 1606 || [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]]
|-
| [[Nova Zelandija]] || [[Abel Tasman]] || 1642 || Nizozemska vzhodnoindijska družba
|-
| [[Antarktika]] || [[James Cook]]|| 1773|| [[Jurij III. Britanski]]
|-
| [[Havaji]] || [[James Cook]]|| 1778 || Jurij III.
|}

[[Portugalci]] so začeli sistematično raziskovati atlantsko obalo Afrike od leta 1418 pod pokroviteljstvom [[Henrik Pomorščak|princa Henrika]]. Pod njegovim vodstvom so Portugalci razvili novo, mnogo lažjo ladjo, [[Karavela|karavelo]], ki bi lahko plula še dlje in hitreje,&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The Genius That Was China: East and West in the Making of the Modern World|url=https://archive.org/details/geniusthatwaschi0000mers|last1=Merson |first1= John|authorlink=|year= 1990|publisher = The Overlook Press|location=Woodstock, NY|isbn= 978-0-87951-397-9|page=72
| postscript =A companion to the PBS Series ''The Genius That Was China''}}&lt;/ref&gt; predvsem pa je bila zelo okretna in lahko plula veliko bližje vetru ali ''v veter''. Leta 1488 je [[Bartolomeu Dias]] po tej dosegel [[Indijski ocean]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.infoplease.com/biography/var/bartolomeudias.html |title=Bartolomeu Dias |website=infoplease |publisher=Sandbox Networks, Inc. |date= |accessdate=29 May 2015}}&lt;/ref&gt;. Leta 1492 so katoliški monarhi iz Kastilije in Aragonije financirali načrt Krištofa Kolumba, da bi plul na zahod, da bi dosegel Indijo s prečkanjem Atlantika. Pristal je na kontinentu, ki ga Evropejci niso odkrili in ki ga vidijo kot nov svet, Amerike. Da bi preprečili konflikt med Portugalsko in Kastilijo (krono, pod katero je Kolumb potoval), je bila podpisana [[Tordesilljska pogodba]], ki je svet razdelila na dve regiji raziskovanja, kjer je vsak imel izključno pravico zahtevati novo odkrito zemljišče.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fsmitha.com/h3/h17-am.html|title=Columbus to the Caribbean|author=|date=|work=fsmitha.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.history.com/topics/exploration/christopher-columbus|title=Christopher Columbus – Exploration |author=|date=|work=history.com}}&lt;/ref&gt;

Leta 1498 je portugalska ekspedicija, ki jo je vodil [[Vasco da Gama]], dosegla Indijo s plovbo okoli Afrike in tako odprla neposredno trgovino z Azijo.&lt;ref&gt;Diffie, Bailey W. and George D. Winius, &quot;Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580&quot;, p. 176&lt;/ref&gt; Medtem ko so bile druge raziskovalne flote poslane iz Portugalske v Severno Ameriko, je Portugalska flota (''Armadas da iandia'') v naslednjih letih razširila tudi to vzhodno oceansko pot, sčasoma se je dotaknila Južne Amerike in tako odprla krog od Novega sveta do Azije (od leta 1500, pod poveljstvom [[Pedro Alvares Cabral| Cabrala]]) in raziskovala otoke v južnem Atlantiku in južnem Indijskem oceanu. Kmalu so Portugalci odpluli proti vzhodu, do dragocenih [[Moluki|Otokov začimb]] leta 1512 in pristali na Kitajskem eno leto kasneje. Leta 1513 je španski [[Vasco Núñez de Balboa]] prečkal [[Panamska ožina |Panamsko ožino]] in dosegel &quot;drugo morje&quot; iz Novega sveta. Tako je Evropa prvič leta 1512 dobila novice o vzhodnem in zahodnem Pacifiku v enoletnem razponu okoli. Raziskovanje Vzhoda in Zahoda se je leta 1522 prekrivalo, ko je kastiljsko (špansko) ekspedicijo vodil portugalski pomorščak [[Ferdinand Magellan]] in kasneje španski baskovski pomorščak [[Juan Sebastián Elcano]], ki je plul proti zahodu in dokončal prvo obplutje sveta&lt;ref&gt;Zweig, Stefan, &quot;Conqueror of the Seas – The Story of Magellan&quot;, Read Books, 2007, {{ISBN|1-4067-6006-4}}&lt;/ref&gt;, medtem ko so španski osvajalci raziskovali notranjost obeh Amerik, kasneje pa tudi nekatere južnopacifiške otoke.

Od leta 1495 sta Francozi in Angleži in mnogo kasneje Nizozemci vstopili v raziskovalno dirko po tem, ko so spoznali te podvige in se uprli Iberskemu monopolu na pomorsko trgovino z iskanjem novih poti, najprej na zahodne obale Severne in Južne Amerike. Prve angleške in francoske odprave (začenši s prvo odpravo Johna Cabota leta 1497 na sever, v službi Anglije, sledijo francoske odprave v Južno Ameriko in kasneje v Severno Ameriko) in v Tihi ocean okoli Južne Amerike, vendar sčasoma sledijo Portugalci okoli Afrike v Indijskem oceanu. Sledijo odkritje Avstralije leta 1606, Nove Zelandije leta 1642 in Havajev leta 1778. Medtem, od 1580 do 1640, so Rusi raziskovali in osvojili skoraj vso Sibirijo in v 1730-ih Aljasko.

== Ozadje ==
{{glavni|Zgodnji zemljevidi sveta}} 

=== Vzpon evropske trgovine ===
Med 12. in 15. stoletjem se je evropsko gospodarstvo preoblikovalo z medsebojnim povezovanjem rečnih in morskih trgovskih poti, zaradi česar je Evropa postala ena najbolj uspešnih trgovskih mrež na svetu. &lt;ref name=&quot;Paine_2013&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=The Sea and Civilization: A Maritime History of the World |last=Paine |first= Lincoln |year= 2013 |publisher =Random House, LLC |location= New York |pages=}}&lt;/ref&gt;

Pred 12. stoletjem je bila glavna ovira za trgovino vzhodno od Gibraltarske ožine pomanjkanje komercialne spodbude, ne pa neustrezna zasnova ladij. Gospodarska rast Španije je sledila ponovnemu pridobivanju delov [[Al Andaluz|muslimanske Španije]] in obleganju [[Lizbona|Lizbone]] (1147). Zmanjšanje mornariške moči [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]], ki se je začela pred [[prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]], je pomagalo pomorskim italijanskim državam, predvsem Benetkam, Genovi in Pisi, prevladati v trgovini v vzhodnem Sredozemlju, italijanski trgovci pa so postali bogati in politično vplivni. [[Normani|Normansko]] osvajanje Anglije konec 11. stoletja je omogočilo mirno trgovino na Severnem morju. [[Hansa|Hanseatska zveza]], konfederacija trgovskih cehov in njihovih mest na severu Nemčije ob Severnem in Baltskem morju, je bila ključna za komercialni razvoj regije. V 12. stoletju je regija Flandrija, Hainault in Brabant izdelovala najkakovostnejše tekstilne izdelke v severni Evropi, kar je spodbudilo trgovce iz Genove in Benetk, da tja neposredno plujejo. Nicolozzo Spinola je prvič opisal neposredno potovanje iz Genove v Flandrijo leta 1277.

=== Tehnologija: Gradnja ladij in kompas ===
[[File:Sd11-boom.JPG|thumb|left|Velik ''dhow'' z dvema trikotnima jadroma in glavnim jadrom. ''Dhows'' so bili bolj okretni in so jih uporabljali v Indijskem oceanu, preden so jih zgradili v Italiji v 13. stoletju.]]
Tehnološki napredek, ki je bil pomemben za obdobje raziskovanj, je bilo sprejetje magnetnega [[kompas]]a in napredek v oblikovanju ladij.

Kompas je dopolnil starodavno metodo navigacije, ki je temeljila na opazovanju sonca in zvezd. Kompas je bil uporabljen za plovbo na Kitajskem že do 11. stoletja in so ga sprejeli arabski trgovci v Indijskem oceanu. Kompas se je razširil v Evropo do konca 12. ali v začetku 13. stoletja. [10] Uporaba kompasa za navigacijo v Indijskem oceanu je bila prvič omenjena leta 1232. Prva omemba uporabe kompasa v Evropi je bila leta 1180. Evropejci so uporabili &quot;suhi&quot; kompas, z iglo na osi. Kartica kompasa je bila tudi evropski izum. 

Za jadranje so [[Malajci]] neodvisno izumili džunke z jadri, izdelanimi iz tkanih delov, ojačenih z bambusom, vsaj nekaj sto let pred letom 1. pr. n. št. V času [[dinastija Han|dinastije Han]] (206 pr. n. št. do leta 220 n. št.) so Kitajci uporabljali takšna jadra, kar so se naučili od malajskih mornarjev, ki so obiskovali južno obalo. Poleg te vrste jader so izdelovali tudi ravnotežna ''loger'' jadra. Izum teh vrst jader je omogočil jadranje okrog zahodne obale Afrike zaradi njihove sposobnosti plovbe proti vetru. Ta vrsta jadra je navdihnila tudi druge, da so razvili različna jadra.&lt;ref&gt;Shaffer, Lynda Norene (1996). ''Maritime Southeast Asia to 1500.'' M.E. Sharpe. Quoting Johnstone 1980: 191-192&lt;/ref&gt;

[[Javanci|Javanska]] ladja, ki je bila zgrajena za ocean, se imenuje ''po'' ali ''džong'' že od 1. stoletja. Dolga je več kot 50 m in široka  4-7 metrov. Lahko je prevažala 700 ljudi skupaj z več kot 10.000 &quot;斛&quot; tovora (250-1000 ton po različnih interpretacijah). Zgrajene so bile z več deskami, ki so se upirale nevihtam in so imele 4 jadra plus poševno jadro. Javanci so že v 8. stoletju dosegli Ganski imperij.&lt;ref&gt;Wan Chen, ''Strange Things of the South,'' from Robert Temple&lt;/ref&gt;

Ladje so se večale, zahtevale so manjše posadke in so se ustavljale na daljših razdaljah. To je do 14. stoletja privedlo do bistveno nižjih stroškov prevoza na dolge razdalje. Jadrnica [[koga]] je zaradi nizkih stroškov ostala priljubljena za trgovino. V trgovini so se uporabljale tudi [[galeja|galeje]]. 

=== Geografija in zemljevidi ===
[[File:Adler von Lübeck. Model ship 05.jpg|right|thumb|Krmilo krmne hrbtenice ladje &quot;Adler von Lübeck'', hanzeatske lige (1567–1581]]
''Periplus Maris Erythraei'' - dokument iz leta 40–60, opisuje novo odkrito pot skozi Rdeče morje do Indije, z opisi trgov v mestih okoli Rdečega morja, Perzijskega zaliva in Indijskega oceana, vključno ob vzhodni obali Afrike, ki navaja, da »za temi kraji neraziskane oceanske krivulje okrog proti zahodu, ki tečejo po regijah južno od Etiopije in Libije in Afrike, pomešajo z zahodnim morjem (možno sklicevanje na Atlantski ocean)«. Evropsko srednjeveško znanje o Aziji, ki je izven dosega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], je izhajalo iz delnih poročil, pogosto zakritih z legendami &lt;ref&gt;[[#Arnold 2002|Arnold 2002]], p. xi.&lt;/ref&gt;, ki izvirajo iz časa osvajanj [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in njegovih naslednikov.

Drugi vir so bile [[Radaniti |Radhanitske]] judovske mreže trgovcev, ki so bile v času [[Križarske države |križarskih držav]] ustanovljene kot posredniki med Evropo in muslimanskim svetom.
[[File:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7455943) (cropped).jpg|thumb|Ptolemajev zemljevid sveta (2. st.) v rekonstrukciji 15. stoletja]]

Leta 1154 je arabski [[geograf]] [[Al-Idrizi]] ustvaril opis sveta in zemljevid sveta, ''[[Tabula Rogeriana]]'', na dvoru sicilskega kralja [[Rogerij II. Sicilski |Rogerija II.]],&lt;ref name=houben&gt;Houben, 2002, pp. 102–04.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=harley&gt;Harley &amp; Woodward, 1992, pp. 156–61.&lt;/ref&gt; vendar je bila Afrika še vedno le delno znana kristjanom, Genovežanom in Benečanom ali arabskim mornarjem, njen južni obseg ni bil znan. Bila so poročila o veliki afriški [[Sahara|Sahari]], vendar je bilo dejansko znanje za Evropejce omejeno na sredozemske obale in malo drugega, ker je arabska blokada severne Afrike preprečila raziskovanje kopnega. Znanje o atlantski afriški obali je bilo razdrobljeno in izhaja predvsem iz starih grških in rimskih zemljevidov, ki so temeljili na kartažanskem znanju, vključno s časom rimskega raziskovanja Mavretanije. [[Rdeče morje]] je bilo komaj znano in samo trgovinske povezave z [[Pomorske republike|pomorskimi republikami]], zlasti [[Beneška republika|Beneško republiko]], so spodbujale zbiranje natančnih pomorskih znanj. &lt;ref&gt;Abu-Lughod 1991, p. 121.&lt;/ref&gt;

Trgovske poti v Indijskem oceanu so poznali arabski trgovci. Med letoma 1405 in 1421 je cesar Yong-lo iz [[dinastija Ming|dinastije Ming]] podprl vrsto dolgih potovanj pod poveljstvom [[Dženg He]]ja (鄭和). Flote so obiskale Arabijo, Vzhodno Afriko, Indijo, pomorsko jugovzhodno Azijo in Tajsko. Toda potovanja, o katerih je poročal muslimanski pomorščak in prevajalec Ma Huan (pinjin ''Mǎ Huān''), so bila nenadoma ustavljena po cesarjevi smrti &lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;Mancall 2006, p. 17.&lt;/ref&gt; in se niso nadaljevala, ko se je kitajska dinastija Ming umaknila v ''[[haidžin]]'', politiko izolacije, ki je imela omejeno pomorsko trgovino.

Leta 1400 je v Italijo prišel latinski prevod Ptolemajeve ''Geographie'' iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Ponovno odkritje rimskega geografskega znanja je bilo razodetje,&lt;ref&gt;Love 2006, p. 130.&lt;/ref&gt; tako za izdelavo zemljevidov kot za svetovni pogled,&lt;ref&gt;Love 2006, p. 130.&lt;/ref&gt; čeprav je krepilo idejo, da je Indijski ocean brez izhoda.

=== Srednjeveška potovanja (1241–1438) ===
[[File:Silk route copy.jpg|thumb|right|upright=0.9|Svilna cesta in trgovske poti začimb, ki jih je leta 1453 blokiralo Osmansko cesarstvo, so spodbudile raziskovanja za iskanje alternativnih morskih poti]]
[[File:Travels of Marco Polo.png|thumb|right|upright=0.9|Potovanje Marca Pola (1271–1295)]]
Uvod v obdobje odkritja je bila serija evropskih ekspedicij, ki so v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] prečkale Evrazijo po kopnem. Čeprav so [[Mongoli]] grozili Evropi z ropanjem in uničevanjem, je mongolska država poenotila velik del Evrazije, od leta 1206 pa je ''[[Pax Mongolica]]'' (Mongolski mir) dovolil varne trgovske poti in komunikacijske povezave od Bližnjega vzhoda do Kitajske. Številni Evropejci so jih izkoristili za raziskovanje vzhoda. Večinoma so bili Italijani, saj so trgovino med Evropo in Bližnjim vzhodom nadzorovale predvsem pomorske republike.

Obstaja nekaj poročil o trgovcih iz Severne Afrike in Sredozemlja, ki so v Indijskem oceanu trgovali v poznem srednjem veku.

Krščanska veleposlaništva so bila poslana do [[Karakorum (mesto)|Karakoruma]] v času mongolskih vpadov na [[Levant]], od koder so pridobili boljše razumevanje sveta. Prvi od teh potnikov je bil Giovanni da Pian del Carpine, ki ga je [[papež Inocenc IV.]] poslal v [[Kagan]] in je potoval v Mongolijo in nazaj od 1241 do 1247. Približno v istem času je ruski knez [[Jaroslav II. Vladimirski]], nato pa njegova sinova [[Aleksander Jaroslavič Nevski]] in [[Andrej II. Vladimirski]], odpotoval v mongolsko prestolnico. Čeprav so imela močne politične posledice, njihova potovanja niso pustila podrobnih zapisov. Sledili so drugi popotniki, kot so Francoz [[André de Longjumeau]] in Flamec [[William Rubruck]], ki so prišli na Kitajsko skozi Srednjo Azijo. [[Marco Polo]], beneški trgovec, je narekoval zgodbe o potovanjih po Aziji od 1271 do 1295, v katerih je opisoval, da je bil gost na dvoru [[dinastija Juan|dinastije Juan]] pri [[Kublajkan]]u in so jih brali po vsej Evropi.

Muslimansko floto, ki je varovala [[Gibraltarska ožina |Gibraltarsko ožino]], je porazila Genova leta 1291.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title= The Victory of Reason: How Christianity Led to Freedom, Capitalism and Western Success|url= https://archive.org/details/victoryofreasonh00star|last= Stark|first= Rodney |year= 2005 |publisher =Random House Trade Paperbacks|location= New York |isbn=978-0-8129-7233-7|page=[https://archive.org/details/victoryofreasonh00star/page/137 137]}}&lt;/ref&gt; V tem letu so bili prvi poskusi raziskave Atlantika, trgovski bratje Vadino in Ugolino Vivaldi so odpluli iz Genove z dvema galejama, vendar so izginili ob maroški obali in ohranili strahove pred oceanskimi potovanji. Med letoma 1325 in 1354 je maroški učenjak iz [[Tanger]]ja, [[Ibn Batuta]], potoval skozi severno Afriko, Saharsko puščavo, Zahodno Afriko, južno Evropo, Vzhodno Evropo, Afriški rog, Bližnji vzhod in Azijo, in prišel tudi na Kitajsko. Po vrnitvi je učenjaku, ki ga je srečal v [[Granada|Granadi]] narekoval poročilo o svojih potovanjih, ''Rihla'' (»Potovanje«),&lt;ref&gt;Dunn 2004, p. 310.&lt;/ref&gt; neuraden vir njegovih dogodivščin. Med letoma 1357 in 1371 je knjiga o domnevnih potovanjih, ki jo je sestavil John Mandeville, pridobila izjemno popularnost. Kljub nezanesljivi in pogosto fantastični naravi teh poročil, so bila uporabljena kot referenca za vzhod, Egipt in Levant na splošno, pri čemer so trdila, da je Jeruzalem središče sveta.

Po obdobju [[Timuridi|Timuridskih]] odnosov z Evropo je leta 1439 Niccolò de' Conti objavil poročilo o svojih potovanjih kot muslimanski trgovec v Indijo in jugovzhodno Azijo, kasneje leta 1466–1472 pa je ruski trgovec Afanasij Nikitin iz [[Tver]]a odpotoval v Indijo in to opisal v knjigi ''Potovanje po treh morjih''.

Ta potovanja po kopnem niso imela takojšnjega učinka. Mongolski imperij je propadel skoraj tako hitro, kot je nastal in kmalu je pot na vzhod postala težja in nevarnejša. [[Črna smrt]] v 14. stoletju je tudi onemogočila potovanja in trgovino. Vzpon Osmanskega cesarstva je še dodatno omejila možnosti za evropsko kopensko trgovino.

=== Kitajski misijoni (1405–1433) ===
{{glavni|Kitajska raziskovanja}}
[[File:Stellardiagram-Zhengho.jpg|thumb|upright=0.7|left|''Karta Mao Kuna'', verjamejo, da temelji na Dženg Hejevih potovanjih, ki kažejo smeri jadranja med pristanišči jugovzhodne Azije in vse do Malindi, v ''Wu Bei Zhi'' (1628)]]
Kitajci so imeli široke povezave prek trgovine v Aziji in so od [[dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) pluli do Arabije, Vzhodne Afrike in Egipta. Med letoma 1405 in 1421 je tretji Ming cesar Yongle pod pokroviteljstvom admirala Dženg Heja sponzoriral vrsto dolgih potovanj v Indijskem oceanu.

Za te mednarodne diplomatske ekspedicije je bila pripravljena velika flota novih ladij – [[džunka|džunk]]. Največja od teh džunk, ki so jo Kitajci poimenovali ''bao chuan'' (ladja zakladov) - je lahko merila 121 metrov premca do krme, na njej je bilo na tisoče mornarjev. Prva ekspedicija je odpotovala leta 1405. Izvedenih je bilo vsaj sedem dobro dokumentiranih ekspedicij, vsaka večja in dražja od prejšnjih. Flote so obiskale Arabijo, Vzhodno Afriko, Indijo, malajski arhipelag in Tajsko (v času, ko se je imenovala [[Siam]]) in si izmenjavali blago.&lt;ref&gt;Tamura 1997, p. 70.&lt;/ref&gt; Predstavili so darila iz zlata, srebra, porcelana in svile; v zameno so dobili noje, zebre, kamele, slonovino in žirafe &lt;ref&gt;Tamura 1997, p. 70.&lt;/ref&gt;. Po smrti cesarja je Zheng He vodil zadnjo odpravo, ki je odplula iz Nankinga leta 1431 in se leta 1433 vrnila v Peking. Zelo verjetno je, da je ta zadnja ekspedicija dosegla celo [[Madagaskar]]. O potovanjih je poročal muslimanski popotnik in prevajalec Ma Huan, ki je spremljal Dženg Heja na treh od sedmih ekspedicij, njegov zapis je bil objavljen kot ''Ying-Yai Sheng-Lam'' (celotna raziskava obrežij oceana) (1433).&lt;ref&gt;Mancall 2006, p. 115.&lt;/ref&gt;

Ta potovanja na dolge razdalje se niso nadaljevala, saj se je kitajska dinastija Ming umaknila v ''haidžin'', politiko izolacije, in je imela omejeno pomorsko trgovino. Potovanja so se nenadoma ustavila po cesarjevi smrti, saj so Kitajci izgubili zanimanje za tisto, kar so poimenovali barbarske dežele, ki so se obrnile navznoter in nasledniki cesarjev so menili, da so ekspedicije škodljive za kitajsko državo; cesar Hongšji je končal nadaljnje odprave in cesar Šjuande je uničil veliko informacij o Dženg Hejevih potovanjih.

== Atlantski ocean (1419–1507) ==
{{glavni|Portugalska odkritja}}
[[File:Republik Venedig Handelswege01.png|thumb|Genoveška (rdeča) in Beneška (zelena) pomorska trgovska pot v Sredozemskem in Črnem morju]]
Od 8. do 15. stoletja so [[Beneška republika]] in sosednje pomorske republike držale monopol evropske trgovine z Bližnjim vzhodom. Trgovina s [[svila|svilo]] in [[začimba]]mi ([[kadilo]], [[zelišče|zelišča]], [[Droga (farmacija)|droge]] in [[opij]]), je ta mediteranska mesta-države naredila zelo bogate. Začimbe so bile med najdražjimi in zahtevnejšimi izdelki srednjega veka, saj so jih uporabljali v srednjeveški medicini, ob verskih obredih, v kozmetiki, parfumeriji, pa tudi kot aditive za živila in konzervanse. Vse je bilo uvoženo iz Azije in Afrike.

Muslimanski trgovci - večinoma potomci arabskih mornarjev iz [[Jemen|Jemna]] in [[Oman]]a - so prevladovali na pomorskih poteh po celotnem Indijskem oceanu, izkoriščali so izvorne regije na Daljnem vzhodu in ladijski promet za trgovanje v Indiji, predvsem iz Kodžikode, proti zahodu do [[Hormuz]]a v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Džeda|Džede]] ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Od tam so na obale Sredozemlja vodile kopenske poti. Beneški trgovci so distribuirali blago po Evropi do vzpona Osmanskega cesarstva, ki je sčasoma pripeljalo do padca [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453, ki je Evropejcem prepovedalo pomembne kombinirane kopensko-morske poti.&lt;ref name=GT-DEX-1453-09&gt;{{navedi splet|title=Byzantine-Ottoman Wars: Fall of Constantinople and spurring &quot;age of discovery&quot;|url=http://militaryhistory.about.com/od/battleswars14011600/p/Byzantine-Ottoman-Wars-Fall-Of-Constantinople.htm|accessdate=18 August 2012|archive-date=2015-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150604120350/http://militaryhistory.about.com/od/battleswars14011600/p/Byzantine-Ottoman-Wars-Fall-Of-Constantinople.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=GT-DEX-1453-10&gt;{{navedi splet|title=Overview of Age of Exploration |url=http://www.learnerator.com/ap-european-history/study-center/summaries/age-of-exploration/overview |accessdate=18 August 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120709074111/http://www.learnerator.com/ap-european-history/study-center/summaries/age-of-exploration/overview |archivedate=July 9, 2012 }}&lt;/ref&gt;

Zaradi prisilnega zmanjšanja dejavnosti v Črnem morju in v vojni z Benetkami so se [[Genovska republika|Genovežani]] obrnili na severnoafriško trgovino s pšenico, oljčnim oljem (vrednotenim tudi kot vir energije) in iskanjem srebra in zlata. Evropejci so imeli stalen primanjkljaj v srebru in zlatu, saj so šli kovanci le v eno smer: ven, porabljeni za vzhodno trgovino, ki je bila zdaj odrezana. Več evropskih rudnikov je bilo izčrpanih. Pomanjkanje plemenitih kovin je vodilo k razvoju kompleksnega bančnega sistema za obvladovanje tveganj v trgovini (prva državna banka, Banco di San Giorgio, je bila ustanovljena leta 1407 v Genovi). Poleg tega so se na Portugalskem ustanovile genovske skupnosti, ki so plule tudi v pristanišče [[Brugge]] (Flandrija) in Anglijo in izkoristile svoje podjetniško in finančno znanje.

Evropsko jadranje je bilo v prvi vrsti blizu kopenske [[kabotaža|kabotaže]], vodeno s [[portolanski zemljevid|portolanskimi zemljevidi]]. ''Portolan'' je priročnik s pomorskimi navigacijskimi podatki namenjen priobalni navigaciji, ki so mu bili dodani kompasni zemljevidi, ki so temeljili na kompasnih smereh in ocenjenih razdaljah in so določali preverjene oceanske poti, ki so jih vodile obalne točke: mornarji so odšli z znane točke, sledili smeri [[kompas]]a in poskušali določiti svojo lokacijo po teh točkah.&lt;ref&gt;Parry 1981, p. 33.&lt;/ref&gt; Za prvo oceansko raziskovanje so zahodni Evropejci uporabljali kompas, pa tudi nove napredke v [[kartografija|kartografiji]] in [[astronomija|astronomiji]]. Arabska navigacijska orodja, kot je [[astrolab]] in [[kvadrant  (instrument)|kvadrant]], so bila uporabljena za nebesno navigacijo.

=== Portugalsko raziskovanje ===
{{glavni|Evropska raziskovanja Afrike}}
[[File:Niger saharan medieval trade routes.PNG|thumb|Saharske trgovske poti c. 1400, s sodobnim Nigrom (rumeno)]]
Leta 1297, ko se je končal portugalski del [[rekonkvista|rekonkviste]], se je portugalski kralj Denis zanimal za izvoz, leta 1317 pa sklenil pogodbo z genovskim pomorščakom Manuelom Pessanho, ki ga je imenoval za prvega admirala portugalske mornarice za obrambo države pred muslimanskimi piratskimi pohodi.&lt;ref&gt;Diffie 1977, p. 210.&lt;/ref&gt; Izbruhi bubonske [[kuga|kuge]] so v drugi polovici 14. stoletja privedli do hude depopulacije: le morje je ponudilo alternative, pri čemer se je večina prebivalcev ukvarjala z ribolovom in trgovanjem na obalnih območjih. Med letoma 1325 in 1357 je [[Alfonz IV. Portugalski]] spodbujal pomorsko trgovino in naročil prva raziskovanja. [[Kanarski otoki]], ki so bili že znani Genovežanom, naj bi bili uradno odkriti pod pokroviteljstvom Portugalcev, toda leta 1344 jih je Kastilija izpodbijala in razširila njihovo rivalstvo v morje.

Da bi zagotovili svoj monopol nad trgovino, so Evropejci (začenši s portugalskim) poskušali namestiti mediteranski trgovinski sistem, ki je uporabljal vojaško moč in ustrahovanje, da bi preusmeril trgovino prek pristanišč, ki so jih nadzorovali; tam bi lahko obdavčili.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Trade and Civilization in the Indian Ocean: An Economic History from the Rise of Islam to 1750|last=Chaudhuri|first=K.N.|publisher=Cambridge University Press|year=1985|isbn=|location=|pages=64}}&lt;/ref&gt; Leta 1415 so Portugalci osvojili [[Ceuta|Ceuto]], da bi nadzorovali plovbo po afriški obali. Tam je bil mladi princ [[Henrik Pomorščak]], ki se je zavedal možnosti dobička na [[transsaharska trgovina|transsaharskih trgovskih poteh]]. Že stoletja so trgovske poti sužnjev in zlata, ki so povezovale Zahodno Afriko s Sredozemljem, prešle puščavo zahodne Sahare, ki so jo nadzirali [[Mavri]] severne Afrike.

Henrik je želel vedeti, kako daleč so se razširila muslimanska ozemlja v Afriki, v upanju, da jih obidejo in trgujejo neposredno z Zahodno Afriko po morju, da bi našli zaveznike v legendarnih krščanskih deželah na jugu, kot je dolgo izgubljeno krščansko kraljestvo prezbitra Janeza in preveriti, ali je mogoče doseči Indijo po morju, ki je vir donosne trgovine z začimbami. Vlagal je v financiranje plovb ob obali Mavretanije, kjer je zbral skupino trgovcev, lastnikov ladij in zainteresiranih strani, ki so se zanimale za nove pomorske poti. Kmalu so bili doseženi atlantski otoki [[Madeira]] (1419) in [[Azori]] (1427). Zlasti so jih odkrili s potovanji, ki jih je začel poveljnik princ Henrik Pomorščak. Sam vodja odprave, ki je ustanovil naselja na otoku Madeira, je bil [[João Gonçalves Zarco]].&lt;ref&gt;Joaquinn Pedro Oliveira Martins, The Golden Age Of Prince Henry The Navigator. (New York: Dutton), p. 72.&lt;/ref&gt;

V tistem času Evropejci niso vedeli, kaj leži onkraj Cape Non (Cape Chaunar) na afriški obali in ali se je mogoče vrniti, ko je bil prečkan. Navtični miti so opozarjali na oceanske pošasti ali na rob sveta, toda plovba princa Henrika je nasprotovala takim prepričanjem: od leta 1421 ga je sistematična plovba pripeljala do prečkanja te meje in rta Bojador (Rā's Būjādūr, danes v Zahodni Sahari), ki ga je leta 1434 končno prešel eden od kapetanov princa Henrika, Gil Eanes.

Velik napredek je bila uvedba ''[[Karavela|karavele]]'' v sredini 15. stoletja, majhne ladje, ki je takrat lahko plula v močnejšem vetru bolj kot katera koli druga v Evropi. Razvili so jo iz ribiške ladje in prvič  lahko zapustili obalno kabotažo in varno pluli po odprtem Atlantiku. Za nebesno plovbo so Portugalci uporabljali [[efemeride]], tabele s podatki o legi nebesnih teles, ki so v 15. stoletju doživele izjemno razpršenost. To so bile astronomske karte, ki so zaznavale lokacijo zvezd v določenem časovnem obdobju. Leta 1496 je judovski astronom, astrolog in matematik [[Abraham Zacuto]] izdal ''Almanach Perpetuum'' in vključil nekatere od teh tabel za gibanje zvezd.&lt;ref&gt;Nissan Mindel, Rabbi Abraham Zacuto – (1450–1515), http://www.chabad.org/library/article_cdo/aid/111917/jewish/Rabbi-Abraham-Zacuto.htm&lt;/ref&gt; Te tabele so spremenile navigacijo in omogočile izračun zemljepisne širine. Točna zemljepisna dolžina pa je ostala nedosegljiva, mornarji pa so se že stoletja trudili, da bi jo določali. Z uporabo karavele se je sistematično raziskovanje nadaljevalo vse bolj na jug in v povprečju letno napredovalo. [[Senegal]] in polotok Zeleni rt so bili doseženi leta 1445, leta 1446 pa se je [[Álvaro Fernandes]] pomaknil skoraj do današnje [[Sierra Leone]].

Leta 1453 je bil padec [[Konstantinopel|Konstantinopla]] v roke Turkov udarec za krščanstvo in vzpostavljene poslovne odnose, ki so ga povezovali z vzhodom. Leta 1455 je [[papež Nikolaj V.]] izdal bulo ''[[Romanus Pontifex]]'', ki je okrepila prejšnji ''[[Dum Diversas]]'' (1452), s katerim so vsa zemljišča in morja, odkrita od Cape Bojadorja, dodeljena kralju Afonzu V. Portugalskem in njegovim naslednikom ter trgovini in osvajanju proti muslimanom in poganom in sprožil politiko ''[[mare clausum]]'' v Atlantiku. Kralj, ki je iskal genovske strokovnjake o morski poti v Indijo, je naročil ''[[Fra Maurov zemljevid]]'' sveta, ki je prispel v Lizbono leta 1459.

Leta 1456 je [[Diogo Gomes]] dosegel arhipelag [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. V naslednjem desetletju je več kapitanov v službi princa Henrika - vključno Genovežan [[Antonio da Noli]] in Benečan [[Alvise Cadamosto]] - odkrilo preostale otoke, ki so bili zasedeni v 15. stoletju. [[Gvinejski zaliv]] bo dosežen v 1460-ih.
[[File:Caravel Boa Esperanca Portugal.jpg|thumb|left|Replika karavele, ladje uvedene sredi 15. stoletja za raziskovanje oceanov]]

==== Portugalsko raziskovanje po Henriku Pomorščaku ====
Leta 1460 je Pedro de Sintra dosegel Sierro Leone. Princ Henrik je umrl novembra istega leta. Po tem ko je bilo glede na skromne prihodke, leta 1469 raziskovanje odobreno lizbonskemu trgovcu Fernámu Gomesu, ki je v zameno za monopol trgovanja v Gvinejskem zalivu vsako leto, pet let, raziskal 161 kilometrov. S svojim sponzorstvom so ga raziskovalci João de Santarém, Pedro Escobar, Lopo Gonçalves, Fernão do Pó in Pedro de Sintra dosegli tudi preko teh ciljev. Dosegli so južno poloblo in otoke v Gvinejskem zalivu, vključno s [[Sveti Tomaž in Princ|Svetim Tomažem in Princom]] ter [[Elmina|Elmino]] na Zlato obalo leta 1471. (Na južni polobli so južni križ uporabili kot referenco za nebesno plovbo). To kar so imenovali ''Zlata obala'' v današnji [[Gana|Gani]], je bila najdena med domačini in arabskimi in berberskimi trgovci cvetoča trgovina z aluvialnim zlatom.

Leta 1478 (med vojno za kastiljsko nasledstvo) se je v bližini obale v Elmini vodila velika bitka med kastiljsko armado s 35 karavelami in portugalsko floto za hegemonijo trgovine v Gvineji (zlato, sužnji, slonovina in poper ''melegueta''). Vojna se je končala s portugalsko pomorsko zmago, čemur je sledilo uradno priznanje portugalske suverenosti nad večino spornih zahodnoafriških ozemelj, ki so bila vključena v Alcáçovasovo pogodbo iz leta 1479. To je bila prva kolonialna vojna med evropskimi silami.

Leta 1481 se je nedavno kronan [[Ivan II. Portugalski|Ivan II.]] odločil graditi poštno postajo - dvorec São Jorge da Mina v Elmini. Leta 1482 je reko [[Kongo (reka)|Kongo]] raziskal [[Diogo Cão]], ki je leta 1486 nadaljeval na [[Cape Cross]] (današnja [[Namibija]]).

Naslednji pomemben preboj je bil leta 1488, ko je [[Bartolomeu Dias]] obkrožil južni del Afrike, ki ga je imenoval ''Nevihtni rt'' (''Cabo das Tormentas''), zasidral v zalivu Mossel in potem peljal proti vzhodu do izliva [[Velika Ribja reka|Velike Ribje reke]], kar dokazuje, da je bil Indijski ocean dostopen iz Atlantika. Hkrati je Pêro da Covilhã, ki je potoval skrivaj po kopnem, dosegel Etiopijo in zbral pomembne informacije o Rdečem morju in obali Kenije, kar kaže, da bo kmalu prišlo do pomorske poti do Indije.&lt;ref&gt;Anderson 2000, p. 59.&lt;/ref&gt; Kmalu ga je kralj Ivan II. Portugalski preimenoval v &quot;[[Rt dobrega upanja]]&quot; (''Cabo da Boa Esperança'') zaradi velikega optimizma, ki ga je povzročila možnost pomorske poti v Indijo, ki je dokaz, ki je obstajal že od [[Ptolemaj]]a, da je Indijski ocean brez kopnega.

Na podlagi mnogo kasnejših zgodb o fantomskem otoku, znanem kot Bacalao in rezbarije na Dighton Rocku, so nekateri domnevali, da je portugalski raziskovalec João Vaz Corte-Real leta 1473 odkril Novo Fundlandijo, vendar so glavni viri zgodovinarjev nezanesljivi in neprepričljivi.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last1=Lusa|title=Portugueses chegaram à América 19 anos antes de Colombo|url=https://expresso.sapo.pt/cultura/2016-02-27-Portugueses-chegaram-a-America-19-anos-antes-de-Colombo|publisher=Expresso|accessdate=2019-02-14|archive-date=2018-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215173553/https://expresso.sapo.pt/cultura/2016-02-27-Portugueses-chegaram-a-America-19-anos-antes-de-Colombo|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Špansko raziskovanje: Kolumb in Zahodna Indija ===
{{glavni|Potovanja Krištofa Kolumba|Španska kolonizacija Amerik}}
[[File:Viajes de colon en.svg|thumb|upright=0.9|Štiri potovanja Krištofa Kolumba 1492–1503]]
Portugalski sosedi, iberski rival Kastilija, je začela uveljavljati svojo vladavino nad Kanarskimi otoki ob zahodni afriški obali leta 1402, nato pa je bila motena zaradi notranje iberske politike in odbijanja poskusov islamske invazije in napadov večino 15. stoletja. Šele pozno v tem stoletju, po združitvi krone Kastilije in Aragonije in dokončanju rekonkviste, se je nastajajoča moderna [[Španija]] popolnoma zavezala iskanju novih trgovskih poti v tujini. Aragonska krona je bila pomemben pomorski potencial v Sredozemlju, ki je nadzoroval ozemlja v vzhodni Španiji, jugozahodni Franciji, večjih otokih, kot sta [[Sicilija]], [[Malta]] in [[Neapeljsko kraljestvo]] in [[Sardinija]], s celinsko posestjo pa vse do Grčije. Leta 1492 so skupni vladarji osvojili mavrsko kraljestvo Granado, ki je zagotavljala Kastiliji afriško blago preko davkov in se odločila za financiranje odprave Krištofa Kolumba v upanju, da se izogne portugalskemu monopolu na zahodnoafriških morskih poteh in doseže »Indijo« (vzhodno in južno Azijo) s potovanjem na zahod.&lt;ref&gt;DeLamar 1992, p. 341.&lt;/ref&gt; Dvakrat prej, leta 1485 in 1488, je Kolumb predstavil projekt kralju Ivanu II. Portugalskem, ki ga je zavrnil.

3. avgusta 1492 je Kolumb odšel iz Palos de la Frontera s tremi ladjami; ena večja [[karaka]], ''Santa María'', z vzdevkom ''Gallega'' (Galicijka) in dvema manjšima karavelama, ''Pinta'' (Slikana) in ''Santa Clara'', ki ima vzdevek ''Niña''. Kolumb je najprej odplul na Kanarske otoke, kjer je obnovil zaloge, ki so bile potrebne za pet tedensko potovanje čez ocean, ko bo prečkal del Atlantika, ki je postal znan kot [[Sargaško morje]].

Kopno so opazili 12. oktobra 1492, Kolumb pa je otok imenoval ''San Salvador'' (zdaj [[Bahami]]), za kar je verjel da je »Zahodna Indija«. Kolumb je do 5. decembra raziskoval severovzhodno obalo Kube (pristanek 28. oktobra) in severno obalo [[Hispaniola|Hispaniole]]. Sprejel ga je domači ''cacique'' (poglavar) Guacanagari, ki mu je dovolil, da nekaj svojih ljudi pusti.

[[File:TresCarabelas.jpg|thumb|left|Replike Niña, Pinta in Santa María v Palos de la Frontera v Španiji]]
Kolumb je zapustil 39 ljudi in ustanovil naselje ''La Navidad'' na današnjem [[Haiti]]ju. Pred vrnitvijo v Španijo je ugrabil deset do petindvajset domačinov in jih odpeljal s sabo. Samo sedem ali osem domačih Indijancev je prišlo živih v Španijo, vendar so na Seviljčane naredili precejšen vtis.

Po vrnitvi ga je nevihta prisilila, da je 4. marca 1493 pristal v [[Lizbona|Lizboni]]. Po tednu dni na Portugalskem je odplul v Španijo in 15. marca 1493 prispel v [[Barcelona|Barcelono]], kjer je poročal kraljici Izabeli in kralju Ferdinandu. Beseda o odkritju novih dežel se je hitro razširila po vsej Evropi.

Kolumb in drugi španski raziskovalci so bili sprva razočarani nad svojimi odkritji - za razliko od Afrike ali Azije, karibski otočani niso imeli veliko za trgovanje s kastiljskimi ladjami. Otoki so tako postali središče kolonizacijskih prizadevanj. Šele ko je bila raziskana sama celina, je Španija našla bogastvo, ki ga je iskala.

=== Tordesilljska pogodba (1494) ===
{{glavni| Tordesilljska pogodba}}
[[File:Spain and Portugal.png|upright=0.9|thumb|Začetni poldnevnik po Tordesilljski pogodbi iz leta 1494 (vijolična) in poznejši antimeridijski otoki Moluki (zeleni), določeni po pogodbi iz Zaragoze (1529)]]
Kmalu po vrnitvi Kolumba, iz kasneje imenovane &quot;Zahodne Indije&quot;, je postala nujna delitev vpliva, da bi se izognili konfliktu med Španci in Portugalci. Dva meseca po prihodu Kolumba so katoliški monarhi 4. maja 1493 sprejeli bulo (''Inter caetera'') od [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], v kateri je bilo zapisano, da morajo vsa ozemlja zahodno in južno od linije pol-do-pola 100 lig zahodno in južno od Azorov ali Zelenortskih otokov pripadati Kastiliji in kasneje, vse celine in otoki potem pripadajo Indiji. Ne omenja Portugalske, ki ne bi mogla uveljavljati na novo odkritih dežel vzhodno od črte.

Kralj Ivan II. Portugalski ni bil zadovoljen z dogovorom, saj je občutil, da mu je dal premalo ozemlja, kar mu je preprečilo, da bi dosegel Indijo, njegov glavni cilj. Nato se je pogajal neposredno s kraljem Ferdinandom in špansko kraljico Izabelo, da bi premaknil črto na zahod in mu dovolilo, da zahteva novoustanovljene dežele vzhodno od nje.

Leta 1494 je bil dosežen sporazum s [[Tordesilljska pogodba|Tordesilljsko pogodbo]], ki je razdelila svet med dve sili. V tej pogodbi so Portugalci dobili vse izven Evrope vzhodno od črte, ki je potekala 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (že portugalski) in otokov, ki jih je Krištof Kolumb odkril na svojem prvem potovanju (za Kastilijo), ki je v pogodbi poimenovana kot Cipangu in Antilia (Kuba in Hispaniola). To jim je dalo nadzor nad Afriko, Azijo in vzhodno Južno Ameriko (Brazilija). Španci (Kastilija) so dobili vse zahodno od te črte. V času pogajanj je pogodba razdelila znani svet atlantskih otokov približno na polovico, z ločnico, ki je bila približno na pol poti med portugalskimi Zelenortskimi otoki in španskimi odkritji na Karibih.

[[Pedro Álvares Cabral]] je leta 1500 naletel na brazilsko obalo, za katero je veljalo, da je velik otok. Ker je bil vzhodno od ločilne črte, je to trdil za Portugalsko in to so spoštovali Španci. Portugalske ladje so odplule proti zahodu v Atlantik, da bi dosegle ugodne vetrove za potovanje v Indijo in takrat je Cabral vodil na svoje potovanje, v koridorju pa je bila sklenjena pogodba za zaščito. Nekateri sumijo, da so Portugalci prej odkrili Brazilijo, zato so premaknili črto na vzhod in kako jo je Cabral našel, vendar o tem ni zanesljivih dokazov. Drugi osumljenec Duarte Pacheco Pereira je tajno odkril Brazilijo leta 1498, vendar to ni verodostojno za večino zgodovinarjev.

Kasneje se bo špansko ozemlje izkazalo za obsežno območje celinske Severne in Južne Amerike, čeprav bi se Brazilija pod nadzorom Portugalske razširila čez mejo, naselja drugih evropskih sil pa ne bi upoštevala pogodbe.

=== Novi svet: Amerike ===
[[File:Waldseemuller map closeup with America.jpg|thumb|left|Detajl Waldseemüllerjevega zemljevina (1507) prvič kaže ime &quot;America&quot;.]]
Evropejci so dejansko videli zelo malo razdeljenega območja, saj ga je delila le geografska opredelitev, ne pa nadzor na terenu. Kolumbovo prvo potovanje leta 1492 je spodbudilo pomorsko raziskovanje, in leta 1497 so se številni raziskovalci odpravili na zahod.

==== Severna Amerika ====
Tega leta je John Cabot, tudi italijanski naročnik, dobil patent za pisma kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]. Plovba iz Bristola, ki jo je verjetno podpirala lokalna družba trgovskih podpornikov, je Cabot prečkal Atlantik iz severne zemljepisne širine, saj je upal, da bo potovanje do &quot;Zahodne Indije&quot; krajše in se spustil nekje v Severni Ameriki, morda v Novi Fundlandiji. Leta 1499 je João Fernandes Lavrador pridobil licenco s strani portugalskega kralja in skupaj s Pêro de Barcelosom prvič opazil Labrador, ki mu je bil podeljen in poimenovan po njem. Po vrnitvi je morda šel v Bristol, da bi odpotoval v imenu Anglije. Skoraj istočasno so med letoma 1499 in 1502 brata Gaspar in Miguel Corte Real raziskovala in imenovala obale Grenlandije in tudi Nove Fundlandije. Obe raziskavi sta zabeleženi v 1502 ''Cantino planisphere''. &lt;ref&gt;[[#Diffie 1977|Diffie 1977]], pp. 463–65.&lt;/ref&gt;

==== &quot;Prava Indija&quot; in Brazilija ====
Leta 1497 je novoimenovani portugalski kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] poslal vzhodno raziskovalno floto, s čimer je izpolnil projekt svojega predhodnika, da najde pot do Indije. Julija 1499 se je širila novica, da so Portugalci dosegli &quot;pravo indijo&quot;, ko je portugalski kralj poslal pismo španskim katoliškim monarhom en dan po praznovanju vrnitve flote.

Tretja Kolumbova ekspedicija leta 1498 je bila začetek prve uspešne kastiljske (španske) kolonizacije v Zahodni Indiji na otoku Hispaniola. Kljub naraščajočim dvomom je Kolumb zavrnil, da ni prava Indija. Med potovanjem je odkril ustje reke [[Orinoco]] na severni obali Južne Amerike (zdaj [[Venezuela]]) in mislil, da je ogromna količina sveže vode, ki prihaja iz nje, lahko le iz celinske kopenske mase, za katero je bil prepričan, da je azijska celina.

Ko se je ladijski promet med Seviljo in Zahodno Indijo povečal, se je povečalo poznavanje karibskih otokov, Srednje Amerike in severne obale Južne Amerike. Ena od teh španskih flot, [[Alonso de Ojeda]] in [[Amerigo Vespucci]] leta 1499–1500, je prišla na kopno ob obali današnje [[Gvajana|Gvajane]], ko se zdi, da sta se dva raziskovalca ločila v nasprotnih smereh. Vespucci je odplul proti jugu, kjer je julija 1499 odkril ustje reke [[Amazonka|Amazonke]] &lt;ref name=Pohl1966&gt;{{navedi knjigo  | last = Pohl  | first = Frederick J.  | title = Amerigo Vespucci: Pilot Major  | url = https://archive.org/details/amerigovespuccip0000pohl  | publisher = Octagon Books  | year = 1966  | location = New York  | pages = [https://archive.org/details/amerigovespuccip0000pohl/page/54 54]–55 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.goodreads.com/book/show/4820349-amerigo-and-the-new-world] Arciniegas, German (1978) ''Amerigo and the New World: The Life &amp; Times of Amerigo Vespucci'': Octagon Press&lt;/ref&gt; in dosegel 6 ° J, v današnji severovzhodni Braziliji, preden se je obrnil.

V začetku leta 1500 je [[Vicente Yáñez Pinzon]] z nevihto zavil iz smeri in 26. januarja 1500 dosegel današnjo severovzhodno obalo Brazilije in raziskoval daleč na jug kot današnje zvezne države [[Pernambuco]]. Njegova flota je bila prva, ki je v celoti vstopila v izliv reke Amazonke, ki jo je poimenoval ''Río Santa María de la Mar Dulce'' (reka sv. Marije sladkovodnega morja) &lt;ref name=Morison1974&gt;{{navedi knjigo  | last = Morison  | first = Samuel  | title = The European Discovery of America: The Southern Voyages, 1492–1616  | url = https://archive.org/details/europeandiscover0000samu_p1c6  | publisher = Oxford University Press  | year = 1974  | location = New York| page = }}&lt;/ref&gt;. Vendar pa je bilo ozemlje predaleč vzhodno, da bi ga Kastiljci zahtevali v skladu s Tordesilljsko pogodbo, a je odkritje ustvarilo kastiljski (španski) interes in sicer s potovanjem Pinzona leta 1508 (ekspedicija, ki je ob severni obali do obale celinske Srednje Amerike iskala prehod na vzhod) in potovanje leta 1515–16 z navigatorjem ekspedicije 1508, Juanom Díazom de Solísom. Odprava 1515–16 je bila spodbujena s poročili o portugalskem raziskovanju regije. Končalo se je, ko je de Solís in nekaj njegove posadke izginilo pri raziskovanju [[Río de la Plata |reke Plate]] v čolnu, toda ugotovili so, da je spet vzbudila špansko zanimanje, kolonizacija pa se je začela leta 1531.

Aprila 1500 se je druga portugalska indijska armada, ki jo je vodil Pedro Álvares Cabral, z ekipo strokovnih kapitanov, vključno z Bartolomeu Diasom in Nicolauom Coelhom, srečala z brazilsko obalo, ko se je obrnila proti zahodu v Atlantiku, medtem ko je izvajala veliko &quot;volta do mar&quot; da bi se izognili brezvetrju v Gvinejskem zalivu. 21. aprila 1500 so opazili goro in jo poimenovali ''Monte Pascoal'', 22. aprila pa je Cabral pristal na obali. 25. aprila je celotna flota odplula v pristanišče, ki so ga poimenovali ''Porto Seguro'' (varno pristanišče). Cabral je zaznal, da nova zemlja leži vzhodno od črte iz Tordesilljske pogodbe in poslal odposlanca na Portugalsko z odkritjem v pismih, vključno s pismom Pero Vaz de Caminha. Ker je veroval, da je to otok, ga je poimenoval ''Ilha de Vera Cruz'' (Otok pravega križa). Nekateri zgodovinarji so predlagali, da so se Portugalci prej soočili z južnoameriško izboklino, medtem ko so pluli &quot;volta do mar&quot;, zato je vztrajanje Ivana II. pri premikanju črte zahodno od pogodbene leta 1494, tako da njegovo pristajanje v Braziliji morda ni bilo nesreča; kljub temu, da je Ivanova motivacija preprosto bila povečanje možnosti za pridobitev novih ozemelj v Atlantiku. Od vzhodne obale se je flota nato obrnila proti vzhodu, da bi nadaljevala pot do južne Afrike in Indije. Cabral je bil prvi kapetan, ki se je dotaknil štirih kontinentov, vodil je prvo ekspedicijo, ki je povezovala Evropo, Afriko, Novi svet in Azijo. &lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=hBTqPX4G9Y4C&amp;pg=PA187&amp;dq=Cabral+four+continents&amp;hl=pt-PT&amp;sa=X&amp;ei=zPIIU8HvE-af7AakkYDICw&amp;ved=0CDMQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=Cabral%20four%20continents&amp;f=false ''Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580''], Bailey Wallys Diffie and George D. Winius. University of Minnesota Press, 1977 p. 187&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.saudiaramcoworld.com/issue/200504/the.coming.of.the.portuguese.htm ''The Coming of the Portuguese''] 
{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141031005735/https://www.saudiaramcoworld.com/issue/200504/the.coming.of.the.portuguese.htm |date=2014-10-31 }} by Paul Lunde, London University's School of Oriental and African Studies, in Saudi Aramco World – July/August 2005 Volume 56, Number 4,&lt;/ref&gt;
Na povabilo portugalskega kralja Manuela I., je Amerigo Vespucci - Florentinec, ki je od leta 1491 delal za podružnico Banke Medici v Sevilji, opremljal oceanske ekspedicije in dvakrat potoval v Gvajano z Juan de la Cosa v imenu Španije - sodeloval kot opazovalec na teh raziskovalnih potovanjih na vzhodno obalo Južne Amerike. Ekspedicije so v Evropi postale splošno znane po dveh pripovedih, objavljenih med letoma 1502 in 1504, ki nakazujejo, da na novo odkrite dežele niso Indija, temveč &quot;Novi svet&quot;, (''Mundus novus''), latinski naslov sodobnega dokumenta. na podlagi pisem Vespuccija, naslovljenih na Lorenza di Pierfrancesca de 'Medici, ki je postal zelo priljubljen v Evropi. Kmalu se je razumelo, da Kolumb ni dosegel Azije, ampak je našel novo celino, Amerike. Amerike sta leta 1507 imenovala kartografa Martin Waldseemüller in Matthias Ringmann, verjetno po Amerigu Vespucciju.

Leta 1501-1502 je ena od teh portugalskih odprav, ki jo je vodil [[Gonçalo Coelho]] (in / ali [[André Gonçalves]] ali [[Gaspar de Lemos]]), odplula južno vzdolž obale Južne Amerike do zaliva današnjega Rio de Janeira. Opis Ameriga Vespuccija navaja, da je ekspedicija dosegla zemljepisno širino &quot;južni pol višine 52 ° J&quot;, v &quot;hladnih&quot; zemljepisnih širinah današnje južne Patagonije (po možnosti v bližini ožine), preden se je vrnila nazaj. Vespucci je zapisal, da so se odpravili proti jugozahodu in jugu, po &quot;dolgi, neobremenjeni obali&quot; (očitno se ujema z južno južnoameriško obalo). To se zdi sporno, saj je spremenil del svojega opisa v naslednjem pismu, v katerem je navedel premik, od približno 32 ° J (južna Brazilija), proti jugu-jugovzhodu, do odprtega morja; vendar je trdil, da so dosegli 50 ° / 52 ° J (če je bila njegova lastna odločitev ali cenzorja D. Manuela, ki so ga morali pritiskati, da spremeni svoj zapis, ker je Lorenzu de 'Medici razkril preveč avtorstva, ni znano) &lt;ref&gt;[http://icaadocs.mfah.org/icaadocs/THEARCHIVE/FullRecord/tabid/88/doc/839287/language/en-US/Default.aspx The Invention of America] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215122112/http://icaadocs.mfah.org/icaadocs/THEARCHIVE/FullRecord/tabid/88/doc/839287/language/en-US/Default.aspx |date=2018-12-15 }}. Indiana University Press. pp. 106–07, by Edmundo O'Gorman&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=2zZCAAAAIAAJ&amp;hl=pt-PT&amp;source=gbs_navlinks_s Imago Mvndi – Brill Archive – Leiden, Editorial Board]. Leo Bagrow, Stokholm – ''New light on Vespucci's third voyage'', By R. Levillier pp.&amp;nbsp;40–45&lt;/ref&gt;.

Leta 1503 je [[Binot Paulmier de Gonneville]], ki je izpodbijal portugalsko politiko ''mare clausum'', vodil eno najzgodnejših francoskih normanskih in bretonskih odprav v Brazilijo. Nameraval je jadrati do vzhodne Indije, toda blizu Rta dobrega upanja je njegova ladja preusmerila na zahod z nevihto in 5. januarja 1504 pristala v današnji državi Santa Catarina (južna Brazilija).

[[File:Gutiérrez, the Americas, 1562.jpg|thumb|''Americae Sive Quartae Orbis Partis Nova Et Exactissima Descriptio'', največji zemljevid Amerik do 17. stoletja in prvi zemljevid z imenom &quot;California&quot;.]]

Leta 1511–1512 sta portugalska kapitana João de Lisboa in Estevão de Fróis dosegla izliv reke Plate v današnjem [[Urugvaj]]u in [[Argentina|Argentini]] ter se podala na jug, do današnjega zaliva San Matias na 42 ° J (zabeleženo v ''Newen Zeytung auss Pressilandt'' (Nove novice iz dežele Brazilije) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo  | last = Bethell  | first = Leslie  | title = The Cambridge History of Latin America, Volume 1, Colonial Latin America  | publisher = Cambridge University Press  | year = 1984  | location = Cambridge  | page = 257 |url=https://books.google.com/?id=_w0kAPYQ5xMC&amp;q=froes#v=onepage&amp;q=1511&amp;f=false| isbn =978-0-521-23223-4  }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo  | last = Laguarda Trias  | first = Rolando A.  | title = Pilotos portugueses en el Rio de La Plata durante el siglo XVI  | publisher = UC Biblioteca Geral 1  | year = 1988  | location = Coimbra  | pages = 59–61 |url=https://books.google.com/?id=N4ruiK_IJZQC&amp;pg=PA81&amp;lpg=PA81&amp;dq=pilotos+portugueses+la+plata#v=onepage&amp;q=pilotos%20portugueses%20la%20plata&amp;f=false}}&lt;/ref&gt;. Ekspedicija je dosegla rt, ki se razteza od severa proti jugu in ki so ga imenovali rt &quot;Santa Maria&quot; ([[Punta del Este]], ime je imel rt v bližini); in po 40 ° J so našli »rt« ali »točko ali kraj, ki sega v morje« in »zaliv« (v juniju in juliju). Potem, ko so pluli skoraj 300 km do rta, so spet opazili celino na drugi strani in se usmerili proti severozahodu, toda nevihta jim je preprečila, da bi napredovali. Odpeljala jih je tramontana ali severni veter in sledili so smeri. Prav tako dajo prve novice o Belem kralju in &quot;gorskih ljudstvih&quot; v notranjosti (Inkovski imperij) in darilo, srebrno sekiro, pridobljeno od domačinov Charrúa ob njihovi vrnitvi (na obalo ali stran ''Brazil'') in  &quot;na zahod&quot; (vzdolž obale in izliva reke Plate) in jo darovali kralju Manuelu I. &lt;ref&gt;[http://biblio.wdfiles.com/local--files/schuller-1915-nova/schuller_1915_nova.pdf Newen Zeytung auss Presillg Landt]&lt;/ref&gt;. Christopher de Haro, Flamec [[Sefardski Judje |sefardskega]] izvora (eden od financerjev ekspedicije skupaj z D. Nuno Manuelom), ki bo služil španski kroni po letu 1516, je verjel, da so navigatorji odkrili južno ožino proti zahodu in Aziji.

Leta 1519 je odpravo, ki jo je poslala španska krona, da bi našla pot do Azije, vodil izkušen portugalski pomorščak [[Ferdinand Magellan]]. Flota je raziskovala reke in zalive, ko je zaznamovala južnoameriško obalo, dokler ni našla poti do Tihega oceana skozi [[Magellanov preliv]].

Leta 1524–1525 je portugalski konkvistador Aleixo Garcia (verjetno veteran iz Solisove ekspedicije leta 1516) vodil zasebno odpravo nekaj kastiljskih in portugalskih pustolovcev, ki so zajeli okoli 2000 [[Gvarani]] Indijancev. Raziskovali so ozemlja današnje južne Brazilije, Paragvaja in Bolivije in sicer z uporabo domačega omrežja poti, ''Peabiru''. Bili so tudi prvi Evropejci, ki so prečkali [[Gran Chaco]] in dosegli zunanja ozemlja Inkovskega imperija na [[Andi]]h, blizu [[Sucre (mesto) |Sucre]]. &lt;ref&gt;[http://www.novomilenio.inf.br/sv/svh009b.htm ''Peabiru, the route lost''] in English&lt;/ref&gt;

== Indijski ocean (1497–1513) ==
=== Poti Vasca da Game v Indijo ===
[[File:Caminho maritimo para a India.png|thumb|upright=0.9|Vasca da Gama 1497–1499 potovanja v Indijo (črno). Prejšnja potovanja Pêro da Covilhã (oranžno) in Afonsa de Paive (modro), in njihove skupne poti (zeleno)]]
Zaščiteni pred neposredno špansko konkurenco s Tordesilljsko pogodbo, so se portugalski raziskovalci in kolonizacija na vzhod nadaljevali hitro. Dvakrat, leta 1485 in 1488, je Portugalska uradno zavrnila zamisel Krištofa Kolumba, da bi s plovbo proti zahodu dosegel Indijo. Strokovnjaki portugalskega kralja Ivana II. so ga zavrnili, ker so menili, da je Kolumbova ocena o razdalji potovanja 2.400 milj (3.860 km) podcenjena in deloma zato, ker je Bartolomeu Dias leta 1487 poskušal zaobiti južni rt Afrike, zato so verjeli, da bo plovba na vzhod zahtevala veliko krajše potovanje. Dias se je vrnil z Rta dobrega upanja leta 1488. Potovanje Pêro da Covilha v Etiopijo po kopnem pa je pokazalo, da je bogastvo Indijskega morja dostopno iz Atlantika. Pripravljena je bila dolgotrajna ekspedicija.
[[File:Map of Portuguese Carreira da India.gif|thumb|upright=1.15|left|Potovanja portugalskih indijskih armad v Atlantiku in Indijskem oceanu s severnoatlantskim tokom (&quot;Volta do mar&quot;), ki so jih opravili navigatorji Henrika Pomorščaka in poti južnoatlantskega zahoda, ki jih je odkril Bartolomeu Dias leta 1488, ki so jo spremljale in raziskovale ekspedicije Vasca da Game in Pedra Alvaresa Cabrala.]]

Pod novim kraljem [[Manuel I. Portugalski|Manuelom I.]] je julija 1497 pod poveljstvom [[Vasco da Gama |Vasca da Game Lizbono zapustila majhna raziskovalna flota štirih ladij z okoli 170 ljudmi. Do decembra je flota prešla Veliko  ribjo reko - kjer se je Dias obrnil - in odplul v neznane vode. 20. maja 1498 so prispeli v [[Kozhikode |Calicut]]. Prizadevanja Vasca da Game za pridobitev ugodnih trgovinskih pogojev je ovirala nizka vrednost njihovega blaga v primerjavi z dragocenim blagom, s katerim se je trgovalo. Dve leti in dva dni po odhodu se je da Gama in posadka 55 preživelih moških vrnila v slavi na Portugalsko kot prve ladje, ki so plule neposredno iz Evrope v Indijo.

Leta 1500 je bila v Indijo poslana druga, večja flota trinajstih ladij in okoli 1500 mož. Pod poveljstvom Pedra Álvaresa Cabrala so prvič pristali na brazilski obali; kasneje je v Indijskem oceanu ena od Cabralovih ladij dosegla [[Madagaskar]] (1501), ki ga je leta 1507 deloma raziskal Tristão da Cunha; [[Mavricij]] je bil odkrit leta 1507, [[Sokotra]] je bila zasedena leta 1506. Istega leta je Lourenço de Almeida pristal na [[Šrilanka|Šrilanki]], vzhodni otok, imenovan &quot;Taprobane&quot;, na oddaljenih zapisih Aleksandra Velikega in grškega geografa Megastena iz 4. stoletja pred našim štetjem. Na azijskem kopnem so bile ustanovljene prve trgovske postaje v Kochi in Calicutu (1501) in nato v [[Stara Goa|Goi]] (1510).

=== &quot;Otoki začimb&quot; in Kitajska ===
[[File:Malaccaship.JPG|thumb|upright=0.7|left|Replika ''Flor de la Mar'' karake v Pomorskem muzeju v Melaki]]
Leta 1511 je [[Afonso de Albuquerque]] za Portugalsko zavzel Melako, kasneje središče azijske trgovine. Vzhodno od Melake je Albuquerque poslal več diplomatskih misij: Duarte Fernandes je bil kot prvi evropski poslanec v Kraljestvu Ayutthaya (danes del [[Mjanmar]]a in [[Tajska|Tajske]]).

Da bi spoznali skrivne lokacije tako imenovanih &quot;začimbnih otokov&quot; – [[Moluki|Molukov]], predvsem pa otokov Banda, ki so bili takrat edini svetovni vir [[Muškatovec |muškatnega]] oreščka in [[Nageljnove žbice |klinčkov]], je bil glavni namen potovanj po Indijskem oceanu – je poslal odpravo pod vodstvom Antónia de Abreua na otoke Banda (preko Jave in Malih Sundskih otokov), kjer so bili prvi Evropejci, ki so prispeli v začetku leta 1512, potem ko so se odpravili na pot, po kateri so prvi dosegli tudi otoke Buru, Ambon in Seram. [95] ] [96] Iz Bande se je Abreu vrnil v Melako, medtem ko se je njegov namestnik, Francisco Serrão, po ločitvi zaradi brodoloma, odpravil proti severu, ponovno dosegel Ambon in se potopil v kraju Ternate, kjer je dobil dovoljenje za izgradnjo portugalske trgovske trdnjave: Fort São João Baptista de Ternate, ki je ustanovila portugalsko prisotnost v [[Malajski arhipelag|Malajskem arhipelagu]].

Maja 1513 je Jorge Álvares, eden od portugalskih odposlancev, prispel na Kitajsko. Čeprav je bil prvi, ki je pristal na otoku Nei Lingding v delti [[Biserna reka|Biserne reke]], je bil Rafael Perestrello - bratranec slavnega Krištofa Kolumba - prvi evropski raziskovalec, ki je pristal na južni obali celinske Kitajske in trgoval v [[Guangdžov]]u leta 1516 , ko je poveljeval portugalskemu plovilu s posadko iz malezijske džunke, ki je odplula iz Melake. [97] [98] Fernão Pires de Andrade je leta 1517 obiskal Kanton in odprl trgovino s Kitajsko. Portugalci so leta 1521 porazili Kitajce v bitki pri Tunmenu in leta 1522 v bitki pri Xicaowanu, med katero so Kitajci zajeli portugalske vrtljive topove, in obrnili tehnologijo, tako da jih imenujejo »Folangji« 佛 郎 機 – frankovski top), ker so Portugalci Kitajce imenovali »Folangji«. Po nekaj desetletjih so se sovražnosti med Portugalci in Kitajci prenehale, leta 1557 pa so Kitajci dovolili, da so Portugalci zasedli [[Macau]].

Za uveljavitev trgovinskega monopola je [[Maskat]] in [[Hormuz]] v Perzijskem zalivu leta 1507 in leta 1515 osvojil Afonso de Albuquerque. Bil je tudi v diplomatskih odnosih s Perzijo. Leta 1513, ko je poskušal osvojiti [[Aden, Jemen|Aden]], je odprava, ki jo je vodil Albuquerque, prečkala Rdeče morje v Bab al-Mandabu in se zasidrala na otoku Kamaran. Leta 1521 so sile pod vodstvom Antónia Correia osvojile [[Bahrajn]], začetek obdobja skoraj osemdeset let portugalske vladavine zalivskega arhipelaga. V Rdečem morju je bila Massawa najbolj severna točka, ki so jo obiskali Portugalci do leta 1541, ko je flota pod Estevão da Gamo prodrla vse do Sueza.

== Tihi ocean (1513–1529) ==
[[File:Balboa Voyage 1513.PNG|upright=0.9|thumb|Potovanje Vasca Núñez de Balboa v &quot;Južnem morju&quot;, 1513]]

=== Odkritje Tihega oceana ===
Leta 1513, približno 40 milj (64 kilometrov) južno od Acandija, v današnji [[Kolumbija|Kolumbiji]], je španski Vasco Núñez de Balboa slišal nepričakovane novice o »drugem morju«, bogatem z zlatom, ki jih je prejel z velikim zanimanjem. Z malo sredstev in z uporabo informacij, ki jih je dal ''caciques'' (poglavar), je potoval po [[Panamska ožina|Panamski ožini]] s 190 Španci, nekaj domačimi vodniki in krdelom psov.

S pomočjo majhne jadrnice ''brigantin'' in desetih domačih kanujev so pluli vzdolž obale in delali postanke. 6. septembra se je odprava okrepila s 1.000 moškimi, borila se je v več bitkah, vstopila v gosto džunglo in se povzpela na gorovje ob reki Chucunaque, od koder je bilo mogoče videti to »drugo morje«. Balboa je šel naprej in pred poldnevom 25. septembra na obzorju videl neodkrito morje, in postal prvi Evropejec, ki je videl ali dosegel Pacifik iz Novega sveta. Ekspedicija se je spustila proti obali na kratek izvidniški izlet in tako postala prvi Evropejci, ki so pluli po Tihem oceanu ob obali Novega sveta. Po potovanju več kot 110 km je Balboa poimenoval zaliv, kjer je končal ''San Miguel''. To novo morje je imenoval ''Mar del Sur'' (Južno morje), ker so se odpravili na jug. Glavni namen Balboe v ekspediciji je bil iskanje z zlatom bogatih kraljestev. V ta namen je prečkal dežele ''caciques'' do otokov in poimenoval največjega ''Isla Rica'' (danes Isla del Rey). Celotna skupina ''Archipiélago de las Perlas'' se imenoval še danes.

=== Dodatni razvoj na vzhodu ===
Leta 1515–1516 je španska flota, ki jo je vodil Juan Díaz de Solís, plula po vzhodni obali Južne Amerike vse do Río de la Plata, ki jo je Solís poimenoval tik preden je umrl, medtem ko je poskušal najti prehod do »Južnega morja«.

Istočasno so Portugalci v jugovzhodni Aziji pripravili prvo evropsko poročilo o zahodnem Pacifiku, ki je prepoznalo [[Luzon]] vzhodno od [[Borneo|Bornea]] in svoje prebivalce imenoval &quot;Luções&quot; na današnjih Filipinih. &lt;ref&gt;Lach 1998, p. 626&lt;/ref&gt;

=== Prva pot okoli sveta ===
[[File:Magellan's voyage EN.svg|thumb|upright=0.9|Pot Ferdinanda Magellana-Juan Sebastiána Elcana okrog sveta (1519–1522)]]
Do leta 1516 se je več portugalskih morjeplovcev, ki so bili v sporu s portugalskim kraljem Manuelom I., zbralo v Sevilji, da bi služili na novo kronanemu [[Karel V. Habsburški|Karlu I. Španskem]]. Med njimi so bili raziskovalci Diogo in Duarte Barbosa, Estêvão Gomes, João Serrão in Ferdinand Magellan, kartografa Jorge Reinel in Diogo Ribeiro, kozmografa Francisco in Ruy Faleiro ter flamski trgovec Christopher de Haro. Ferdinand Magellan, ki je do 1513 plul v Indijo za Portugalsko, ko so bili doseženi Moluki, je ohranil stik s Franciscom Serrãom, ki je tam živel, in razvil teorijo, da so otoki v španskem območju Tordesillijske pogodbe in se pri tem oprl na študije bratov Faleiro.

Zavedajoč se prizadevanj Špancev, da najdejo pot v Indijo s plovbo na zahod, je Magellan predstavil svoj načrt Karlu I. Kralj in Christopher de Haro sta financirala Magellanovo odpravo. Sestavili so floto, v podjetje pa so se pridružili španski pomorščaki, kot je [[Juan Sebastián Elcano]]. 10. avgusta 1519 so odšli iz Sevilje s petimi ladjami - vodilna ''Trinidad'' pod Magellanovim poveljstvom, ''San Antonio'', ''Concepcion'', ''Santiago'' in ''Victoria'', prva je bila [[karavela]], vse druge so bile [[karaka|karake]] ali »naus« - s posadko okoli 237 moških iz več narodov, s ciljem, da bi se odpravili na Moluke s potovanjem na zahod, da bi jih poskušali povrniti pod špansko gospodarsko in politično sfero. 
[[File:Detail from a map of Ortelius - Magellan's ship Victoria.png|thumb|upright=0.7|left|''Victoria'', ladja, ki je prvič obplula svet. (Detajl iz ''Maris Pacifici'', Ortelius, 1589.)]]

Flota je odplula naprej in naprej proti jugu, izogibala se je portugalskim ozemljem v Braziliji in postala prva, ki je dosegla [[Tierra del Fuego]] na koncu Amerik. 21. oktobra, začenši v Cape Virgenes, so začeli naporno potovanje po dolgi ožini, ki je trajala 600 km, ki jo je Magellan imenoval ''Estrecho de Todos los Santos'', današnji [[Magellanov preliv]]. 28. novembra so tri ladje vstopile v Tihi ocean -  potem imenovan ''Mar Pacífico'' zaradi njegove navidezne mirnosti. Ekspedicija je uspela prečkati ocean. Magellan je umrl v bitki pri Mactanu na Filipinih, tako da je Španec Juan Sebastián Elcano opravil potovanje, da bi leta 1521 dosegel ''začimbne otoke'' oziroma Moluke. 6. septembra 1522 se je ''Victoria'' vrnila v Španijo in tako končala prvo obplutje sveta. Med moškimi, ki so se odpravili na pet ladij, je samo 18 končalo kroženje in se v tem edinem plovilu pod vodstvom Elcana vrnilo v Španijo. Sedemnajst drugih se je vrnilo kasneje; dvanajst jih so Portugalci ujeli na Zelenortskih otokih nekaj tednov prej med 1525 in 1527 in pet jih je preživelih na ''Trinidadu''. Antonio Pigafetta, beneški učenjak in popotnik, ki je prosil, da bi bil na krovu in postal strog Magellanov pomočnik, je vodil natančen dnevnik, ki je postal glavni vir za veliko tega, kar vemo o tem potovanju.

To potovanje po celem svetu je Španiji dalo dragoceno znanje o svetu in oceanih, ki je kasneje pomagalo pri raziskovanju in naseljevanju Filipinov. Čeprav to ni bila realna alternativa portugalski poti okoli Afrike (Magellanov preliv je bil predaleč južno, Tihi ocean pa prevelik, da bi to pokril v enem samem potovanju iz Španije), so zaporedne španske odprave uporabile te informacije, da bi raziskale Tihi ocean in odkrili so poti, ki so odprle trgovino med [[Acapulco]]m v [[Podkraljevina Nova Španija|Novi Španiji]] (današnja [[Mehika]]) in [[Manila|Manilo]] na [[Filipini]]h.

=== Raziskovanje proti vzhodu in zahodu ===
[[File:Pulau Maitara and Pulau Tidore from the Floridas Restaurant in Pulau Ternate (Ternate Island), The Moluccas (Maluku) (15182126636).jpg|thumb|Pogled od otoka Ternate na otok Tidore na Molukih, kjer sta se med letoma 1522 in 1529 končno srečali in spopadli portugalska vzhodna in španska zahodna raziskovalna pot.&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;[[#Newitt 2005|Newitt 2005]], p. 104.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[#Lach 1998|Lach 1998]], p. 1397&lt;/ref&gt;]]
[[File:Saavedra-1527-1529.svg|thumb|Saavedrovi neuspešni poskusi, da bi našli povratno pot od Molukov do Nove Španije (Mehika) leta 1529]]

Kmalu po Magellanovi ekspediciji so se Portugalci podvizali, da bi zasegli preživelo posadko in zgradili utrdbo v Ternatu. Leta 1525 je španski Karel I. poslal drugo ekspedicijo proti zahodu, da bi koloniziral Molukr in trdil, da so bili v njegovi coni Tordesilljske pogodbe. Floto sedmih ladij in 450 moških je vodil García Jofre de Loaísa, med njimi najvidnejši španski pomorščaki: Juan Sebastián Elcano in Loaísa, ki sta izgubila življenje in mladi [[Andrés de Urdaneta]].

V bližini Magellanovega preliva je eno od ladij proti jugu odnesla nevihta in je dosegla 56 ° J, kjer so mislili, da so videli »zemeljski konec«: tako je bil prvič prečkan [[Rt Horn]]. Ekspedicija je zelo težko dosegla otoke in pristala v Tidoru. Konflikt s portugalskimi prebivalci v bližnjem Ternatu je bil neizogiben, in začelo se je skoraj desetletje spopadov. 

Ker ni bilo postavljene vzhodne meje za Tordesillsko črto, sta obe kraljestvi organizirali srečanja za rešitev tega vprašanja. Od 1524 do 1529 so se portugalski in španski strokovnjaki srečali v Badajoz-Elvas, da bi našli točno lokacijo Tordesilljskega [[180. poldnevnik |antimeridana]], ki bi razdelil svet na dve enaki polobli. Vsaka krona je imenovala tri astronome in kartografe, tri navigatorje in tri matematike. Lopo Homem, portugalski kartograf in kozmograf je bil skupaj s kartografom Diogom Ribeirom pri španski delegaciji. Odbor se je sestal večkrat, ne da bi dosegel dogovor: znanje v tistem času ni bilo dovolj za natančen izračun [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]], vsaka skupina je dala otokom suverenost. To vprašanje je bilo rešeno šele leta 1529, po dolgih pogajanjih, s podpisom [[Zaragoška pogodba|Zaragoške pogodbe]], ki je Moluke dodelila Portugalski in Filipine Španiji. To je bila mirovna pogodba med špansko krono in Portugalsko, ki sta jo 22. aprila 1529 podpisala kralj Ivan III. in cesar Karel V., ki je opredelila področja kastiljskega (španskega) in portugalskega vpliva v Aziji, da bi rešila vprašanje Molukov. 
Med letoma 1525 in 1528 je Portugalska poslala več odprav okoli Molukov. Gomes de Sequeira in Diogo da Rocha sta šla na sever po naročilu guvernerja Ternateja Jorge de Menezesa, in sta bila prva Evropejca, ki sta dosegla [[Karolinsko otočje]], ki so jih poimenovali ''Islands de Sequeira''. Leta 1526 je Jorge de Meneses pristal na otokih Biak in Waigeo na [[Papuanska Nova Gvineja |Papui Novi Gvineji]]. Na podlagi teh raziskav je nastala teorija portugalskega odkritja Avstralije, ki je ena izmed več konkurenčnih teorij o zgodnjem odkritju Avstralije, ki jo je podprl avstralski zgodovinar Kenneth McIntyre, da sta jo odkrila Cristóvão de Mendonça in Gomes de Sequeira.

Leta 1527 je [[Hernán Cortés]] opremil floto, da bi našel nova ozemlja v &quot;južnem morju&quot; (Tihi ocean) in prosil svojega bratranca Álvaro de Saavedra Ceróna, da prevzame poveljstvo. 31. oktobra 1527 je Saavedra odplul iz Nove Španije, prečkal Pacifik in se odpravil proti severu Nove Gvineje, nato imenoval ''Isla de Oro''. Oktobra 1528 je eno od plovil prišlo do Molukov. V poskusu vrnitve v Novo Španijo so ga preusmerili severovzhodni vetrovi, ki so ga vrnili nazaj, zato se je potrudil nazaj na jug. Vrnil se je na Novo Gvinejo in odplul proti severovzhodu, kjer je opazoval [[Marshallovi otoki|Marshallove otoke]] in [[Admiralski otoki|Admiralske otoke]], vendar so ga spet presenetili vetrovi, ki so ga tretjič pripeljali v Moluke. Te zahodne povratne poti je bilo težko najti, vendar jih je leta 1565 odkril [[Andrés de Urdaneta]].

== Nove trgovske poti (1542–1565) ==
[[File:16th century Portuguese Spanish trade routes.png|thumb|upright=1.15|Portugalske trgovske poti (modra) in konkurenčne trgovske poti (bela) Manila-Acapulco galeon (bela), ustanovljene leta 1568]]
Leta 1543 so trije portugalski trgovci po naključju postali prvi zahodnjaki, ki so dosegli in trgovali z Japonsko. Po mnenju [[Fernão Mendes Pinto|Fernána Mendesa Pinta]], ki je trdil, da so na tem potovanju prispeli v Tanegashimo, kjer so bili domačini navdušeni nad strelnim orožjem, ki ga bodo Japonci takoj naredili v velikem obsegu.

Špansko osvojitev Filipinov je naročil [[Filip II. Španski]], za poveljnika pa je bil imenovan Andrés de Urdaneta. Urdaneta se je strinjal, da bo spremljal odpravo, vendar je zavrnil poveljstvo in namesto njega je bil imenovan Miguel López de Legazpi. Odprava je odplula novembra 1564. &lt;ref&gt;N. McAlister, Lyle. (1984) ''Spain and Portugal in the New World: 1492–1700.'' p. 316.&lt;/ref&gt; Potem ko je nekaj časa preživel na otokih, je Legazpi poslal Urdaneto nazaj, da bi našel boljšo povratno pot. Urdaneta je odplul iz San Miguela na otoku Cebu 1. junija 1565, vendar je moral pluti kar 38 stopinj severne zemljepisne širine, da bi dosegla ugodne vetrove.
[[File:Namban-11.jpg|thumb|left|upright=0.7|Portugalski karak v Nagasakiju, umetnost Nanban pripisana Kanō Naizenu, 1570–1616 Japonska]]
Razmišljal je, da bi se lahko pacifiški [[pasat]]i pomikali v krogu, kot je to primer na Atlantiku, ko so v ladje prisilili v ''Volta do mar'', da so pobrale vetrove, ki so jih pripeljali nazaj z Madeire, je potem, ko je razmišljal, da bo s plovbo daleč na sever, preden se bo odpravil proti vzhodu, pobiral vetrove, ki bi ga vrnili na sever v Ameriko. Njegova slutnja se je izplačala in udaril ob obalo blizu rta Mendocino v Kaliforniji, nato pa sledil obali južno. Ladja je prispela v pristanišče Acapulco, 8. oktobra 1565, ko je v 130 dneh potovala 19.312 kilometrov. Štirinajst članov njegove posadke je umrlo; samo Urdaneta in Felipe de Salcedo, nečak Lópeza de Legazpija, sta imela dovolj moči, da sta se zasidrala.

Tako je bila med Mehiko in Filipini vzpostavljena čezmorska španska pot. Dolgo časa so te poti uporabljali [[manilski galeoni]], s čimer so ustvarili trgovinsko povezavo med Kitajsko, Ameriko in Evropo prek kombiniranih transpacifiških in transatlantskih poti.

== Vključevanje severne Evrope (1595 – 17. stoletje) ==
[[File:OrteliusWorldMap1570.jpg|thumb|Leta 1570 (20. maj) je Gilles Coppens de Diest iz Antwerpna objavil 53 zemljevidov, ki jih je ustvaril Abraham Ortelius pod naslovom ''Theatrum Orbis Terrarum'', ki je veljal za »prvi moderni atlas«. Tri latinske izdaje tega (poleg nizozemske, francoske in nemške izdaje) so se pojavile pred koncem leta 1572; po atlasu so še vedno povpraševali do leta 1612. To je zemljevid sveta iz tega atlasa.]]
Narodi zunaj Iberije so zavrnili priznanje Tordesilljske pogodbe. Francija, Nizozemska in Anglija so imele vsaka dolgo pomorsko tradicijo in so se ukvarjale s [[gusarstvo|gusarstvom]]. Kljub iberijski zaščiti so se nove tehnologije in zemljevidi kmalu razširili na sever.

Leta 1568 so se Nizozemci uprli vladavini Filipa II. Španskega, ki je vodila do [[osemdesetletna vojna|osemdesetletne vojne]]. Prav tako je izbruhnila vojna med Anglijo in Španijo. Leta 1580 je postal Filip II. kralj Portugalske, kot naslednik krone. Združena imperija sta bila preprosto prevelika, da bi jima lahko nasprotovali evropski tekmeci.

Filipove čete so osvojile pomembna trgovska mesta [[Brugge]] in [[Gent]]. [[Antwerpen]], ki je bil tedaj najpomembnejše pristanišče na svetu, je padel leta 1585. Protestantskemu prebivalstvu je bilo dano dve leti za reševanje sporov pred odhodom iz mesta. Mnogi so se naselili v [[Amsterdam]]u. To so bili večinoma obrtniki, bogati trgovci v pristaniških mestih in begunci, ki so pobegnili zaradi verskih preganjanj, zlasti [[sefardski Judje]] iz Portugalske in Španije in kasneje [[hugenoti]] iz Francije. Romarski očetje so tudi prispeli, preden so odšli v Novi svet. To množično priseljevanje je bila pomembna gonilna sila: iz majhnega pristanišča leta 1585 se je Amsterdam hitro preoblikoval v eno najpomembnejših trgovskih središč na svetu. Po porazu španske flote leta 1588 je prišlo do velike širitve pomorske trgovine, čeprav bo poraz angleške flote potrdil pomorsko nadvlado španske mornarice nad nastajajočimi konkurenti.

Pojav nizozemske pomorske sile je bil hiter in izjemen. Leta so se nizozemski mornarji udeleževali portugalskih potovanj na vzhod, kot sposobni pomorščaki in navdušeni izdelovalci zemljevidov. Leta 1592 so Cornelisa de Houtmana poslali nizozemski trgovci v Lizbono, da bi zbral čim več informacij o ''začimbnih otokih''. Leta 1595 je trgovec in raziskovalec Jan Huyghen van Linschoten, ki je veliko potoval po Indijskem oceanu v službi Portugalcev, objavil potovalno poročilo v Amsterdamu, ''Reys-gheschrift vande navigatien der Portugaloysers in Orienten'' (Poročilo potovanja z navigacijo Portugalcev na vzhod) &lt;ref&gt;Linschoten 1598, original book&lt;/ref&gt;. To je vključevalo obsežne napotke za navigacijo med Portugalsko in Vzhodno Indijo ter Japonsko. Istega leta je Houtman sledil tem smernicam v prvem nizozemskem raziskovalnem potovanju, ko je odkrilo novo morsko pot neposredno iz Madagaskarja v [[Sundski preliv]] v Indoneziji in podpisal pogodbo z [[Banten|bantenskim]] sultanom.

Nizozemski in britanski interesi, ki so imeli nove podatke, so privedli do gibanja komercialne širitve in ustanovitve angleških (1600) in nizozemskih (1602) zakupljenih podjetij. Nizozemci, Francozi in Angleži so poslali ladje, ki so kršile portugalski monopol, osredotočene predvsem na obalna območja, kjer se niso mogli braniti pred tako obsežnim in razpršenim poslom.

=== Raziskovanje Severne Amerike ===
[[File:Henry Hudson Map 26.png|thumb|right|Zemljevid Henryja Hudsona 1609–1611 s potovanj v Severno Ameriko za Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo]]
Angleška ekspedicija 1497, ki jo je vodil Benečan Giovanni Caboto, je bila prva v nizu francoskih in angleških misij, ki so raziskovale Severno Ameriko. Španija je vložila omejena prizadevanja za raziskovanje severnega dela Amerike, saj so bili njeni viri koncentrirani v Srednji in Južni Ameriki, kjer je bilo najdenega več bogastva. Te ekspedicije so upale, da bodo našle oceanski [[severozahodni prehod]] do azijske trgovine. Ta ni bil odkrit, vendar so bile odkrite druge možnosti. V začetku 17. stoletja so se kolonisti iz številnih severnoevropskih držav začeli naseljevati na vzhodni obali Severne Amerike. Leta 1520–1521 je Portugalec João Álvares Fagundes, skupaj pari iz celinske Portugalske in Azorov, raziskal Novo Fundlandijo in [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] (morda do zaliva Fundy v Minasovi kotlini) in ustanovil ribiško kolonijo na otoku [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]], ki bo trajala vsaj do 1570-ih ali blizu konca stoletja. &lt;ref&gt;''Tratado das ilhas novas e descombrimento dellas e outras couzas, 1570'' Francisco de Souza, p. 6 [https://books.google.com/books/about/Tratado_das_ilhas_novas_e_descombrimento.html?id=3WMDAAAAQAAJ&amp;redir_esc=y]&lt;/ref&gt;

Leta 1524 je Italijan [[Giovanni da Verrazzano]] odplul na zahtevo [[Franc I. Francoski |Franca I.]], ki je bil motiviran z ogorčenjem nad delitvijo sveta med Portugalce in Špance. Verrazzano je raziskoval atlantsko obalo Severne Amerike, od [[Južna Karolina |Južne Karoline]] do Nove Fundlandije in je bil prvi zapisan Evropejec, ki je obiskal to, kar bo kasneje postalo kolonija Virginia in Združene države. Istega leta je portugalski [[Kartografija |kartograf]] [[Estevão Gomes]], ki je plul v floti Ferdinanda Magellana, raziskoval Novo Škotsko, jadral južno skozi [[Maine]], kjer je vstopil v pristanišče New York, reko [[Hudson  (reka)|Hudson]] in avgusta 1525 dosegel [[Florida|Florido]]. Rezultat te ekspedicije je leta 1529 nastal odličen zemljevid Dioga Ribeira, ki opisuje vzhodno obalo Severne Amerike skoraj popolno. Od leta 1534 do 1536 je bil francoski raziskovalec [[Jacques Cartier]], za katerega verjamejo, da je spremljal Verrazzana v Novo Škotsko in Brazilijo, prvi Evropejec, ki je potoval v notranjost Severne Amerike in opisal zaliv svetega Lovrenca in ga poimenoval »dežela Kanade«, irokeško ime, za kar trdijo, da je zdaj Kanada za Franca I..

[[File:Half Moon in Hudson.jpg|thumb|left| Hudsonova ladja ''Halve Maen'' v reki Hudson]]
Evropejci so raziskovali pacifiško obalo od sredine 16. stoletja. [[Francisco de Ulloa]] je raziskal pacifiško obalo današnje Mehike, vključno z Kalifornijskim zalivom, in dokazal, da je [[Kalifornijski polotok|Baja California]] polotok.  Kljub odkritjem je mit, da je bila Kalifornija otok, v Evropi ostal. Njegov zapis je zagotovil prvo zapisano uporabo imena &quot;Kalifornija&quot;. [[João Rodrigues Cabrilho]], portugalski navigator, ki je plul za špansko krono, je bil prvi Evropejec, ki je stopil v Kalifornijo, pristal 28. septembra 1542 na obali zaliva San Diego in zahteval Kalifornijo za Španijo. Prav tako je pristal na San Miguelu, enem od Kanalskih otokov in nadaljeval do Point Reyesa. Po njegovi smrti je posadka nadaljevala raziskovanje daleč na severu v Oregon.

Angleški poveljnik mornarice [[Francis Drake]] je plul ob obali leta 1579 nekje severno od Cabrillovega mesta pristanka - dejanska lokacija Drakovega pristanka je bila skrivnostna in še vedno ni določena &lt;ref&gt;Sir Francis Drake Association | http://www.SirFrancisDrakeAssociation.org {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190216212721/http://www.sirfrancisdrakeassociation.org/ |date=2019-02-16 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Drake N.Guild, web.&lt;/ref&gt; - in zahteval ozemlje za Anglijo &lt;ref&gt;Edward Wright's World Chart 1599 documents a Land Claim | http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1179/0082288414Z.00000000027&lt;/ref&gt;, imenovano Nova Albion. Izraz &quot;Nova Albion&quot; je bil zato uporabljen na številnih evropskih zemljevidih za označevanje ozemlja severno od španskih naselij, danes kontinentalno območje severno od Mehike.

Med letoma 1609 in 1611, po več potovanjih v imenu angleških trgovcev za raziskovanje perspektivnega severovzhodnega prehoda v Indijo, je Anglež [[Henry Hudson]] pod pokroviteljstvom [[Nizozemska vzhodnoindijska družba |nizozemske Vzhodnoindijske družbe]] (VOC) raziskal regijo okoli današnjega [[New York]]a. Medtem ko je iskal zahodno pot v Azijo je raziskoval reko Hudson in postavil temelje nizozemski kolonizaciji regije. Hudsonova zadnja odprava je potekala še bolj severno v iskanju severozahodnega prehoda, kar je privedlo do njegovega odkritja Hudsonovega preliva in Hudsonovega zaliva. Po prezimovanju v zalivu James je Hudson poskušal nadaljevati s potovanjem spomladi leta 1611, vendar se je njegova posadka uprla in ga izkrcala in prepustila toku.

=== Iskanje severne poti ===
[[File:1598 map of the Polar Regions by Willem Barentsz.jpg|thumb|Zemljevid arktične odprave Willema Barentsza na njegovem tretjem potovanju 1598]]
Francija, Nizozemska in Anglija so ostale brez morske poti v Azijo, preko Afrike ali Južne Amerike. Ko je postalo jasno, da ni poti skozi srce Amerik, se je pozornost usmerila na možnost prehoda skozi severne vode, ki so ga Angleži imenovali [[Severozahodni prehod]]. Želja po vzpostavitvi takšne poti je spodbudila velik del evropskega raziskovanja obeh obal Severne Amerike in Rusije. V Rusiji je zamisel o možni pomorski poti, ki povezuje Atlantik in Pacifik, prvič predstavil diplomat [[Dmitry Gerasimov]] leta 1525, čeprav so ruski naseljenci na obali [[Belo morje|Belega morja]], [[Pomori]], raziskovali dele poti že v času 11. stoletja.

Leta 1553 je londonskega podjetja ''Merchant Adventurers to New Lands'' poslalo angleškega raziskovalca Hugha Willoughbyja z glavnim pilotom Richardom Chancellorjem s tremi plovili iskat prehod. Med potovanjem po [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] je Willoughby mislil, da na severu vidi otoke in jih imenoval Willoughbyjeva dežela, ki sta jih leta 1640 objavila na karti Plancius in Mercator. Plovila so bila ločena z &quot;groznimi vrtinci&quot; v Norveškem morju in Willoughby je odplul v zaliv blizu sedanje meje med Finsko in Rusijo. Njegove ladje z zamrznjenimi posadkami, vključno s kapetanom Willoughbyjem in njegovim dnevnikom, so ruski ribiči našli leto pozneje. Richard Chancellor je moral spustiti sidro v Belem morju in se potepati po kopnem do Moskve in dvora [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni |Ivana Groznega]], odprl trgovino z Rusijo in podjetje ''Merchant Adventurers to New Lands'' je postalo ''Muscovy Company'' (rusko ''Moskovskaya kompaniya'').

=== Barentsova arktična raziskovanja ===
5. junija 1594 se je nizozemski kartograf [[Willem Barents]] iz Texela odpravil s floto treh ladij in vplul v [[Karsko morje]] z upanjem, da bo našel severovzhodni prehod nad Sibirijo. Na otoku Williams je posadka prvič naletela na [[Severni medved |severnega medveda]]. Uspelo jim ga je pripeljati na krov, vendar se je medved uprl in bil ubit. Barents je prišel do zahodne obale [[Nova dežela |Nove dežele]] in nadaljeval proti severu, preden je bil prisiljen obrniti pred velikimi ledenimi gorami.

Naslednje leto ga je princ [[Mavricij Oranski ]] imenoval za glavnega pilota nove ekspedicije šestih ladij, natovorjenih s trgovskimi izdelki, ki so jih Nizozemci upali prodati na Kitajsko. Naleteli so na [[Samojedi|Samojede]] &quot;divje ljudstvo&quot;, vendar so sčasoma spet odkrili, da je Karsko morje zamrznjeno. Leta 1596 so državniki ponudili visoko nagrado vsakomur, ki bi uspešno bašel severovzhodni prehod. Mestni svet Amsterdama je kupil in opremil dve majhni ladji, ki sta jih vodila kapitana Jan Rijp in Jacob van Heemskerk pod Barentsovim poveljstvom, da bi poiskali ta poseben kanal. Začeli so maja, junija pa so odkrili [[Medvedji otok]] in [[Spitsbergi (otok) |Spitsberge]], ko so opazovali njihovo severozahodno obalo. Videli so velik zaliv, pozneje imenovan Raudfjorden in vstopili v Magdalenefjorden, ki so ga poimenovali ''Tusk Bay'' in pluli v severni vhod Forlandsundeta, ki so ga poimenovali ''Keerwyck'', vendar so se bili prisiljeni vrniti zaradi plitvine. 28. junija so zaokrožili severno točko Prins Karls Forland, ki so jo imenovali ''Vogelhoek'', zaradi velikega števila ptic in odpluli proti jugu, mimo Isfjordena in Bellsunda, ki sta bili označena na Barentsovi karti kot ''Grooten Inwyck'' in ''Inwyck''.
[[File:Polar bear, Gerrit de Veer (1596).jpg|thumb|left|Posadka Willema Barentsa se bori s severnim medvedom]]

Ladje so 1. julija spet dosegle Medvedji otok, kar je privedlo do nesoglasja. Odpeljali so se z Barentsom, ki je nadaljeval proti severovzhodu, medtem ko se je Rijp odpravil proti severu. Barents je prišel do Nove dežele in se, da bi se izognil ujetju v led, odpravil v Vaigatchov preliv, vendar se je zataknil ob ledenih gorah in ledenih ploščah. Posadka je bila prisiljena preživeti zimo na ledu. Uporabila je les iz svoje ladje za gradnjo koče, ki so jo imenovali ''Het Behouden Huys''. Ubadali so se z ekstremnim mrazom, uporabili so trgovske tkanine za izdelavo dodatnih odej in oblačil ter lovili lisice s primitivnimi pastmi in severne medvede. Ko je prišel junij in led še ni popustil oprijema ladij, so preživeli dali dva majhna čolna v morje. Barents je umrl na morju 20. junija 1597, medtem ko je študiral karte. Trajalo je še sedem tednov, da so čolni dosegli polotok Kola, kjer jih je rešila ruska trgovska ladja. Samo 12 članov posadke je novembra prišlo v Amsterdam. Dva člana Barentsove posadke sta kasneje objavila svoje zapiske, Jan Huyghen van Linschoten, ki ga je spremljal na prvih dveh potovanjih in Gerrit de Veer, ki je bil zadnji ladijski tesar.

Leta 1608 je Henry Hudson naredil še en poskus, ko je poskušal prečkati vrh Rusije. Prišel je do Nove dežele, vendar se je moral vrniti. Med leti 1609 in 1611 je Hudson po več potovanjih v imenu angleških trgovcev raziskal perspektivno severno morsko pot v Indijo in raziskal regijo okrog sodobnega New Yorka, medtem ko je iskal zahodno pot v Azijo pod okriljem nizozemske vzhodnoindijske družbe.

=== Nizozemska Avstralija in Nova Zelandija ===
[[File:Tasmanroutes.PNG|thumb|Pot Abela Tasmana 1642 in potovanja 1644 voyages v Novo Hollandijo (Avstralija) v službi Nizozemske vzhodnoindijske družbe]]
''Terra Australis Ignota'' (Neznana dežela juga) je bil hipotetičen kontinent, ki se je pojavil na evropskih zemljevidih od 15. do 18. stoletja, s koreninami v Aristotelovem zapisu. Upodobljena je bila na Dieppeovih kartah sredi 16. stoletja, kjer se je njena obala pojavila južno od otokov vzhodne Indije; Pogosto je bila razčlenjena, z bogato fiktivnimi podrobnostmi. Odkritja so zmanjšala območje, na katerem je bilo mogoče najti celino; vendar pa so številni kartografi obdržali Aristotelovo mnenje, kot sta Gerardus Mercator (1569) in Alexander Dalrymple celo do leta 1767, ko so zagovarjali njen obstoj s takimi argumenti, da bi morala biti velika kopenska masa na južni polobli kot protiutež severni polobli. Ko so bile odkrite nove dežele, so pogosto domnevali, da so del tega hipotetičnega kontinenta.

Juan Fernandez, ki je plul iz Čila leta 1576, je trdil, da je odkril južno celino. Luis Váez de Torres, galicijski navigator, ki je delal za špansko krono, je dokazal obstoj prehoda južno od Nove Gvineje, zdaj znan kot [[Torresov preliv]]. Pedro Fernandes de Queirós, portugalski navigator, ki je plul za špansko krono, je leta 1606 videl velik otok južno od Nove Gvineje, ki ga je imenoval ''La Australia del [[Espiritu Santo]]''. To je predstavljal španskemu kralju kot ''Terra Australis incognita''. Pravzaprav ni bila Avstralija, ampak otok v današnjem [[Vanuatu]]ju.
[[File:Duyfken replica, Swan River.jpg|thumb|left|''Duyfken'' replika, reka Swan, Avstralija]]

Nizozemski navigator in kolonialni guverner, Willem Janszoon, je 18. decembra 1603, kot kapitan ladje ''Duyfken'' (ali ''Duijfken'', kar pomeni 'Mala golobica'), ena od dvanajstih ladij velike flote Stevena van der Hagena, odpotoval iz Nizozemske proti Vzhodni Indiji. Ko je bil v Indiji, je bil Janszoon poslan, da bi poiskal druge trge, zlasti v »veliki deželi Nova Gvineja in drugih vzhodnih in južnih krajih«. 18. novembra 1605 je ''Duyfken'' odplul iz Bantema do obale zahodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]]. Janszoon je nato prečkal vzhodni del [[Arafursko morje|Arafurskega morja]], ne da bi videl Torresov preliv, v [[Carpentarijski zaliv]]. 26. februarja 1606 je pristal v reki Pennefather na zahodni obali polotoka Cape York v [[Queensland]]u, blizu današnjega mesta Weipa. To je prvi zabeleženi evropski pristanek na avstralski celini. Janszoon je nadaljeval s kartiranjem okoli 320 kilometrov obale, za katero je mislil, da je južni podaljšek Nove Gvineje. 
Leta 1615 sta Jacob le Maire in Willem Schouten zaokrožila Rt Horn in dokazala, da je Tierra del Fuego relativno majhen otok.

Leta 1642–1644 je [[Abel Tasman]], tudi nizozemski raziskovalec in [[trgovec]] v službi Nizozemske Vzhodnoindijske družbe, obkrožil [[Nova Holandija  (Avstralija)|Novo Holandijo]] in dokazal, da Avstralija ni bila del mitske južne celine. Bil je prva znana evropska ekspedicija, ki je dosegla otoke Van Diemenove dežele (današnja [[Tasmanija]]) in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in si ogledal [[Fidži]], kar je bilo leta 1643. Tasman, njegov navigator Visscher in njegov trgovec Gilsemans so zrisali tudi velike dele Avstralije, Nove Zelandije in [[Seznam pacifiških otokov |pacifiških otokov]].

== Rusko raziskovanje Sibirije (1581–1660) ==
{{glavni|Ruska zasedba Sibirije|Sibirske rečne poti}}

[[File:Siberiariverroutemap.png|right|thumb|Sibirske rečne poti pomembne v začetkih procesa raziskovanja.]]
Sredi 16. stoletja je [[Rusko carstvo]] osvojilo tatarska kanata [[Kazanski kanat|Kazan]] in [[Astrahanski kanat|Astrahan]], tako pridobilo celotno [[Povolžje]] in si odprlo pot za [[Uralsko gorovje|Ural]]. Kolonizacijo novih vzhodnih dežel Rusije in nadaljnji napad na vzhod so vodili bogati trgovci [[Stroganovi]]. Car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je podelil ogromne posesti v bližini Urala in davčne privilegije Anikeyu Stroganovu, ki je organiziral obsežne selitve v te dežele. Stroganovi so razvili kmetovanje, lov, solinarstvo, ribolov in rudarstvo na Uralu ter vzpostavili trgovino s sibirskimi plemeni.

=== Zavzetje Sibirskega kanata ===
Okoli leta 1577 so Semyon Stroganov in drugi sinovi Anikeya Stroganova najeli [[Kozaki|kozaškega]] vodjo po imenu Jermak, da bi zaščitil njihovo deželo pred napadi sibirskega kana Kučuma. Do leta 1580 so Stroganovi in Jermak prišli na idejo o vojaški odpravi v Sibirijo, da bi se borili proti Kučumu na njegovi zemlji. Leta 1581 je Jermak začel svoje potovanje v globine Sibirije. Po nekaj zmagah nad kanovo vojsko so Jermakovi ljudje v tridnevni bitki na rtu Čuvaš leta 1582 premagali glavne sile Kučuma na reki [[Irtiš]]. Ostanki kanove vojske so se umaknili v stepo in tako je Jermak zajel Sibirski kanat, vključno s prestolnico Qashliq v bližini sodobnega [[Tobolsk]]a. Kučum je bil še vedno močan in je nenadoma napadel Jermaka leta 1585 v temni noči in ubil večino njegovih ljudi. Jermak je bil ranjen in poskušal plavati čez reko Vagaj (pritok Irtiša), vendar se je utopil pod težo svoje verižne srajce. Kozaki so se morali povsem umakniti iz Sibirije, toda zahvaljujoč Jermakovim raziskavam vseh glavnih rečnih poti v Zahodni Sibiriji so Rusi le nekaj let kasneje uspešno zasedli vsa njegova osvajanja.

Jermak Timofejevič in njegova skupina avanturistov je prečkala Uralsko gorovje pri Tagilu, in vstopila v Azijo iz Evrope.

=== Sibirske rečne poti ===
V začetku 17. stoletja so se gibanja Rusov proti vzhodu upočasnila zaradi notranjih težav v državi. Toda zelo kmalu se je nadaljevalo raziskovanje in kolonizacija velikih ozemelj Sibirije, ki so jo v glavnem vodili Kozaki, ki so iskali dragoceno [[krzno]] in [[slonovina|slonovino]]. Ker so Kozaki prihajali iz južnega Urala, je drugi val Rusov prišel iz Arktičnega oceana. To so bili [[Pomori]] iz ruskega severa, ki so že dolgo časa trgovali s krznom v Mangazeji na severu Zahodne Sibirije. Leta 1607 je bila na severu reke [[Jenisej]], blizu ustja s Spodnjo Tungusko, ustanovljeno naselje Turuhansk, leta 1619 pa je bil na jezeru v ustju Zgornje Tunguske ustanovljena [[Jenisejsk]]a utrdba.

Med letoma 1620 in 1624 je skupina lovcev na krzno pod vodstvom Demida Pjande zapustila Turuhansk in raziskala približno 2301 kilometer dolgo Spodnjo Tungusko, in prezimili v bližini rek Viljuj in [[Lena]]. Po kasnejših legendarnih pripovedih (ljudske pravljice, zbrane stoletje po tem), je Pjanda odkril reko Leno. Trdil je, da je raziskal kakih 2414 kilometrov njene dolžine, pri čemer naj bi prišel do osrednje [[Jakutija|Jakutije]]. Vrnil se je do Lene, dokler ni postala preveč kamnita in plitva in se prebil proti reki [[Angara|Angari]]. Na ta način je lahko Pjanda postal prvi Rus, ki je srečal [[Jakuti|Jakute]] in [[Burjati|Burjate]]. Zgradil je nove čolne in raziskal kakšnih 870 kilometrov Angare, končno je prišel v [[Jenisejsk]] in odkril, da sta Angara (Burjatsko ime) in Zgornja Tunguska (Verhnjaja Tunguska, kot so jo sprva poznali Rusi) ena in ista reka.

Leta 1627 je bil Peter Beketov imenovan Jenisejski vojvoda v Sibiriji. Uspešno je izvedel potovanje za pobiranje davkov v [[Zabajkaljsko]] Burjatov in postal prvi Rus, ki je stopil v Burjatijo. Ustanovil je prvo rusko naselje, Rybinsky ostrog. Beketov je bil leta 1631 poslan do reke Lene, kjer je leta 1632 ustanovil [[Jakutsk]] in poslal svoje Kozake v raziskovanje Aldana in dlje po Leni, da bi ustanovil nove trdnjave in zbral davke. 

Jakutsk se je kmalu spremenil v pomembno izhodišče za nadaljnje ruske odprave proti vzhodu, proti jugu in proti severu. Maksim Perfiljev, ki je bil prej eden od ustanoviteljev Jenisejska, je leta 1631 ustanovil Bratski ostrog na Angari, leta 1638 pa je postal prvi Rus, ki je stopil v Transbajkalsko in tja potoval iz Jakutska.
[[File:Baikal sea.png|thumb|right|Zemljevid Irkutska in Bajkalskega jezera v bližini, kot ga opisuje v poznem 17. stoletju ''Remezova kronika'']]

Leta 1643 je Kurbat Ivanov vodil skupino Kozakov iz Jakutska na jug Bajkalskega gorovja in odkril [[Bajkalsko jezero]] ter obiskal otok Olhon. Kasneje je Ivanov naredil prvo karto in opis Bajkala.

=== Rusi dosežejo Tihi ocean ===
Leta 1639 je ruska skupina raziskovalcev pod vodstvom Ivana Moskvitina postala prva, ki je prišla do Tihega oceana in odkrila [[Ohotsko morje]], potem ko so zgradili zimski tabor na obali reke Ulje. Kozaki so se od domačinov učili o veliki reki [[Amur]] na jugu. Leta 1640 so očitno odpluli proti jugu, raziskovali jugovzhodne obale Ohotskega morja, morda so prišli do ustja reke Amur in verjetno na poti nazaj odkrili Šantarske otoke. Na podlagi Moskvitinovega zapisa je Kurbat Ivanov leta 1642 narisal prvi ruski zemljevid [[Daljni vzhod |Daljnega vzhoda]].

Leta 1643 je Vasilij Pojarkov prečkal hribovje Stanovoj in dosegel zgornji tok reke Zeja v deželi Daurjev, ki so plačevali davek [[Mandžurci|Mandžurcem]]. Po prezimovanju je leta 1644 Poyarkov odšel vzdolž reke Zeja in postal prvi Rus, ki je dosegel reko Amur. Odpeljal se je po njej in končno odkril ustje te velike reke iz kopnega. Ker so njegovi Kozaki izzvali sovraštvo domačinov, je Pojarkov izbral drugačno pot nazaj. Zgradili so čolne in leta 1645 pluli ob obali Ohotskega morja do reke Ulje in naslednjo zimo preživeli v kočah, ki jih je zgradil Ivan Moskvitin šest let prej. Leta 1646 so se vrnili v Jakutsk.
[[File:Krsk koch.JPG|upright=0.7|thumb|left|''Koh'' v 17. stoletju v muzeju v Krasnojarsku. Kohi so bili najzgodnejši ledolomilci in so jih Rusi pogosto uporabljali v Arktiki in na sibirskih rekah.]]

Leta 1644 je Mihail Stadukhin odkril reko [[Kolima|Kolimo]] in ustanovil Srednekolimsk. Trgovec Fedot Aleksejev Popov je organiziral nadaljnjo ekspedicijo proti vzhodu, [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] pa je postal kapetan enega od [[Koh (ladja)|koh]]ov (posebne vrste jadrnica, zasnovana in uporabljena v Rusiji za potovanja v ledenih razmerah arktičnih morij). Leta 1648 so iz Srednekolimska odpluli do Arktike in čez nekaj časa zaokrožili rt Dežnjov in tako postali prvi raziskovalci, ki so šli skozi [[Beringov preliv]] in odkrili [[Čukotsko  morje|Čukotsko]] in [[Beringovo morje]]. Vsi njihovi kohi in večina njihovih mož (vključno s samim Popovom) so bili izgubljeni v neurjih in spopadih z domačini. Majhna skupina, ki jo je vodil Dežnjov, je prispela do ustja reke [[Anadir (reka) |Anadir]] in leta 1649 odplula, ko je iz razbitin zgradila nove čolne. Ustanovili so Anadirsk in se tam naselili, dokler jih ni našel Staduhin, ki je prihajal iz Kolime po kopnem. Kasneje se je Staduhin leta 1651 odpravil na jug in odkril Penžinski zaliv na severni obali Ohotskega morja. Morda je raziskal tudi zahodne obale Kamčatke.

Leta 1649–50 je [[Jerofej Pavlovič Habarov]] postal drugi Rus, ki je raziskoval reko Amur. Skozi reke  Oljokmo, Tungur in Šilska je prišel do reke Amur, vrnil se je v Jakutsk in nato nazaj do Amurja z večjo silo leta 1650–53. Tokrat se je srečal z oboroženim uporom. Zgradil je zimske prostore v Albazinu, nato je odplul po Amurju in ustanovil Ahansk, ki je predhodnik današnjega [[Habarovsk]]a, ko je na svoji poti premagal ali se izogibal velikim vojskam kitajskih in korejskih transbajkalskih Mandžurcev. Reko Amur je opisal v delu ''Opis reke Amur''. Kasneje so se Rusi zadrževali v regiji Amur do leta 1689, ko je bilo to ozemlje po Nerčinskem sporazumu dodeljeno kitajskemu imperiju (vrnila pa jo je Aigunska pogodba leta 1858).

Leta 1659–65 je bil Kurbat Ivanov naslednji vodja Anadirskega ostroga po Semjonu Dežnjovu. Leta 1660 je odplul iz zaliva Anadir do Rta Dežnjov. Na svojih zgodnjih pionirskih kartah je Ivanov zaslužen za izdelavo zgodnjega zemljevida Čukotkega polotoka in Beringovega preliva, in je bil prvi, ki je pokazal na papirju (zelo shematsko) še neodkrit [[Vranglov otok]], oba Diomedova otoka in Aljasko, na podlagi zbranih podatkov domačinov.

Tako so Rusi sredi 17. stoletja postavili meje svoje države blizu današnjih in raziskali skoraj celotno Sibirijo, razen vzhodne [[Kamčatka|Kamčatke]] in nekaterih območij severno od polarnega kroga. Kasneje bi osvojitev Kamčatke dosegel v začetku 17. stoletja Vladimir Atlasov, medtem ko bi odkritje arktične obale in Aljaske dokončala [[velika severna ekspedicija]] leta 1733–1743.

== Globalni vpliv ==
{{glavni| Kolumbovska izmenjava| Zgodovina kolonializma| Globalizacija}}
[[File:New World Domesticated plants.JPG|thumb|Pridelki Novega sveta. V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: 1. koruza (''Zea mays'') 2. paradižnik (''Solanum lycopersicum'') 3. krompir (''Solanum tuberosum'') 4. vanilija (rod ''vanilija'', esp &quot;Vanilla planifolia&quot;) 5. kavčuk (&quot;Hevea brasiliensis&quot;) 6. kakav (&quot;Theobroma cacao&quot;) 7. tobak (''Nicotiana rustica'')]]
Evropska čezmorska ekspanzija je privedla do stika med starim in novim svetom, kar je sprožilo [[kolumbovska izmenjava|kolumbovsko izmenjavo]], imenovano po Kolumbu. Gre za prenos blaga, ki je edinstveno za eno poloblo v drugo. Evropejci so v Novi svet pripeljali govedo, konje in ovce, iz Novega sveta pa pripeljali tobak, krompir in koruzo. Drugi elementi, ki so postali pomembni v svetovni trgovini, so bili pridelki sladkornega trsa in bombaža v Amerikah ter zlato in srebro, ki sta bila prinesena iz Amerik ne le v Evropo, temveč tudi drugam po starem svetu.

Nove transoceanske povezave in njihova dominacija s strani evropskih sil so pripeljale do obdobja imperializma, kjer so evropske kolonialne sile obvladovale večino planeta. Evropski apetit za trgovino, blago, imperij in sužnje je močno prizadel številna druga območja sveta. Španija je sodelovala pri uničevanju starih imperijev v Amerikah, da bi jih nadomestila s svojim in prisilno pokristjanjevala. Za večino drugih ljudstev, ki so jih Azteki tiranizirali, je sicer prihod Špancev prinesel olajšanje. Ta ljudstva so bila:
* [[Totonaki]]: prebivalci regije Cempoala (današnji Veracruz). Bili so [[Hernán Cortés|Cortésovi]] prvi zavezniki, naveličani visokih davkov in ugrabitve njihovih mladih za žrtvovanje.
* [[Tlaxcala|Tlaxcalani]]: čeprav tehnično niso bili 'osvojeni', so živeli v stanju nenehnega obleganja. Azteki so blokirali njihovo trgovino (zlasti s soljo in bombažem) in jih uporabljali kot glavni vir ujetnikov za ''[[Cvetlične vojne|cvetlične vojne]]''.
* [[Huexotzincani]]: sosedje Tlaxcalanov, ki so bili tudi pod vojaškim pritiskom in komercialno izolacijo s strani ''Trojne zveze''.
* Chalcasi: živeli so v regiji jezera Chalco in so imeli dolgo zgodovino odpora in uporov, ki so jih Mehičani nasilno zatrli, preden so se dokončno pridružili Špancem.
* Xochimilcas: čeprav so bili sprva del sistema kotlin, so trpeli pod absolutnim nadzorom [[Tenochtitlan]]a nad svojimi ''chinampami'' in viri.
* [[Mixteki]] in [[Zapoteki]]: velik del regije [[Oaxaca]] je bil prisiljen plačevati davek v zlatu, dragih kamnih in drugem blagu azteškim imperialistom.
* Purépecha (Tarascan): živeli so v današnjem Michoacánu in so bili edini imperij, ki je bil sposoben vojaško premagati Azteke v večjih obmejnih bitkah.
* Yopes ([[Yopitzinco]]): bojevniško ljudstvo z obale današnjega Guerrera, ki se je uprlo vsem osvajalskim pohodom ''pochteca'' (trgovcev) in mehiške vojske.
* Chichimecas: različna nomadska in polnomadska plemena s severa, ki jih je bilo zaradi njihove mobilnosti in divjosti v boju nemogoče podjarmiti.

Vzorec teritorialne agresije so ponovili tudi drugi evropski imperiji, predvsem nizozemski, ruski, francoski in britanski. Krščanstvo je nadomestilo starejše 'poganske' obrede, kakor tudi nove jezike, politične in spolne kulture, na nekaterih območjih, kot so Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Argentina, pa so domorodna ljudstva zlorabljali in jih odpeljali iz večine njihovih ozemelj v majhne rezervate. 
[[File:Namban-08.jpg|thumb|upright=0.7|left|''Portugalski prihod na Japonsko preseneti lokalno prebivalstvo''; detajl iz Nanbanovega panela Kanō šole, 1593–1600]]

Podobno so v obalni Afriki lokalne države zagotavljale apetit evropskim trgovcem s sužnji in spreminjale podobo obalnih afriških držav in bistveno spremenile naravo afriškega suženjstva, kar je vplivalo na družbo in gospodarstvo. 

Med Evropejci in domačini je bilo veliko sporov. Evropejci so imeli veliko prednosti pred domačini. Prinesli so jim bolezni, ki jim prej niso bili izpostavljeni, kar je zbrisalo 50–90 % njihovega prebivalstva.

V 16. stoletju so v Afriko uvedli koruzo in manioko. Zdaj so pomembna osnovna živila, ki nadomeščajo avtohtone afriške rastline.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.fao.org/docrep/009/a0154e/A0154E02.HTM The cassava transformation in Africa]&quot;. The Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO).&lt;/ref&gt; Alfred W. Crosby je domneval, da je večja pridelava koruze, manioke in drugih novih rastlin v Novem svetu povzročila večje koncentracije prebivalstva na območjih, kjer so bili žrtve sužnji.

V gospodarstvu Kitajske iz 16. stoletja je dinastijo Ming spodbudila trgovina s Prtugalci, Španci in Nizozemci. Kitajska se je vključila v novo svetovno trgovino z blagom, rastlinami, živalmi in živilskimi pridelki, znanimi kot kolumbovska izmenjava. Trgovanje z evropskimi silami in Japonci je prineslo ogromne količine srebra, ki je nato nadomestilo bakrene in papirne bankovce kot skupno sredstvo za izmenjavo na Kitajskem. V zadnjih desetletjih Mingov se je tok srebra na Kitajsko močno zmanjšal, kar je spodkopalo državne prihodke in celo celotno gospodarstvo. To škodo za gospodarstvo so še dodatno okrepili učinki začetne majhne ledene dobe na kmetijstvo, naravne nesreče, propad pridelkov in nenadne epidemije. Posledica porušenja oblasti in preživetja ljudi je omogočila uporniškim voditeljem, kot je Li Zicheng, da so zamenjali dinastijo Ming.
[[File:Jesuites en chine.jpg|thumb|Jezuitski učenjaki sodelujejo s kitajskimi astronomi pri uvajanju Kopernikovih načel. Zgoraj: Matteo Ricci, Adam Schall von Bell in Ferdinand Verbiest (1623–1688); Spodaj: Xu Guangqi, ''Colao'' ali minister in njegova vnukinja Candide Hiu]]

Novi pridelki, ki so v Azijo prišli iz Amerik prek španskih kolonizatorjev v 16. stoletju, so prispevali k rasti prebivalstva v Aziji. Čeprav je bila večina uvoza na Kitajsko srebro, so Kitajci kupili tudi nove pridelke iz španskega imperija. To je bil sladki krompir, koruza in arašidi, živila, ki so jih lahko gojili na območjih, kjer tradicionalni kitajski posevki - pšenica, proso in riž - niso mogli rasti, kar je omogočilo povečanje prebivalstva Kitajske. &lt;ref name=&quot;Ebrey 2006, p. 211&quot;&gt;Ebrey 2006, p. 211.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Crosby 1972, pp. 198–201&lt;/ref&gt; V dinastiji Song (960–1279) je riž postal glavni pridelek revnih,&lt;ref&gt;Gernet 1962, p. 136.&lt;/ref&gt; po uvedbi sladkega krompirja na Kitajsko okoli leta 1560, je postopoma postal tradicionalna hrana nižjih slojev.

Prihod Portugalcev na Japonsko leta 1543 je začetek trgovanja z Nanbanom. Japonci so sprejeli več tehnologij in kulturnih praks, kot so [[arkebuza]], evropski slog jahanja, evropske ladje, krščanstvo, dekorativna umetnost in jezik. Ko so Kitajci prepovedali neposredno trgovino kitajskim trgovcem z Japonsko, so Portugalci ta komercialni vakuum zapolnili kot posredniki med Kitajsko in Japonsko. Portugalci so kupili kitajsko svilo in jo prodali Japoncem v zameno za japonsko srebro; ker je bilo srebro na Kitajskem bolj cenjeno, so Portugalci lahko uporabili japonsko srebro za nakup še večjih zalog kitajske svile. Vendar pa je leta 1573 - po tem, ko so Španci ustanovili trgovsko bazo v Manili - portugalsko posredniško trgovanje zamrlo.

Italijanski [[jezuit]] [[Matteo Ricci]] (1552–1610) je bil prvi Evropejec v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]]. Kitajsko je naučil, kako zgraditi in igrati [[spinet]], prevajal kitajska besedila v latinščino in obratno ter tesno sodeloval s svojim kitajskim sodelavcem Xu Guangqijem (1562–1633) pri matematičnem delu.

=== Ekonomski vpliv v Evropi ===
{{glavni| Renesansa| Renesansa v Nizozemskih deželah}}
{{sidebar
| name = Renesansa
| image = [[File:&quot;The School of Athens&quot; by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]]
| title = [[Renesansa]]
| caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}}
| headingstyle= background-color:lavender;
| class = hlist
| heading1 = Naslovi
| content1 =
* [[Renesančni humanizem|Humanizem]]
* [[Velika geografska odkritja]]
* [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]]
* [[Renesančni ples|Ples]]
* [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]]
* [[Renesančna literatura|Literatura]]
* [[Renesančna glasba|Glasba]]
* [[Renesančna filozofija|Filozofija]]
* [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]]
* [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]]
* [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]]

| heading2 = Regije
| content2 =
* [[Bengalska renesansa|Bengalija]]
* [[Angleška renesansa |Anglija]] 
* [[Francoska renesansa |Francija]]
* [[Nemška renesansa |Nemčija]]
* [[Italijanska renesansa |Italija]]
* [[Renesansa na Poljskem|Poljska]]
* [[Portugalska renesansa |Portugalska]]
* [[Španska renesansa |Španija]]
* [[Renesansa na Škotskem|Škotska]]
* [[Severna renesansa |Severna Evropa]]
* [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]]
}}
[[File:Kepler-world.jpg|thumb|Keplerjeva karta sveta ''Tabulae Rudolphinae''  (1627), vključuje mnoga nova odkritja.]]

Ker je na evropske trge po morju vstopalo večje število svetovnih luksuznih surovin, so prejšnji evropski trgi za luksuzno blago stagnirali. Atlantska trgovina je v veliki meri izrinila že obstoječe italijanske in nemške trgovske sile, ki so se zanašale na baltske, ruske in islamske trgovinske povezave. Nove surovine so tudi povzročile družbene spremembe, saj so sladkor, začimbe, svila in porcelan vstopili na luksuzne trge Evrope.

Evropski gospodarski center se je preusmeril iz Sredozemlja v zahodno Evropo. Mesto [[Antwerpen]], del [[Vojvodina Brabant|Vojvodine Brabant]], je postal »središče celotnega mednarodnega gospodarstva« in najbogatejše mesto v Evropi v tem času. Najprej je bila v Antwerpnu, nato pa v [[Amsterdam]]u, »nizozemska zlata doba« tesno povezana z dobo odkritij. Francesco Guicciardini, beneški odposlanec, je izjavil, da bo čez dan Antwerpen prešlo na stotine ladij, vsak teden pa je v mesto vstopilo 2000 voz. Portugalske ladje, natovorjene s poprom in cimetom, bi raztovorile svoj tovor. Z mnogimi tujimi trgovci, ki so živeli v mestu in ki jih je upravljala oligarhija bankirskih aristokratov, ki so prepovedali trgovino, je bilo gospodarstvo Antwerpna pod nadzorom tujcev, zaradi česar je bilo mesto zelo mednarodno, s trgovci in prodajalci iz Benetk, Dubrovnika, Španije in Portugalske in politika strpnosti je pritegnila veliko [[Ortodoksni Judje |judovsko skupnost]]. Mesto je doživelo tri obdobja razcveta v svoji zlati dobi, prvo s trgom popra, drugo, ko je začelo iz Novega sveta prihajati srebro preko Sevilje (kar se je končalo s stečajem Španije leta 1557) in tretji razcvet, po pogodbi iz Cateau-Cambresis leta 1559, na podlagi tekstilne industrije.

Kljub začetnim sovražnostim so leta 1549 Portugalci pošiljali letne trgovske misije na otok Šangčuan na Kitajskem. Leta 1557 so uspeli prepričati Mingov dvor, da se dogovori o pravni pogodbi o pristanišču, ki bi Macau postavil kot uradno portugalsko trgovinsko kolonijo. Portugalski redovnik Gaspar da Cruz (ok. 5. februar 1520 - 1570) je napisal prvo popolno knjigo o Kitajski in dinastiji Ming, ki je bila objavljena v Evropi; vključevala je informacije o geografiji, pokrajinah, licenčninah, uradniškem razredu, birokraciji, ladijskem prometu, arhitekturi, kmetovanju, obrtništvu, trgovskih zadevah, oblačilih, verskih in družbenih navadah, glasbi in instrumentih, pisanju, izobraževanju in pravu. 
[[File:DelftChina18thCenturyCompanieDesIndes.jpg|thumb|left|upright=0.7|Delftska posoda prikazuje kitajske prizore, 18. stoletje. Muzej Ernesta Cognacqa]]

Iz Kitajske so bili glavni izvoz svila in porcelan, prilagojeni evropskim okusom. Kitajski izvozni porcelan je bil v Evropi tako ugleden, da je v Angliji postala beseda ''kitajska'' sinonim za ''porcelan''. ''Kraak'' porcelan (za katerega velja, da je dobil ime po portugalskih ladjah karakah, s katerimi je bil prepeljan) je bil med prvimi kitajskimi izdelki, ki so v Evropo prišli v velikih količinah. Ta zgodnji uvoz so si lahko privoščili samo najbogatejši, kraak pa se pogosto pojavlja v nizozemskih slikarskih delih. Kmalu je nizozemska Vzhodnoindijska družba vzpostavila živahno trgovino z Vzhodom, saj je med letoma 1602 in 1682 uvozila 6 milijonov porcelanskih izdelkov iz Kitajske v Evropo. Kitajska izdelava je navdušila mnoge. Med 1575 in 1587 je bil Medičejski porcelan iz Firenc prvi uspešen poskus posnemanja kitajskega porcelana. Čeprav nizozemski lončarji niso takoj posnemali kitajskega porcelana, so ga začeli oponašati, ko je bila oskrba z Evropo prekinjena, po smrti cesarja Wanlija leta 1620. ''Kraak'', predvsem modri in beli porcelan, so posnemali lončarji po vsem svetu, v Ariti, Japonski in Perziji - kamor so se nizozemski trgovci obrnili, ko je padla dinastija Ming in kitajski originali niso bili na voljo - in na koncu v Delftware. Nizozemski in kasneje angleški Delftware, ki so ga navdihnili kitajski modeli, je vztrajal od približno leta 1630 do sredine 18. stoletja skupaj z evropskimi vzorci.
[[File:Heem, Jan Davidsz. de - A Richly Laid Table with Parrots - detail cup.jpg|thumb|upright=0.7|Jan Davidsz. de Heem, detajl srebrne posode iz ''Bogato obložena miza s papagaji'', c. 1650]]

Antonio de Morga (1559–1636), španski uradnik v Manili, je navedel obsežen popis blaga, s katerim je Mingova Kitajska trgovala na prelomu od 16. do 17. stoletja, pri čemer je poudaril, da obstajajo »redkosti, če bi jih poimenoval vse, nikoli ne bi končal, niti ne bi imel dovolj papirja za to«. Po opažanju raznolikosti blaga iz svile, s katerim se je trgovalo z Evropejci, je Ebrey zapisal veliko število komercialnih transakcij: v enem primeru je galeon iz španskih ozemelj v Novem svetu prenesel več kot 50.000 parov svilenih nogavic. Kitajska je v zameno uvozila večinoma srebro iz perujskih in mehiških rudnikov, prepeljanih prek Manile. Kitajski trgovci so bili dejavni v teh trgovskih podvigih, mnogi pa so se izselili v kraje, kot so Filipini in Borneo, da bi izkoristili nove komercialne priložnosti.

Povečanje zlata in srebra, ki ga je doživela Španija, je sovpadlo z velikim inflacijskim ciklom znotraj Španije in Evrope, znanem kot ''revolucija cen''. Španija je zbrala velike količine zlata in srebra iz Novega sveta. V 1520-ih se je začelo obsežno pridobivanje srebra iz mehiškega [[Guanajuata]]. Z odprtjem rudnikov srebra v Zacatecasu in v [[Potosi]]ju v Boliviji leta 1546 so velike pošiljke srebra postale pravi vir bogastva. V 16. stoletju je Španija imela 1,5 milijarde ameriških dolarjev (stanje 1990) v zlatu in srebru iz Nove Španije. Habsburški vladarji so bili najmočnejši evropski monarh v času, polnem vojn in verskih konfliktov, ki so bogastvo porabili za vojne in umetnost po Evropi. »Tukaj sem se naučil pregovor«, pravi francoski popotnik leta 1603: »V Španiji je vse drago, razen srebra«. Izrabljeno srebro, ki se je nenadoma razširilo po Evropi, je povzročilo široko inflacijo. Inflacijo so še poslabšali naraščajoče prebivalstvo s statično stopnjo proizvodnje, nizke plače in naraščajoči življenjski stroški, ki so prizadeli lokalno industrijo. Španija je postala vse bolj odvisna od prihodkov, ki so prihajali iz trgovskega imperija v Ameriki, kar je povzročilo prvi stečaj v Španiji leta 1557 zaradi povečanja vojaških stroškov. Filip II. Španski je v letih 1557, 1560, 1575 in 1596 zapadel v dolgove. Povečanje cen zaradi valutnega obtoka je spodbudilo rast komercialnega srednjega razreda v Evropi, buržoazije, ki je vplivala na politiko in kulturo državah.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

====Viri iz spleta====
{{Refbegin|35em}}
* {{navedi splet|title=Amerigo Vespucci|publisher=Catholic Encyclopædia (New Advent)|url=http://www.newadvent.org/cathen/15384b.htm|accessdate=22 June 2010|ref=Catholic Encyclopædia 2}}
* {{navedi splet|title=Ancient Silk Road Travelers|publisher=Silk Road Foundation|url=http://www.silk-road.com/artl/srtravelmain.shtml|accessdate=14 June 2010|ref=silk-road 2008}}
* {{navedi splet|title=By the road of pathfinders|publisher=Sbaikal.ru|url=http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html|accessdate=19 June 2010|ref=Sbaikal|language=ru|url-status=dead|archiveurl=https://www.webcitation.org/61BPQnLOK?url=http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html|archivedate=24 August 2011|df=}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130603060444/http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html |date=2013-06-03 }}
* {{navedi splet|title=Discovering Francis Drake's California Harbor|publisher=Drake Navigators Guild|url=http://www.drakenavigatorsguild.org/booklet.html|accessdate=17 June 2010|ref=Drake N.Guild}}
* {{navedi splet|title=Oregon History of Francis Drake|publisher=Fort Nehalem Publishing|url=http://www.fortnehalem.net/|accessdate=10 May 2014|ref=Oregon History|archive-date=2011-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017221846/http://www.fortnehalem.net/|url-status=dead}}
* {{navedi splet |title=Exploration–Jacques Cartier |publisher=The Historica Dominion Institute |url=http://www.histori.ca/minutes/minute.do?id=10123 |accessdate=9 November 2009 |ref=histori.ca 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100301080846/http://www.histori.ca/minutes/minute.do?id=10123 |archivedate=1 March 2010 }}
* {{navedi splet|title=Ferdinand Magellan|publisher=Catholic Encyclopædia (New Advent)|url=http://www.newadvent.org/cathen/09526b.htm|accessdate=14 January 2007|ref=Catholic Encyclopædia 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113184512/http://www.newadvent.org/cathen/09526b.htm|archivedate=13 January 2007 &lt;!--DASHBot--&gt;|url-status=live}}
* {{navedi novice|title=Food Bacteria-Spice Survey Shows Why Some Cultures Like It Hot|work=ScienceDaily|date=March 5, 1998|url=https://www.sciencedaily.com/releases/1998/03/980305053307.htm|ref=ScienceDaily 1998}}
* {{cite journal|last=Grunberg|first=Bernard|title=La folle aventure d'Hernan Cortés|journal=L'Histoire|volume=322|date=July–August 2007|page=22|url=http://www.histoire.presse.fr/content/2_recherche-index/article?id=6494|ref=Grunberg 2007}}
* {{navedi splet|title=Historic and contemporary political and physical maps of California, including early exploration|publisher=University of San Francisco|url=http://etc.usf.edu/Maps/galleries/us/california/index.php|accessdate=14 January 2007|ref=USF 2010}}
* {{navedi splet|title=History of Europe|author=Mayne, Richard J.|publisher=Britannica Online Encyclopædia|url=http://www.britannica.com/eb/article-58260/history-of-Europe|accessdate=17 June 2010|ref=Mayne 2009}}
* {{navedi splet |title=Issues and Trends in China's Demographic History |publisher=Columbia University |url=http://afe.easia.columbia.edu/special/china_1950_population.htm |accessdate=4 June 2010 |ref=Columbia University 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100622200121/http://afe.easia.columbia.edu/special/china_1950_population.htm |archivedate=22 June 2010 |url-status=dead |df= }}
* {{navedi splet|title=Jacques Cartier|author=Eccles, W.J.|authorlink=|publisher=Britannica Online Encyclopædia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97444/Jacques-Cartier|accessdate=17 June 2010|ref=Cartier E.B. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100712235655/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97444/Jacques-Cartier|archivedate=12 July 2010 &lt;!--DASHBot--&gt;|url-status=live}}
* {{navedi splet|title=Juan Rodriguez Cabrillo|publisher=San Diego Historical Society|url=https://www.sandiegohistory.org/bio/cabrillo/cabrillo.htm|accessdate=17 June 2010|ref=San Diego HS|archive-date=2009-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090505173316/http://www.sandiegohistory.org/bio/cabrillo/cabrillo.htm|url-status=dead}}
* {{navedi splet|title=Maize Streak Virus-Resistant Transgenic Maize: an African solution to an African Problem|publisher=www.scitizen.com|url=http://scitizen.com/biotechnology/maize-streak-virus-resistant-transgenic-maize-an-african-solution-to-an-african-problem_a-28-925.html|accessdate=14 June 2010|ref=Scitizen 2007|date=August 2007|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227141323/http://scitizen.com/biotechnology/maize-streak-virus-resistant-transgenic-maize-an-african-solution-to-an-african-problem_a-28-925.html|url-status=dead}}
* {{navedi splet|title=The Cabot Dilemma: John Cabot's 1497 Voyage &amp; the Limits of Historiography|publisher=Derek Croxton, University of Virginia|url=http://www.dedicatedwriters.com/paper/The_Cabot_Dilemma_John_Cabots_1497_Voyage_&amp;_the_Limits_of_Historiography-162005.html|format=(on subscription)|accessdate=15 June 2010|ref=Croxton 2007}}
* {{navedi splet|title=The European Voyages of Exploration|publisher=The Applied History Research Group, University of Calgary|url=https://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/index.html|accessdate=22 June 2010|ref=U.C. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722043124/http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/index.html|archivedate=22 July 2010|url-status=dead|df=}}
* {{navedi splet |title=The Lost Fort of Columbus |work=Smithsonian Magazine |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/fort-of-columbus-200801.html |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20130411041621/http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/fort-of-columbus-200801.html |url-status=dead |archive-date=11 April 2013 |accessdate=14 June 2010 |ref=Maclean 2008 |df= }}
* {{navedi splet |title=The Perfilyevs family |publisher=VSP.ru |url=http://www.vsp.ru/show_article.php?id=37293 |accessdate=19 June 2010 |ref=The Perfilyevs |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100505141438/http://www.vsp.ru/show_article.php?id=37293 |archivedate=5 May 2010 |url-status=dead |language=ru |df= }}
* {{navedi novice|title=Super-Sized Cassava Plants May Help Fight Hunger In Africa|work=Researchnews, The Ohio State University|date=May 24, 2006|url=http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm|ref=OSU 2006|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131208143623/http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm|archivedate=December 8, 2013|df=}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131208143623/http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm |date=2013-12-08 }}
* {{navedi splet|title=Willem Barentsz and the Northeast passage|publisher=University Library of Tromsø – The Northern Lights Route|url=http://www.ub.uit.no/northernlights/eng/wbarentsz.htm|accessdate=18 June 2010|ref=ULT 2009}}
* {{navedi knjigo|first=Jeremy|last=Harwood|title=To the Ends of the Earth: 100 Maps that Changed the World|year=2006|publisher=F+W Publications Inc.}}
{{Refend}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Age of Discovery}}
* [http://fortnightlyreview.co.uk/2012/06/explore-duchesne/ The Fortnightly Review.uk: &quot;The Faustian Impulse and European Exploration&quot;]
* [http://zinnedproject.org/teaching-materials/  Zinn Education Project.org: &quot;Discover Columbus: Re-reading the Past&quot;] – ''Rethinking Schools 6-page lesson plan for high school students''.

[[Kategorija:Raziskovanje]]
[[Kategorija:Kolonializem]]
[[Kategorija:Zgodovinske dobe]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j5typc2pb29qr42gjm22roqbd78w911</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vladimir Šuklje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459920</id>
    <revision>
      <id>6677288</id>
      <parentid>6611373</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:26:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Signal</username>
        <id>28172</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677288</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4649" sha1="9h94ydba1fcz5c9std3k36cl97z8ik2" xml:space="preserve">
{{Infopolje Oseba
|name=Vladimir Šuklje
|birth_date=
|birth_place=
|death_date=
|death_place=
|image=&lt;!-- ime slike --&gt;
|known_for=&lt;!-- znan po --&gt;
|occupation=
|caption=&lt;!-- napis slike --&gt;
|parents= Vladimir Šuklje in Gisela Šuklje (roj. Golia)
|children=Matija Šuklje, Aleš Šuklje
|spouse=Mara Šuklje (rojena Rekar)
|relatives=[[Gizela Šuklje]] (sestra), Svetozara Šuklje (sestra), [[Lujo Šuklje]] (brat), [[Rapa Šuklje]] (sestrična), [[Majolka Šuklje]] (sestrična), [[Fran Šuklje]] (ded)
}}

'''Vladimir Šuklje''' [vládimir šúklje], [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]] in [[politik]], * [[1. marec]] [[1907]], [[Jelsa]], [[Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], † [[2. oktober]] [[1984]], [[Ljubljana]], [[SR Slovenija]], [[SFRJ]].

Dr. iur. Vladimir pl. Šuklje je bil [[odvetnik]], predsednik [[Odvetniška_zbornica_Slovenije|Odvetniške zbornice Slovenije]] (1960–1963), predsednik [[Zveza odvetniških zbornic Jugoslavije|Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije]] (1962–1963), član Sveta Mednarodne unije odvetnikov.

Pred 2. sv. vojno je bil tudi politik. Vodil je slovenski del Samostojne demokratske stranke (SDS).
== Življenje in delo ==

Dr. iur. Vladimir (Franc Ludvik), pl. Šuklje se je rodil leta 1907 v [[Jelsa|Jelsi na Hvaru]] očetu dr. ing. Vladimirju ter Giseli (roj. Golia) Šuklje.

Študiral je [[pravo]] in [[filozofija|filozofijo]] v [[Univerza v Ljubljani|Ljubljani]] ter [[Karlova univerza v Pragi|Pragi]]. Na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]] je leta 1931 diplomiral ter leta 1934 doktoriral. Leta 1937 pa je postal samostojni odvetnik v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je tudi živel do smrti leta 1984.

=== Delo in strokovno udejstvovanje ===
V svoji odvetniški karieri je bil zastopnik pri zahtevnih civilnih ter gospodarskih zadevah, ter pogosto zastopal posameznike proti državi.

Poleg advokature je svoje strokovno življenje posvetil skrbi za ohranitev [[Odvetnik|odvetništva]] kot samostojnega poklica ter neodvisnosti odvetnikov od vsakokratnega političnega režima.

Med njegovimi večjimi dosežki so bili: ''Kodeks odvetniške poklicne etike'' (1968, 1985), soavtorstvo ''jugoslovanskega zakona o odvetništvu'' (1957) ter njegove novele (1965), in soavtorstvo ''jugoslovanskega splošnega zakona o odvetništvu in drugi pravni pomoči'' (1972), s katerim so bile odvetnikom tudi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] zagotovljene samostojnost, strokovna neodvisnost, imuniteta in zasebna praksa. Ne nazadnje, se je tudi prizadeval, da je leta 1974 bilo odvetništvo priznano kot samostojna družbena služba v zvezni ter republiški ustavi.

Bil je tudi predsednik [http://www.odv-zb.si/ Odvetniške zbornice Slovenije] (1960–1963), predsednik [[Zveza odvetniških zbornic Jugoslavije|Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije]] (1962–1963), član Sveta Mednarodne unije odvetnikov. 

Upokojitev je zavrnil in delal vse do svoje smrti, leta 1984. 

=== Politično udejstvovanje ===
Pred in med [[Druga_svetovna_vojna|drugo svetovno vojno]] je bil del vodstva (tudi predsednik) slovenskega dela [[Demokratska_stranka_(Jugoslavija)|Samostojne demokratske stranke]]. Med vojno je bil en izmed organizatorjev [[Slovenska zaveza|Slovenske zaveze]] ter član organizacije slovenskih liberalcev – [[Črtomir Nagode|Nagodetove]] delovne skupnosti.

V času okupacije ga je leta 1945 [[Gestapo]] aretiral in zaprl.

Bil je tudi aktivni član [[Sokol (društvo)|Ljubljanskega Sokola]] ter se udeležil vse-Sokolskega zleta leta 1938 na [[Češka|Češkem]].

== Navedki ==

* &lt;!-- ''»besedilo navedka«'' --leta, o čem --&gt;

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih odvetnikov]]
*
*

== Viri ==

=== Opombe in reference ===
{{sklici}}

=== Literatura ===

* Odvetniška zbornica Slovenije, 2018. ''Slavni slovenski pravdarji: Slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki''. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl. {{COBISS|ID=94924545}}
* Fortuna, Stanislav, 2014. ''Dr. Vladimir Šuklje – eminentni odvetnik iz polpretekle dobe'', v Odvetnik, Leto XVI, št. 4 (67). {{COBISS|ID=14061137}}

== Zunanje povezave ==
{{v sorodnikih}}

* &lt;!-- [http://povezava.com Povezava.com: Naslov povezave] {{ikona en}} --&gt;
* &lt;!-- [http://povezava2.com Povezava2.com: Naslov povezave] {{ikona en}} --&gt;
* &lt;!-- [http://povezava.si Povezava.si: Naslov povezave] {{ikona sl}} --&gt;
*

{{Bio-škrbina}}
{{DEFAULTSORT:Šuklje, Vladimir}}
[[Kategorija:Slovenski odvetniki]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1907]]
[[Kategorija:Umrli leta 1984]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9h94ydba1fcz5c9std3k36cl97z8ik2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arkanit</title>
    <ns>0</ns>
    <id>460021</id>
    <revision>
      <id>6677166</id>
      <parentid>5115327</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:12:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677166</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2514" sha1="e60o6wl15zyz8e57hfctm65zckjvym8" xml:space="preserve">{{infobox mineral
| name        = Arcanite
| image       = Arcanite.jpg
| imagesize   = 260px
| alt         = 
| caption     = Arkanit
| category    =[[Sulfatni minerali|Sulfatni mineral]]
| formula     = K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;
| molweight   = 
| strunz      = 7.AD.05
| dana        = 
| system      = [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombski]]
| class       = dipiramidni (mmm) &lt;br/&gt;[[H-M symbol]]: (2/m 2/m 2/m)
| symmetry    = ''Pmcn''
| unit cell   = a = 5,77 Å&lt;br&gt; b = 10,07 Å &lt;br/&gt;c = 7,48 Å&lt;br&gt; Z = 4
| color       = bela do brazbarvna, rumena 
| colour      = 
| habit       = ploščati kristali, običajno v skorjah in prevlekah  
| twinning    = ciklično na  {110}
| cleavage    = dobra na {010} in {001}
| fracture    = 
| tenacity    = 
| mohs        = 2
| luster      = steklast
| streak      = bela
| diaphaneity = prozoren do prosojen 
| gravity     = 2,66
| density     = 
| polish      = 
| opticalprop = dvoosen (+)
| refractive  = n&lt;sub&gt;α&lt;/sub&gt; = 1,494 &lt;br&gt; n&lt;sub&gt;β&lt;/sub&gt; = 1,495 &lt;br&gt; n&lt;sub&gt;γ&lt;/sub&gt; = 1,497
| birefringence = δ = 0,004
| pleochroism = 
| 2V          = 67° (izmerjen)
| dispersion  = 
| extinction  = 
| length fast/slow =
| fluorescence = 
| absorption  = 
| melt        = 
| fusibility  = 
| diagnostic  = 
| solubility  = 
| impurities  = 
| alteration  = 
| other       = 
| references   = &lt;ref name=Mindat&gt;[http://www.mindat.org/min-314.html Mindat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Webmin&gt;[http://www.webmineral.com/data/Arcanite.shtml Webmineral data]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HBM&gt;{{Navedi splet |url=http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arcanite.pdf |title=Handbook of Mineralogy |accessdate=2019-03-27 |archive-date=2024-04-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240416010212/https://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arcanite.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

'''Arkanit''' je [[kalij]]ev [[Sulfatni minerali|sultatni mineral]] s [[Kemijska formula|kemijsko formulo]] K&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;.

Prvič je bil opisan leta 1845 v rudniku [[Kositer|kositra]] Santa Ana, okrožje Orange, [[Kalifornija]], kjer so ga odkrili v starih borovih železniških sponah.&lt;ref name=Mindat/&gt;&lt;ref name=HBM/&gt; Kasneje so ga odkrili tudi v hidrotermalnih depozitih v Cesanu, [[Lacij]], [[Italija]], [[Guano|guanu]] na otočju Chincha v [[Peru]]ju in podzemnih jamah v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Južna Afrika|Južni Afriki]] in [[Namibija|Namibiji]].&lt;ref name=HBM/&gt;

==Sklici==
{{sklici|1}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kalijevi minerali]]
[[Kategorija:Sulfatni minerali]]</text>
      <sha1>e60o6wl15zyz8e57hfctm65zckjvym8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka na Rovinah</title>
    <ns>0</ns>
    <id>461107</id>
    <revision>
      <id>6677066</id>
      <parentid>6277671</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:22:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JayCubby</username>
        <id>240666</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>([[c:GR|GR]])  [[File:Battle of Rovine (1395).jpg]] → [[File:Battle of Rovine.jpg]] Better copy</comment>
      <origin>6677066</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5169" sha1="5yn1bijdf76lphoweq9yt29n6o9eavi" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
|conflict=Bitka na Rovinah
|partof= osmanski vojn v Evropi  
|image= [[Slika:Battle of Rovine.jpg|300px]]
|image_size=300px
|date=[[17. maj]] [[1395]]
|place= Rovine, [[Vlaška]]
|result=vlaška taktična zmaga&lt;ref name=Late&gt;Fine 1994, str. 424&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Peace&gt;{{navedi knjigo|title=Peace Theories and the Balkan War|author=Norman Angell|publisher=Kessinger Publishing|year=2004 |ISBN=978-1-4191-4050-1|url=https://books.google.com/books?id=0iCz239mYPUC&amp;pg=PA163}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Warfare&gt;{{navedi knjigo|title=The Routledge Companion to Medieval Warfare|url=https://archive.org/details/routledgecompani0000brad|author=Jim Bradbury|publisher=Routledge|year= 2004 |ISBN=978-0-415-22126-9}}|url=[https://books.google.com/books?id=1C54r8GgrUIC&amp;pg=PA177]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Handbook&gt;{{navedi knjigo|title=The Roumanian Handbook|author1=Norman L. Forter|author2= Demeter B. Rostovsky|publisher=Ayer Publishing|year= 1971 |ISBN=978-0-405-02747-5|url=https://books.google.com/books?id=bEEPLY8SUzEC&amp;pg=PA64}}&lt;/ref&gt;
|combatant1=[[Slika:Flag of Wallachia.svg|40px]] [[Vlaška]]
|combatant2={{flagicon|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]
|commander1= [[Slika:Flag of Wallachia.svg|40px]] [[Mircea I. Vlaški|Mircea cel Bătrân]]
|commander2={{flagicon|Ottoman Empire}} Sultan [[Bajazid I.]]&lt;br&gt;[[File:Coat of arms of Moravian Serbia.svg|20px]] [[Stefan Lazarević]]&lt;br&gt;[[File:Coat_of_arms_of_Mrnjavčević_family_(small).svg|20px]] [[Marko Mrnjavčević]]{{KIA}}&lt;br&gt;[[File:Zegligovic_Coat_of_Arms.png|20px]] [[Konstantin Dejanović]]{{KIA}}&lt;br&gt;[[File:Balsic small COA.svg|20px]] [[Konstantin Balšić]]
|strength1=
|strength2=
|casualties1=velike
|casualties2=velike
}}

'''Bitka na Rovinah''' [[17. maj]]a [[1395]]&lt;ref&gt; Ostrogorsky, George. ''History of the Byzantine State''. Rutgers University Press, 1969. str. 551. ISBN 0-8135-1198-4.&lt;/ref&gt; je bil vojaški spopad med vojsko [[Vlaška|Vojvodine Vlaške]] pod poveljstvom vojvode [[Mircea I. Vlaški|Mirceae cel Bătrâna]] (Mircea Starejši) in osmansko vojsko pod poveljstvom [[sultan]]a [[Bajazid I.|Bajazida I.]]  Turška vojska je bila mnogo številčnejša od vlaške. Legenda pravi, da se je na predvečer bitke v mirovnika preoblečen Mircea cel Bătrân pogajal s sultanom. Prosil ga je, naj zapusti Vlaško in mu zagotovil varen odhod. Sultan je ponosno vztrajal na bitki.

==Bitka==
Bitka je potekala verjetno nekje ob reki [[Argeș (reka)|Argeș]],&lt;ref name=ref6&gt;Dan Ioan Mureşan. ''Avant Nicopolis: observations sur la campagne de 1395 pour le contrôle du Bas-Danube''. Arhivirano iz izvirnika 12. februarja 2009.&lt;/ref&gt; natančna lokacija pa je sporna. Vlaška zmaga je potrjena v več virih. &lt;ref name=Late/&gt;&lt;ref name=Peace/&gt;&lt;ref name=Warfare/&gt;&lt;ref name=Handbook/&gt;

Med bitko so ključno taktično vlogo igrali vlaški [[lok]]ostrelci, ki so uničili prvi napad osmanske vojske.&lt;ref&gt;''Cronica bulgară la I. Bogdan. Ein Beitrag zur bulgarischen und serbischen Geschichtschreibung''.  Archiv für slavische Philologie, str.  530.&lt;/ref&gt; V bitki sta se pogumno borila Bajazidova vazala [[Stefan Lazarević]] in [[Marko Mrnjavčević]] in nekaj drugih srbskih plemičev. Marko Mrnjavčević in [[Konstantin Dejanović]] sta v bitki padla. 

Alternativni pogled na bitko kaže, da spopadi niso trajali samo en dan, ampak cel teden, in da je bila bitka samo uvod v pozicijsko vojno. Končala se je s težkimi izgubami na obeh straneh in obojestranskim umikom. Novi položaj osmanske vojske je bil laže branljiv. Sultan se je zanašal predvsem na svojo osebno stražo – [[janičar]]je. Ta taktična inovacija je postala temeljni element  osmanskih vojnih strategij do 18. stoletja. Vlaška vojska je utrpela tako velike izgube, da ni mogla prebiti obrambe osmanskega tabora in se je nazadnje umaknila. Ker je bila tudi osmanska vojska prešibka, da bi osvojila Vlaško, je ostala bitka na Rovinah ena od najpomembnejših bitk v [[Romunija|romunski]] zgodovini.&lt;ref name=ref6/&gt;

==Bitka v književnosti==
Bitko je v epski pesnitvi ''Scrisoarea a III-a'' (''Tretje pismo'') opisal romunski ljudski pesnik  Mihai Eminescu. Bitko opisuje tudi  ''[[Dečanska kronika]]'' in razlaga,  da sta se princ Marko in Konstantin borila do smrti.&lt;ref&gt; Ђурић, Иван (1984). ''Сумрак Византије: време Јована VIII Палеолога (1392–1448)''. Народна књига. str. 78.&lt;/ref&gt; Nekateri viri omenjajo, da je v bitki padel tudi  Markov brat Andrej Mrnjavčević.&lt;ref&gt;Aleksić Vladimir, doktorska dizertacija  (2012). ''Successors of the Mrnjavčević family and theritories under their power 1371–1459''. University of Belgrade, Faculty of Philosophy. str. 147.&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|2}}

== Vir ==
* {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp |year=1994 |title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. |publisher=Ann Arbor: University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08260-5 |cobiss= |pages=}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Bitke srednjega veka]]
[[Kategorija:Leto 1395]]
[[Kategorija:Bitke Osmanskega cesarstva]]
[[Kategorija:Zgodovina Srbije]]
[[Kategorija:Vlaška]]</text>
      <sha1>5yn1bijdf76lphoweq9yt29n6o9eavi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cartagena, Kolumbija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>462383</id>
    <revision>
      <id>6677267</id>
      <parentid>6506094</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677267</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49299" sha1="5qu3o7d0jouh0n3tiyiji4yly8fo3u0" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                  = Cartagena
| official_name         = ''Cartagena de Indias''
| type                  = mesto
| nicknames             = &quot;Megično mesto&quot;, &quot;Kozmopolitansko mesto&quot;, &quot;Heroj&quot;
| named_for             = [[Cartagena]], Španija
| motto                 = &quot;Por Cartagena&quot;
| image_skyline         = Montaje Cartagena, Colombia.jpg
| imagesize             = 290
| image_caption         = Zgoraj: pristanišče Bocagrande. Druga vrsta: Pogled na otok Santa Cruz Manga, gledališče Heredia. Tretja vrsta: Urni stolp (''Torre del Reloj''), Pilar Republicano, grad San Felipe Barajas (''Castillo de San Felipe de Barajas'') (zgoraj), hotel Charleston (spodaj). Spodaj: panorama mesta.
| image_flag            = Flag of Cartagena.svg
| image_seal            = Escudo de Cartagena de Indias.svg
| image_map             = Colombia - Bolívar - Cartagena de Indias.svg
| mapsize               = 200px
| map_caption           = 
| pushpin_map           = Kolumbija 
| subdivision_type      = Država 
| subdivision_name      = [[Kolumbija]] 
| subdivision_type1     = Departma
| subdivision_type2     = Regija
| subdivision_name1     = [[departma Bolívar]]
| subdivision_name2               = Karibi
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| established_title               = Ustanovitev
| established_date                = 1. junij 1533
| founder                         = [[Pedro de Heredia]]
| area_magnitude                  = 
| area_total_km2                  = 572
| area_land_km2                   = 
| area_water_km2                  = 
| area_water_percent              = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_as_of                = 2020&lt;ref name=&quot;DANE2020&quot;&gt;{{cite report |title=Proyecciones de Población 2018–2020, total municipal por área |url=https://www.dane.gov.co/files/censo2018/proyecciones-de-poblacion/anexos-proyecciones-poblacion-desagregacion-2018-2020.xls |year=2020 |website=National Administrative Department of Statistics (DANE) |language=es |access-date=23 February 2020 |archive-date=2020-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200223182602/https://www.dane.gov.co/files/censo2018/proyecciones-de-poblacion/anexos-proyecciones-poblacion-desagregacion-2018-2020.xls |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| population_note                 = 
| population_total                = 914.552
| population_rank                 = 5.
| population_metro                = 1.028.736&lt;ref name=&quot;Largest cities or towns&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://www.dane.gov.co/files/censo2018/proyecciones-de-poblacion/anexos-proyecciones-poblacion-desagregacion-2018-2020.xls|title= Proyecciones de Población 2018–2020, total municipal por área (estimate)|publisher= National Administrative Department of Statistics (DANE)|access-date= 23 February 2020|archive-date= 2020-02-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20200223182602/https://www.dane.gov.co/files/censo2018/proyecciones-de-poblacion/anexos-proyecciones-poblacion-desagregacion-2018-2020.xls|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
| population_density_km2          = auto
| population_demonym              = Cartagenero(s) {{in lang|es}}
| timezone                        = COT
| utc_offset                      = -5
| timezone_DST                    = 
| utc_offset_DST                  = 
| coordinates                     = {{koord novi|10|24|N|75|30|W|region:CO_type:city(892545)|display=inline,title}}
| postal_code_type                = Postal code
| postal_code                     = 130000
| area_code                       = 57 + 5
| elevation_m                     = 2
| blank_name                      = HDI (2008)
| blank_info                      = 0,798 – &lt;span style=&quot;color:#090&quot;&gt;'''High'''&lt;/span&gt;
| blank2_name                     = Zavetnik
| blank2_info                     = [[Katarina Aleksandrijska]] in [[sveti Boštjan]]
| blank3_name                     = Povprečna temperature
| blank3_info                     = 30 ºC
| blank4_name                     = Mestno drevo
| blank4_info                     = Palma ''Arecaceae''
| blank5_name                     = Ptica
| blank5_info                     = ''Quiscalus mexicanus''
| website                         = {{URL|www.cartagena.gov.co}} {{in lang|es}}
| footnotes                       = {{designation list | embed=yes
   | designation1            = WHS
   | designation1_offname = Port, Fortresses and Group of Monuments, Cartagena
   | designation1_date       = 1984 &lt;small&gt;(8. zasedanje)&lt;/small&gt;
   | designation1_type       = Kulturno
   | designation1_criteria   = vi, iv
   | designation1_number     = [https://whc.unesco.org/en/list/285 285]
   | designation1_free1name  = Država
   | designation1_free1value = Kolumbija
   | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi
  }}
}}
'''Cartagena''', mesto znano že od kolonialne dobe kot '''Cartagena de Indias''' (špansko:  [kaɾtaˈxena ðe ˈindjas], je mesto in glavno pristanišče na severni obali [[Kolumbija|Kolumbije]] v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama [[Magdalena (reka)|Magdalena]] in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti [[Nova Granada|Nove Granade]] in postalo glavno pristanišče za trgovino med [[Španski imperij|Španijo]] in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih. V kolonialni dobi je bilo ključno pristanišče za izvoz perujskega srebra v Španijo in za uvoz zasužnjenih Afričanov po sistemu ''asiento''. To je bilo mogoče braniti pred piratskimi napadi na Karibih.&lt;ref&gt;Lance R. Grahn, &quot;Cartagena&quot; in ''Encyclopedia of Latin American History and Culture'', vol. 1, p 581. New York: Charles Scribner's Sons 1996.&lt;/ref&gt;

Sodobna Cartagena je glavno mesto [[departma Bolívar|departmaja Bolívar]] in je imela 1.028.736 prebivalcev po popisu iz leta 2018, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji, za mestom [[Barranquilla]], in peto največje mesto v Kolumbiji. Mestno območje Cartagene je šesto največje mestno območje v državi, za Bucaramango. Gospodarske dejavnosti so pomorska in petrokemična industrija ter turizem.

Sedanje mesto – poimenovano po [[Cartagena|Cartageni]] v Španiji – je bilo ustanovljeno 1. junija 1533; vendar naselitev različnih domorodcev v regiji okoli zaliva Cartagena izvira iz leta 4000 pr. n. št. V španskem kolonialnem obdobju je imela Cartagena ključno vlogo pri upravljanju in širitvi španskega imperija. Bila je središče politične, cerkvene in gospodarske dejavnosti.&lt;ref&gt;Grahn, &quot;Cartagena&quot; p. 582.&lt;/ref&gt; Leta 1984 sta bila Cartagena kolonialno obzidano mesto in trdnjava uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Bila je tudi prizorišče [[Bitka pri Cartageni de Indias|bitke pri Cartageni de Indias]] leta 1741 med ''vojno Jenkinsovega ušesa'' med Španijo in [[Kraljevina Velika Britanija|kraljevino Veliko Britanijo]].

== Zgodovina ==
=== Predkolumbovsko obdobje: 4000 pr. n. št. – 1500 n. št.===
Zdi se, da je kultura Puerto Hormiga, ki jo najdemo na karibski obali, zlasti na območju od delte reke Sinú do zaliva Cartagena, prva dokumentirana človeška skupnost v današnji Kolumbiji. Arheologi ocenjujejo, da se je okoli 4000 pred našim štetjem oblikovala kultura blizu meje med sedanjimi departmaji Bolívar in Sucre. Na tem območju so arheologi našli najstarejše keramične predmete v Ameriki, ki izvirajo iz približno 4000 let pred našim štetjem. Glavni razlog za širjenje primitivnih družb na tem območju naj bi bila sorazmerno blago podnebje in obilica divjih živali, ki je lovcem omogočala udobno življenje.&lt;ref name=&quot;Biblioteca Luis Ángel Arango&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.lablaa.org/blaavirtual/arqueologia/arqueolo/cap4.1.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20060923164704/http://www.lablaa.org/blaavirtual/arqueologia/arqueolo/cap4.1.htm |url-status=dead |archive-date=23 September 2006 |title=Biblioteca Luis Ángel Arango |publisher=Lablaa.org |access-date=26 March 2013 }}&lt;/ref&gt;

Arheološke raziskave datirajo upad kulture Puerto Hormiga in z njo povezanih naselij okoli 3000 pr. n. št. Domneva se vzpon veliko bolj razvite kulture Monsú, ki je živela na koncu kanala Dique blizu današnjih sosesk Cartagene Pasacaballos in Ciénaga Honda na skrajnem severnem delu otoka Barú. Zdi se, da je kultura Monsú podedovala uporabo lončarske umetnosti kulture Puerto Hormiga in da je razvila tudi mešano gospodarstvo kmetijstva in osnovne proizvodnje. Prehrana ljudi Monsú je temeljila predvsem na školjkah ter sladkovodnih in slanovodnih ribah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.lablaa.org/blaavirtual/publicacionesbanrep/boletin/boleti3/bol12/debate.htm |title=Biblioteca Luis Ángel Arango |publisher=Lablaa.org |date=4 June 2005 |access-date=24 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201091431/http://www.lablaa.org/blaavirtual/publicacionesbanrep/boletin/boleti3/bol12/debate.htm |archive-date=1 December 2008 }}&lt;/ref&gt;

Razvoj družbe Sinú v današnjih departmajih Córdoba in Sucre je zasenčil ta prvi razvoj okoli območja Cartagenskega zaliva. Do španske kolonizacije so številne kulture, ki izhajajo iz jezikovnih družin Karib, Malibu in Arawak, živele vzdolž kolumbijske karibske obale. V pozni predkolumbijski dobi je bila [[Sierra Nevada de Santa Marta]] dom [[Kultura Tairona|ljudstva Tayrona]], katerih jezik je bil tesno povezan z jezikovno družino Čibča.&lt;ref&gt;&quot;X Cátedra de Historia Ernesto Restrepo Tirado – El Caribe en la Nación Colombiana&quot; Guerra, Langbaek et al. Ed. Aguilar, Bogotá, 2007. {{ISBN|958-8250-31-5}}.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Allaire, Louis (1997). &quot;The Caribs of the Lesser Antilles&quot;. In Samuel M. Wilson, ''The Indigenous People of the Caribbean,'' pp. 180–85. Gainesville, Florida: University of Florida. {{ISBN|0-8130-1531-6}}.&lt;/ref&gt;

Okoli leta 1500 našega štetja so območje naseljevala različna plemena iz karibske jezikovne družine, natančneje poddružina Mocane.

Mocane vasi Karibov okoli zaliva Cartagena so vključevale:&lt;ref name=&quot;Lemaitre&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Lemaitre|first1=Eduardo|title=A Brief History of Cartagena|url=https://archive.org/details/briefhistoryofca0000lema|date=1994|publisher=Compania Litografica Nacional S.A.|location=Medellin|isbn=9789586380928|page=[https://archive.org/details/briefhistoryofca0000lema/page/13 13]}}&lt;/ref&gt;
* na peščenem otoku s pogledom na ocean v današnjem središču mesta: Calamarí
* na otoku Tierrabomba: Carex
* na Isla Barú, nato polotok: Bahaire
* na današnjem Mamonalu, vzhodna obala zunanjega zaliva: Cospique
* v primestnem območju Turbaco: pleme Yurbaco

Nekatera hčerinska plemena Calamarov so živela v današnji soseski Pie de la Popa, druge podružnice iz Cospique pa so živele na območjih Membrilal in Pasacaballos. Med njimi so po najzgodnejših razpoložljivih dokumentih imeli prednost Kalamari. Ta plemena so, čeprav so bila fizično in administrativno ločena, imela skupno arhitekturo, kot so strukture koč, sestavljene iz okroglih prostorov z visokimi strehami, ki so bile obkrožene z obrambnimi lesenimi palisadami.&lt;ref&gt;Eduardo Lemaitre; ''Historia Extensa de Cartagena de Indias,'' Ed. Aguilar 1976. Edited before the ISBN system was enforced in Colombia, no reedition.&lt;/ref&gt;

=== Prvo srečanje z Evropejci: 1500–1533 ===
Rodrigo de Bastidas je v letih 1500–1501 potoval na Biserno obalo in zaliv Uraba. [[Ferdinand V. Aragonski]] je 14. februarja 1504 sklenil pogodbo o potovanju [[Juan de la Cosa|Juana de la Cose]] (ok. 1450 –1510) v Urabo. Vendar je Juan de la Cosa umrl leta 1510 skupaj s 300 možmi Alonsa de Ojede po oboroženem spopadu z avtohtonimi prebivalci in preden je Juan de la Cosa lahko pridobil območje Urabskega zaliva. Podobne pogodbe so bile leta 1508 podpisane z Diegom de Nicueso za naselje Veragua in z Alonsom de Ojedo za naselje Uraba, »kjer je bilo zlato že pridobljeno na prejšnjih potovanjih«,po Floydu.&lt;ref name=&quot;Floyd&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Floyd|first1=Troy|title=The Columbus Dynasty in the Caribbean, 1492–1526|date=1973|publisher=University of New Mexico Press|location=Albuquerque|pages=49, 89, 95, 135}}&lt;/ref&gt;

Po neuspešnem poskusu, da bi Alonso de Ojeda leta 1506 našel kraj Antigua del Darién in kasnejši neuspešni ustanovitvi San Sebastiána de Urabá leta 1517 s strani Diega de Nicuese, je južna karibska obala postala neprivlačna za kolonizatorje. Raje so imeli bolj znano [[Hispaniola|Hispaniolo]] in [[Kuba|Kubo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bruceruiz.net/PanamaHistory/diego_de_nicuesa.htm |title=Diego de Nicuesa |publisher=Bruceruiz.net |date=22 April 2002 |access-date=24 June 2010}}&lt;/ref&gt;

Čeprav je bila kraljeva kontrolna točka za trgovino, je ''Casa de Contratación'' (kronska agencija za trgovino Španije) Rodrigu de Bastidasu (1460–1527) dovolila, da ponovno izvede odpravo kot ''adelantado'' na to območje, je Bastidas raziskal obalo in na svojem prvem potovanju proti jugu leta 1527 iz [[Polotok Guajira|Guajire]] opazil delto reke Magdalene, potovanje, ki se je končalo v zalivu Urabá, kjer so bila propadla prva naselja. De Nicuesa in De Ojeda sta opazila obstoj velikega zaliva na poti od [[Santo Domingo|Santo Dominga]] do Urabá in [[Panamska ožina|Panamske ožine]], kar je Bastidasa spodbudilo k raziskovanju.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|author=Related Articles |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/55612/Rodrigo-de-Bastidas |title=Rodrigo de Bastidas (Colombian explorer) – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |access-date=24 June 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bruceruiz.net/PanamaHistory/rodrigo_de_bastidas.htm |title=Rodrigo de Bastidas |publisher=Bruceruiz.net |date=3 July 2002 |access-date=24 June 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Kolonialno obdobje: 1533–1717=== 
Po pogodbi s kraljico [[Ivana Blazna|Ivano Kastiljsko]] je [[Pedro de Heredia]] 14. januarja 1533 vstopil v Cartagenski zaliv s tremi ladjami, [[barža|baržo]], 150 možmi in 22 konji. Kmalu je našel zapuščeno vas Calamari. V nadaljevanju do Turbaca, kjer je bil Juan de la Cosa 13 let prej smrtno ranjen, je Heredia vodil celodnevno bitko, preden je priglasil zmago. Heredia se je s pomočjo India Catalina kot vodnika in prevajalca podal na trimesečno raziskovalno odpravo. Aprila 1533 se je vrnil v Calamari z zlatimi predmeti, vključno s 132 funtov težkim ježevcem iz čistega zlata. V kasnejših odpravah je Heredia napadal grobnice in templje kulture Sinú. Njegova vladavina kot guverner Cartagene je trajala 22 let, preden je umrl ob vrnitvi v Španijo leta 1544.

Cartageno je 1. junija 1533 ustanovil španski poveljnik Pedro de Heredia na nekdanji lokaciji avtohtone karibske vasi Calamarí. Mesto je dobilo ime po pristaniškem mestu Cartagena v Murciji na jugovzhodu Španije, kjer je prebivala večina Herediovih mornarjev.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.lablaa.org/blaavirtual/revistas/credencial/marzo1992/marzo3.htm |title=Biblioteca Luis Ángel Arango |publisher=Lablaa.org |date=1 June 2005 |access-date=24 June 2010 |archive-date=2007-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071019045321/http://www.lablaa.org/blaavirtual/revistas/credencial/marzo1992/marzo3.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Kralj [[Filip II. Španski]] je leta 1574 Cartageni podelil naziv ''mesto'' (''ciudad''), leta 1575 pa je dodal »najbolj plemenito in zvesto«.

Zaradi vse večjega pomena mesta kot pristanišča za izvoz perujskega srebra iz [[Potosi]]ja v Španijo je postalo očitna tarča piratov in francoskih korsarjev, ki so jih spodbujale Francija, Anglija in Nizozemska. Leta 1544 je mesto izropalo 5 ladij in 1000 mož pod poveljstvom francoskega gusarja Jean-Françoisa Robervala, ki je izkoristil mesto še brez obzidja. Heredia se je bil prisiljen umakniti v Turbaco, dokler ni bila plačana odkupnina. Obrambni stolp San Felipe del Boqueron je leta 1566 zgradil guverner Anton Davalos. Zaščitil naj bi sidrišče in Bahia de las Animas, vodni pas v Plaza de lar Mar (trenutni Plaze de la Aduana), vendar je imela baterija trdnjave omejen doseg. Nato je francoski pirat Martin Cote leta 1569 udaril s 1000 možmi in preplavil mesto

Nekaj mesecev po katastrofi invazije Cota je požar uničil mesto in prisilil ustanovitev gasilske enote, prve v Ameriki.

Leta 1568 je sir John Hawkins poskušal prepričati guvernerja Martína de las Alasa, naj v mestu odpre sejem, ki bi njegovim ljudem omogočil prodajo tujega blaga. To je bila kršitev španske zakonodaje, ki je prepovedovala trgovino s tujci. Guverner ga je zavrnil. Hawkins je 8 dni bombardiral mesto, vendar ni imel pomembnega vpliva in se je umaknil.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cervantesvirtual.com/servlet/SirveObras/05816284255727262232268/index.htm |title=Historia general y natural de las Indias, islas y tierra-firme del mar océano. Primera parte – Biblioteca Virtual Miguel de Cervantes |publisher=Cervantesvirtual.com |access-date=24 June 2010}}&lt;/ref&gt; Nato je [[Francis Drake]] napadel aprila 1586 s 23 ladjami in 3000 možmi. Drake je požgal 200 hiš in stolnico, odšel pa je šele, ko je bila mesec dni pozneje plačana odkupnina.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.banrep.gov.co/docum/Pdf-econom-region/Cuadernos/CHEE09.pdf |title=Archived copy |accessdate=2016-10-09 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130513083115/http://www.banrep.gov.co/docum/Pdf-econom-region/Cuadernos/CHEE09.pdf |archivedate=2013-05-13 |language=es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kraus2010&quot;&gt;{{navedi splet |title=The Caribbean Raid 1585-1586: Sir Francis Drake: A Pictorial Biography by Hans P. Kraus (Rare Book and Special Collections Reading Room, Library of Congress) |url=https://www.loc.gov/rr/rarebook/catalog/drake/drake-6-caribraid.html  |date=31 August 2010 |publisher=Loc.gov |access-date=9 March 2021}}&lt;/ref&gt;

Španija je nato leta 1586 naročila vojaškemu inženirju [[ Bautista Antonelli|Bautisti Antonelliju]] oblikovanje glavne sheme za obrambo svojih karibskih pristanišč. To je vključevalo drugi obisk Cartagene leta 1594, ko je sestavil načrte za obzidano mesto.

Leta 1610 je bil v Cartageni ustanovljen [[Španska inkvizicija|Sveti urad inkvizicije]], [[Palača inkvizicije, Cartagena|palača inkvizicije]] pa je bila dokončana leta 1770. Obsodbe so bile izrečene na glavnem mestnem trgu, današnjem Plaza de Bolivar, med slovesnostmi ''Autos de Fe''. Zločini pod njeno jurisdikcijo so vključevali [[herezija|krivoverje]], [[bogokletstvo]], [[bigamija|bigamijo]] in [[čarovništvo]]. Skupno je bilo 767 ljudi kaznovanih, od denarnih kazni, nošenja sanbenita, do dosmrtnega zapora ali celo smrti za pet nesrečnih duš. Inkvizicija je bila ukinjena z osamosvojitvijo leta 1811.

Prve sužnje je pripeljal Pedro de Heredia, da so delali kot ''macheteros'' in čistili grmovje. Do 17. stoletja je Cartagena postala pomemben trg sužnjev v [[Novi svet|Novem svetu]], osredotočen na Plaza de los Coches. Evropski trgovci s sužnji so v tem obdobju začeli dovažati zasužnjene ljudi iz Afrike. Španija je bila edina evropska sila, ki v Afriki ni ustanovila postaj za nakup sužnjev, zato se je španski imperij zanašal na sistem ''Asiento de Negros'', monopolna pogodba med špansko krono in različnimi trgovci za pravico zagotavljanja afriških sužnjev kolonijam v Španiji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title= Génesis y desarrollo de la esclavitud en Colombia siglos XVI y XVII|publisher= Universidad del Valle|isbn = 9789586703383|year= 2005|url= https://books.google.com/books?id=PH_cf27ucZAC&amp;pg=PP1|language = es}}&lt;/ref&gt;

Guverner Francisco de Murga je podobno kot v Segovii naredil Notranji zaliv za &quot;nepremagljivo laguno&quot;, ki je vključevala utrdbe El Boquerón, Castillo Grande, Manzanillo in Manga. Poleg obzidja, zgrajenega za obrambo zgodovinskega okrožja Calamari, je Francisco de Murga od leta 1631 ogradil Getsemani z zaščitnimi zidovi. To je vključevalo baterijo Media Luna v San Antoniju, ki je bila med [[bastijon]]oma Santa Teresa in Santa Barbara, ki je varovala edina vrata in nasip na celino.

Praksa ''Situado'' je ponazorjena v višini mestne subvencije med letoma 1751 in 1810, ko je mesto prejelo vsoto 20.912.677 španskih realov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Meisel Roca  |first=Adolfo |title=Crecimiento a Traves de los Subsidios: Cartagena de Indias y el Situado, 1751–1810 |trans-title=Growth Through Subsidies: Cartagena de Indias and Surrounding Area, 1751–1810 |url=http://www.banrep.gov.co/docum/Pdf-econom-region/Cuadernos/CHEE09.pdf |date=April 2002 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130513083115/http://www.banrep.gov.co/docum/Pdf-econom-region/Cuadernos/CHEE09.pdf |archive-date=13 May 2013 |journal=Cuadernos de Historia Económica y Empresarial [Journal of History, Economics, and Business] |language=es |access-date=9 October 2016}}&lt;/ref&gt;
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | image1    = Hyacinthe Rigaud - Philippe V, roi d'Espagne (1683-1746) - Google Art Project.jpg
 | width1    = 150
 | caption1  = Politika dinastije Bourbon v Španiji, kot je politika Filipa V., je spodbudila gospodarsko rast in konsolidacijo španske Amerike.
 | image2    = Juan de Torrezar Díaz Pimienta.jpg
 | width2    = 176
 | caption2  = Juan Díaz de Torrezar Pimienta kot guverner je bil glavni mož obnove mesta po uničenju leta 1697
}}

Napad na Cartageno aprila 1697 med devetletno vojno, ki so ga izvedli sir Bernard Desjean, baron de Pointis in Jean Baptiste Ducasse, je bil za Cartageno hud udarec. Baronove sile so vključevale 22 velikih ladij, 500 topov in 4000 vojakov, medtem ko je Ducassejeve sile sestavljalo 7 ladij in 1200 bukanirjev. Hitro so premagali 30 mož Sancha Jimena de Orozca v utrdbi San Luis de Bocachica. Nato je padel tudi San Felipe de Barajas in mesto je bilo obstreljeno. Ko so bila vrata Media Luna vlomljena in Getsemani okupiran, je guverner Diego de los Rios kapituliral. Baron je odšel po enem mesecu plenjenja (približno 2 milijona livr), Ducasse pa je sledil teden kasneje.

Ko je kralj Filip II. zaposlil italijanskega inženirja Juana Bautisto Antonellija za načrtovanje glavnega načrta utrdb za Cartageno, se je gradnja dejansko nadaljevala naslednjih dvesto let. 17. marca 1640 so tri portugalske ladje pod poveljstvom Rodriga Lobo da Silve nasedle v kanalu Bocagrande. To je pospešilo nastanek peščene grede, ki je kmalu povezala polotok Bocagrande z otokom Tierrabomba. Obramba zaliva se je nato premaknila na dve utrdbi na obeh straneh Bocachice, San Jose in San Luis de Bocachica. San Luis je po angleškem napadu leta 1741 zamenjal San Fernando. Naslednji ozek prehod je tvoril otok Manzanillo, kjer je bil zgrajen San Juan del Manzanillo in Santa Cruz O Castillo Grande nasproti Cruz Grande v Punta Judio, oba povezana s plavajočo verigo. Končno je bil zgrajen še San Felipe del Boqueron, kasneje San Sebastian del Pastelillo. Samo mesto je bilo obkroženo z obročem bastijonov, povezanih s [[kurtina]]mi. Utrjen je bil tudi otok Getsemani. Mesto na kopenski strani, na vrhu hriba San Lazaro, je ščitil Castillo San Felipe de Barajas&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Castillo San Felipe de Barajas |url=http://www.incartagenaguide.com/incartagena/castillo-san-felipe-de-barajas/ |website=Incartagenaguide.com |access-date=9 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160409090318/http://www.incartagenaguide.com/incartagena/castillo-san-felipe-de-barajas/ |archive-date=9 April 2016 |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt;, poimenovan v čast španskega kralja Filipa IV. in guvernerja Pedra Zapate de Mendoze, očeta markiza Barajasa, grofa Barajasa. Dokončana leta 1654, je bila utrdba razširjena v 18. stoletju in je vključevala podzemne hodnike in galerije.
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | image1    = Edward Vernon by Thomas Gainsborough.jpg
 | width1    = 162
 | caption1  = Zadnji resen poskus zavzetja mesta in invazije na Novo Granado je naredil Edward Vernon, ki mu je spodletelo v eni največjih vojaških odprav, ki so bile kdaj poslane tja.
 | image2    = Don Blas de Lezo -Museo Naval-.jpg
 | width2    = 167
 | caption2  = Blas de Lezo, enooki, enonogi, enoročni španski mornar je bil eden tistih, ki je branil mesto leta 1741
Vicereg
}}
&lt;gallery&gt;
File:Reconstruction of Taino village, Cuba.JPG|Glede na ohranjene opise so bili domovi prazgodovinskih prebivalcev mesta morda zelo podobni tem kočam kulture Taíno v Baconau
File:Statue of Pedro de Heredia, Cartagena 02.jpg|Pedro de Heredia, ustanovitelj mesta in raziskovalec njegovega zaledja
File:Boazio-Sir Francis Drake in Cartagena.jpg|Zemljevid mesta pred kratkim ustanovljen in brez obzidja (ok. 1550)
File:Baluarte de Santo Domingo, Cartagena 01.jpg|Zgodovinsko središče je obdano z 11 kilometri obrambnega obzidja. To je bilo dopolnjeno z utrdbami ob obali, zaradi česar je Cartagena postala vojaško nepremagljivo mesto. Obzidje, izdelano v več fazah, je bilo zasnovano za zaščito mesta pred nenehnimi napadi piratov, z gradnjo leta 1586.
File:Iglesia y Convento de Santo Domingo 3.JPG|Convento de Santo Domingo, ustanovljen leta 1551, je najstarejša cerkev v Cartageni. Leta 1588, dve leti po napadu Francisa Drakea na mesto, je cerkvi s kraljevim odlokom dodeljenih 500 pesosov za nadaljevanje popravil stavbe, ki je niso prizadeli angleški napadi. Do 19. stoletja ga je zasedal dominikanski redovni red.
File:Iglesia de San Pedro Claver, Cartagena, Colombia (4980511743).jpg|Iglesia de San Pedro Claver. Telo svetega Petra Claverja se nahaja v njegovem glavnem oltarju.
File:Prise et pillage de Carthagene d'Amerique en 1697 par Pointis.jpg|Ilustracija napada francoskih zasebnikov na Cartegeno leta 1697. Napad je vodil Bernard Desjean, baron de Pointis, ki je pobegnil s približno 2.000.000 livrov plena. V ozadju se vidi goreče naselje.
&lt;/gallery&gt;

=== Obdobje podkralja: 1717–1811=== 
18. stoletje se je za mesto gospodarsko začelo slabo, saj so [[Bourboni]] prekinili konvoje ''Carrera de Indias''. Vendar pa je z ustanovitvijo [[Podkraljestvo Nova Granada|podkraljestva Nova Granada]] in nenehnimi anglo-španskimi konflikti Cartagena prevzela trdnjavo kot »vrata v indijanski Peru«. Do leta 1777 je mesto vključevalo 13.700 prebivalcev z garnizonom 1300. Prebivalstvo je leta 1809 doseglo 17.600.

Leta 1731 je Juan de Herrera y Sotomayor ustanovil Vojaško akademijo za matematiko in prakso utrdb v Cartageni. Znan je tudi po oblikovanju Puerta del Reloj od leta 1704.

==== Napad 1741====
[[File:Defensa de Cartagena de Indias por la escuadra de D. Blas de Lezo, año 1741.jpg|thumb|left| Obleganje Cartagene de Indias leta 1741, kjer so sile španskega imperija z 2800 možmi, ki jim je poveljeval Blas de Lezo, premagale britansko floto in 23.600 vojakov pod admiralom Edwardom Vernonom. Neuspešno obleganje je bilo odločilno za zmago v ''vojni Jenkinsovega ušesa'' in je španski kroni omogočilo, da je ohranila gospodarsko prevlado na Karibih do [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Álvarez |first=Jesús |title=El hombre que causó la mayor derrota sufrida jamás por la Armada inglesa |trans-title=&quot;The man who caused the greatest defeat ever suffered by the English Navy |url=https://sevilla.abc.es/cultura/20141023/sevi-blas-lezo-batalla-201410221911.html |date=23 October 2014 |newspaper=ABC de Sevilla |language=es |access-date=27 March 2020}}&lt;/ref&gt;]]
Od sredine aprila 1741 je mesto prestalo obleganje velike britanske armade pod poveljstvom admirala Edwarda Vernona. Spopad, znan kot bitka pri Cartageni de Indias, je bil del večje vojne za Jenkinsovo uho. Britanska armada je vključevala 50 vojnih ladij, 130 transportnih ladij in 25.600 mož, vključno z 2000 severnoameriškimi kolonialnimi pehotami. Španska obramba je bila pod poveljstvom Sebastiána de Eslave in Don Blasa de Leza. Britancem je uspelo zavzeti Castillo de San Luis pri Bocachici in izkrcati marince na otokih Tierrabomba in Manzanillo. Severnoameričani so nato zavzeli hrib La Popa.

Po neuspelem napadu na San Felipe Barajas 20. aprila 1741, v katerem je umrlo 800 Britancev in še 1000 ujetih, je Vernon odpravil obleganje. Do takrat je imel veliko bolnih moških zaradi tropskih bolezni. Zanimiva opomba k bitki je bila vključitev polbrata [[George Washington|Georgea Washingtona]], Lawrencea Washingtona, med severnoameriške kolonialne čete. Lawrence je pozneje svoje posestvo Mount Vernon poimenoval v čast svojega poveljnika.

==== Srebrna doba (1750–1808)====
{{multiple image
 | align     = right
 | direction = horizontal
 | image1    = Mestiza of Cartagena de Indias (Colombia) circa 1799.jpg
 | width1    = 136
 | caption1  = ''Mestiza iz Cartagene de Indias'', Antonio Rodríguez Onofre, okoli 1799
 | image2    = Criollo of Cartagena de Indias (Colombia) circa 1796.jpg
 | width2    = 146
 | caption2  = ''Kreol iz Cartagene de Indias'', Antonio Rodríguez Onofre, okoli 1796..
}}
Leta 1762 je Antonio de Arebalo objavil svoj obrambni načrt, Poročilo o posestvu obrambe na avenijah Cartagene de Indias. Ta inženir je nadaljeval delo, da je Cartagena postala nepremagljiva, vključno z gradnjo od 1771 do 1778, 3400 jardov dolgega podvodnega pomola čez Bocagrande, imenovanega ''Escollera''. Arebalo je pred tem dokončal ''San Fernando'' in utrdbo-baterijo ''San Jose'' leta 1759, nato pa je dodal ''El Angel San Rafael'' na hribu El Horno kot dodatno zaščito čez Bocachico.

Med popisi v 18. stoletju je bil tudi posebni popis iz leta 1778, ki ga je uvedel takratni guverner D. Juan de Torrezar Diaz Pimienta – kasnejši podkralj Nove Granade – po naročilu markiza Ensenade, ministra za finance – tako da bi predvideli številke za njegov davčni projekt Catastro, ki je uvedel univerzalni davek na nepremičnine, za katerega je verjel, da bo prispeval k gospodarstvu, hkrati pa dramatično povečal kraljeve prihodke. Popis iz leta 1778 je poleg tega, da je imel pomen za gospodarsko zgodovino, zahteval, da se vsaka hiša podrobno opiše in da se naštejejo njeni stanovalci, zaradi česar je popis postal pomembno orodje.&lt;ref&gt;To danes uporabljajo arhitekti za obnovo v središču mesta Cartagena. Izvirni popis je ohranjen v Muzeju zgodovine mesta, kopija pa v Archivo de Indias v Sevilji&lt;/ref&gt; Popis je razkril, kar je Ensenada upal. Vendar so njegovi sovražniki na dvoru prepričali kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]], da je nasprotoval davčnemu načrtu.

=== 1811 do 21. stoletja ===
[[File:Dock of los Pegasos and Torre del Reloj Público 1910, Cartagena de Indias, Colombia.jpg|thumb| Pošta, ki prikazuje dok los Pegasos in Torre del Reloj Público, v Cartageni de Indias, okoli leta 1910.]]
Več kot 275 let je bila Cartagena pod špansko oblastjo. Z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovim]] zaprtjem [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] in [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]] ter začetkom [[Španska vojna za neodvisnost|polotoške vojne]] so kmalu sledile latinskoameriške vojne za neodvisnost. V Cartageni sta 4. junija 1810 kraljevi komisar Antonio Villavicencio in mestni svet Cartagene izgnala španskega guvernerja Francisca de Montesa zaradi sumov naklonjenosti francoskemu cesarju in francoskim okupacijskim silam, ki so strmoglavile kralja. Ustanovljena je bila vrhovna hunta skupaj z dvema političnima strankama, eno je vodil Jose Maria Garcia de Toledo, ki je predstavljal aristokrate in drugo, ki sta jo vodila Gabriel in German Piñeres, ki sta predstavljala navadne ljudi Getsemanija. Končno je bila 11. novembra podpisana Deklaracija o neodvisnosti, ki je razglašala »svobodno državo, suvereno in neodvisno od vse dominacije in podrejenosti kateri koli oblasti na Zemlji«. Podpora razglasitvi neodvisnosti vodje delavskega razreda in obrtnik Pedro Romero je bil ključnega pomena pri spodbujanju hunte, da jo sprejme.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cartagenaexplorer.com/biography-pedro-romero-cartagena-black-independence-leader/|title=Biography of Pedro Romero – Black, Working Class Hero of Cartagena's Independence|date=25 October 2018|website=Cartagena Explorer|access-date=13 January 2019}}&lt;/ref&gt;

Reakcija Španije je bila, da je poslala ''pomirjevalno odpravo'' pod poveljstvom [[Pablo Morillo |Pabla Morilla]], pacifista in Pascuala de Enrileja, ki je vključevala 59 ladij in 10.612 mož. Mesto je bilo oblegano 22. avgusta 1815. Mesto je branilo 3000 mož, 360 topov in 8 ladij ter pomožna majhna plovila pod poveljstvom Manuela del Castilla y Rada in Juana N. Enslave. Vendar je bilo do takrat mesto pod vladavino stranke Garcia de Toledo, ki je izgnala Germana in Gabriela Piñeresa ter [[Simon Bolivar|Simona Bolivarja]]. Do 5. decembra je okoli 300 ljudi na dan umrlo zaradi lakote ali bolezni, zaradi česar jih je bilo 2000 prisiljeno pobegniti na plovilih, ki jih je zagotovil francoski plačanec Louis Aury. Do takrat jih je umrlo 6000. Morillo je v maščevanje po vstopu v mesto 24. februarja 1816 ustrelil devet uporniških voditeljev, kar je danes znano kot ''Camellon de los Martires''. Med njimi sta bila José María García de Toledo in Manuel del Castillo y Rada.

Končno je domoljubna vojska pod vodstvom generala Mariana Montille, ki jo je podprl admiral José Prudencio Padilla, oblegala mesto od avgusta 1820 do oktobra 1821. Ključna naloga je bilo uničenje skoraj vseh kraljevih ladij, zasidranih na otoku Getsemani 24. junija. 1821. Potem ko se je guverner Gabriel Torres predal, je Simon Bolivar Cartageni podelil naslov ''Herojsko mesto''. Bolivar je v mestu od 20. do 28. julija 1827 preživel 18 dni, bival je v vladni palači na Trgu razglasitve in bil gost banketa, ki ga je priredil Jose Padilla v svoji rezidenci na Calle Larga.

Žal je vojna, zlasti zaradi Morillovega obleganja, dolgo vplivala na mesto. Z izgubo sredstev, ki jih je prejela kot glavna kolonialna vojaška postojanka in izgubo prebivalstva je mesto propadalo. Po osamosvojitvi je utrpelo dolg upad, osrednja vlada v Bogoti pa ga je večinoma zanemarila. Dejansko je njegovo prebivalstvo doseglo število pred letom 1811 šele v začetku 20. stoletja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cartagenaexplorer.com/consequences-of-cartagenas-independence/|title=Consequences of Cartagena's Independence|date=19 November 2018|website=Cartagena Explorer|access-date=13 January 2019}}&lt;/ref&gt;

Ta upad je bil tudi posledica bolezni, vključno z uničujočo epidemijo [[kolera|kolere]] leta 1849. Kanal del Dique, ki je mesto povezoval z reko Magdaleno, je bil napolnjen z muljem, kar je povzročilo drastično zmanjšanje obsega mednarodne trgovine. Vzpon pristanišča [[Barranquilla]] je le še poslabšal upad trgovine. Med predsedovanjem Rafaela Nuñeza, ki je bil rojen v Cartageni, je centralna vlada končno vložila v železnico in druge infrastrukturne izboljšave ter posodobitev, ki so pomagale mestu, da si opomore.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cartagenaexplorer.com/history-of-cartagena-comprehensive/|title=History of Cartagena – A Comprehensive Guide to the History of Cartagena, Colombia|date=11 July 2018|website=Cartagena Explorer|access-date=13 January 2019|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220010814/https://www.cartagenaexplorer.com/history-of-cartagena-comprehensive/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
Cartagena je glavno mesto departmaja Bolívar.

== Geografija ==
[[File:Vitral de l a Iglesia y Claustro de San Pedro Claver. Cartagena. Colombia.JPG|thumb|right|Cerkev svetega Petra Claverja. Peter Claver je bil v Španiji rojen jezuitski duhovnik, ki je svoje življenje posvetil pomoči zasužnjenim Afričanom in jim dal občutek lastnega osebnega dostojanstva. Postal je zavetnik sužnjev, pomorščakov, Republike Kolumbije in ministrstva za Afričane.]]
Cartagena je na severu Kolumbije, na 10°25'N 75°32'W. Na zahodu gleda na [[Karibsko morje]]. Na jugu je zaliv Cartagena, ki ima dva vhoda: Bocachica (Mala usta) na jugu in Bocagrande (Velika usta) na severu. Za njeno obalno črto so morfološko značilne razpršene plaže.

Cartagenski zaliv je ustje s površino približno 84 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Restrepo |first1=Juan D. |last2=Escobar |first2=Rogger |last3=Tosic |first3=Marko |title=Fluvial fluxes from the Magdalena River into Cartagena Bay, Caribbean Colombia: Trends, future scenarios, and connections with upstream human impacts |journal=Geomorphology |date=February 2018 |volume=302 |pages=92–105 |doi=10.1016/j.geomorph.2016.11.007|bibcode=2018Geomo.302...92R }}&lt;/ref&gt; 

Cartagena ima tropsko mokro in suho podnebje. Vlažnost je v povprečju okoli 90 %, deževna sezona pa običajno traja od maja do novembra. Podnebje je običajno vroče in vetrovno.

=== Soseske ===
==== Severno območje ====
Na tem območju je mednarodno letališče Rafael Núñez, ki je v soseski Crespo, deset minut vožnje od centra ali starega dela mesta in petnajst minut stran od sodobnega območja. Zona Norte, območje, ki je tik severno od letališča, ima Hotel Las Americas, urad za urbani razvoj Barcelone de Indias in več izobraževalnih ustanov. Staro mestno [[obzidje]], ki obdaja središče mesta (Downtown) in sosesko San Diego, je jugozahodno od Crespa. Na obali Karibov med Crespom in starim mestom ležita soseski Marbella in El Cabrero.

==== Downtown ====
[[File:Torre De Reloj27-09-14.jpg|thumb|Kolonialna Puerta del Reloj so glavna vrata mestnega obzidja]]
[[File:Cartagena, Colombia 3.jpg|thumb|Tipični balkoni na hišah v zgodovinskem centru]]
Downtown Cartagene ima raznoliko arhitekturo, predvsem v kolonialnem slogu, vendar je mogoče videti stavbe v republikanskem in italijanskem slogu, kot je zvonik stolnice.

Glavni vhod v središče mesta so ''Puerta del Reloj'' (Vrata z uro), ki izstopajo na ''Plaza de los Coches'' (Trg kočij). Nekaj korakov naprej je ''Plaza de la Aduana'' (Carinski trg), poleg županovega urada. V bližini je trg San Pedro Claver in cerkev, imenovana tudi po svetem Petru Claverju, kjer je v skrinji shranjeno telo jezuitskega svetnika (&quot;svetnik afriških sužnjev&quot;), ter Muzej moderne umetnosti.

V bližini je Plaza de Bolívar (Bolivarjev trg) in [[Palača inkvizicije, Cartagena| palača inkvizicije]]. Plaza de Bolívar (prej znan kot Plaza de La Inquisicion) je v bistvu majhen park s kipom Simóna Bolívarja v središču. Ta trg je obdan s kolonialnimi zgradbami z balkoni. Ob ulici se vrstijo senčne kavarne na prostem.

Urad zgodovinskih arhivov, posvečen zgodovini Cartagene, ni daleč. Poleg arhiva je vladna palača, poslovna stavba guvernerja departmaja Bolivar. Nasproti palače je [[Stolnica v Cartageni, Kolumbija|stolnica v Cartageni]], ki sega v 16. stoletje.

Druga pomembna verska stavba je Iglesia de Santo Domingo pred trgom Plaza Santo Domingo (trg Santo Domingo). Na trgu je skulptura ''Mujer Reclinada'' (&quot;Ležeča ženska&quot;), darilo uglednega kolumbijskega umetnika [[Fernando Botero|Fernanda Botera]]. V bližini je hotel Tcherassi, 250 let star kolonialni dvorec, ki ga je obnovila oblikovalka Silvia Tcherassi.

V mestu je samostan očetov avguštincev in univerza v Cartageni. Ta univerza je središče visokega šolstva, odprta za javnost v poznem 19. stoletju. ''Claustro de Santa Teresa'' (samostan Saint Theresa) je bil preurejen in je postal hotel, ki ga upravlja Charleston Hotels. Ima svoj trg, zaščiten z bastijonom San Francisca.

20 minut hoje od centra mesta je [[Castillo de San Felipe de Barajas]], ena največjih [[utrdba|utrdb]], ki so jih zgradili Španci v svojih kolonijah. Vsi predori so bili zgrajeni tako, da je bilo mogoče slišati korake bližajočega se sovražnika. Nekateri predori so danes odprti za ogled.

==== San Diego ====
San Diego je dobil ime po lokalnem samostanu San Diego, ki je zdaj znan kot stavba Univerze lepih umetnosti. Pred njo je samostan redovnic reda svete Klare, zdaj hotel Santa Clara. V okolici je cerkev Santo Toribio, zadnja cerkev, zgrajena v obzidanem mestu. Zraven je trg Fernández de Madrid, ki časti junaka Cartagene, Joséja Fernándeza de Madrida, čigar kip je mogoče videti v bližini.

Znotraj starega mesta je [[Las Bóvedas]] (kolonada), konstrukcija, pritrjena na stene trdnjave Santa Catalina. Z vrha te konstrukcije je vidno Karibsko morje.

==== Getsemaní ====
[[File:Statues in Plaza de la Trinidad.jpg|thumb|right|Pogled na kolonialno in tradicionalno sosesko Getsemaní, običajno najdemo stare hiše, poslikane z grafiti.]]
Nekoč okrožje, za katerega je značilen kriminal, je Getsemani, južno od starodavne obzidane trdnjave, postal »najbolj moderna soseska v Cartageni in eno najnovejših žarišč v Latinski Ameriki«, s trgi, ki so bili nekoč prizorišče preprodaje mamil in predelanih starih stavb v butične hotele.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Saladino |first=Emily |title=A renaissance beyond Cartagena's historic walls |url=http://www.bbc.com/travel/story/20130724-a-renaissance-beyond-cartagenas-historic-walls |date=23 August 2013 |department=Travel |website=BBC |access-date=24 August 2016}}&lt;/ref&gt;

==== Bocagrande ====
Bocagrande (Velika usta) je območje, znano po svojih nebotičnikih. Območje vsebuje večino mestnih turističnih objektov, kot so hoteli, trgovine, restavracije, nočni klubi in umetniške galerije. Je med zalivom Cartagena na vzhodu in Karibskim morjem na zahodu in vključuje dve soseski El Laguito (Malo jezero) in Castillogrande (Veliki grad). Bocagrande ima dolge plaže in veliko komercialnih dejavnosti vzdolž Avenide San Martín.

Plaže Bocagrande, ki ležijo ob severni obali, so iz vulkanskega peska, ki je rahlo sivkaste barve. Zaradi tega je voda videti blatna, čeprav ni. Približno vsakih 180 metrov so valobrani.

Na strani zaliva polotoka Bocagrande je morski sprehod. V središču zaliva je kip Device Marije. v Bocagrandeju je tudi Pomorska baza, ki gleda na zaliv.
{{wide image|69 - Carthagène - Décembre 2008.jpg|1500px|Bocagrande obzorje iz starega mestnega jedra, v letu 2008}}

== Gospodarstvo ==
[[File:Cartagena2011-Skyline-Habour.jpg|thumb|Pristanišče Cartagena de Indias]]
Glavne gospodarske dejavnosti v Cartageni so industrija, turizem in trgovina. Pristanišče Cartagena je eno največjih v Južni Ameriki.

Druga ugledna podjetja so Cementos Argos, Miss Colombia, Kola Román, Indufrial, Amazon Pepper, Vikings SA, Distribuidora Ltda Refrigeration, Central Ingenio Colombia, Parfumery Lemaitre, Cartagena Rafinery Cellux Colombiana SA, Flour Three Castles, Polyban International, SA, S CheABmMiller, SA , Cemex, Dole in Abocol.

Proste cone so območja znotraj lokalnega ozemlja, ki imajo posebna carinska in davčna pravila. Namenjene so spodbujanju industrializacije blaga in opravljanja storitev, usmerjenih predvsem na tuje trge in tudi na domači trg.

*Parque Central Zona Franca: območje, odprto leta 2012 v občini Turbaco v okrožju Cartagena de Indias. Obsega površino 115 hektarjev. Ima stalno cono (faza 1 – faza 2) ter logistično in komercialno cono za MSP.
*Industrijsko blago in storitve Zona Franca ZOFRANCA Cartagena SA: je 14 kilometrov od središča mesta, na koncu industrijskega sektorja in ima zasebni dok Mamonal.
*Zona Franca Turística en Isla De Barú je na otoku Baru, znotraj močvirja Portonaito. Turistična cona, odobrena leta 1993, ponuja vodne poti, morski turizem in urbani razvoj. 

=== Turizem ===
[[File:Panorama Castillo San Felipe de Barajas CTG 11 2019 2864.jpg|thumb|Panoramski pogled na [[Castillo de San Felipe de Barajas]], tik pred obzidanim mestom]]
[[File:Ciudad amurallada fog.jpg|thumb|Stolp bazilike metropolitanske stolnice svete Katarine Aleksandrijske]]
Turizem je temelj gospodarstva. Spodaj so turistična mesta, ki so znotraj obzidanega mesta Cartagena:
* Kolonialna arhitektura z koreninami v andaluzijskem slogu.
* samostan, križni hodnik in kapela Nuestra Señora de la Candelaria de la Popa na vrhu gore Popa
* [[Stolnica v Cartageni, Kolumbija|Stolnica Katarine Aleksandrijske]]
* Cerkev in samostan San Pedro Pedro Claver
* Samostan in cerkev Santo Domingo
* [[Palača inkvizicije, Cartagena| Palača inkvizicije]]
* Teatro Heredia
* Muzej zlata v Cartageni
* [[Las Bóvedas]]
* Zvonik
* Trdnjave v Cartageni de Indias: od dvajsetih trdnjav, ki sestavljajo obzidje v okrožju Getsemaní, jih danes stoji še 16, ohranjenih v dobrem stanju. Leta 1586 je bilo naročeno najslavnejšemu vojaškemu inženirju španske krone v tistem času, Italijanu Battisti Antonelliju, da utrdi mesto. Dela projekta so se dokončno končala v 17. stoletju. Cartagena je postala nepremagljiva trdnjava, ki se je uspešno upirala napadom barona Pontisa do leta 1697. V 18. stoletju so utrdbenemu kompleksu dali nove prizidke, ki jih je izdelal inženir Antonio de Arévalo. Začetni utrdbeni sistem vključuje samo mestni del, bastijon pristanišča San Matías na vhodu v prehod Bocagrande in stolp San Felipe del Boquerón, ki je nadzoroval zaliv las Ánimas. Postopoma so v vseh prehodih prevladovale trdnjave: trdnjava San Luis, trdnjava San José in trdnjava San Fernando v Bocachici, trdnjava San Rafaél in trdnjava Santa Bárbara v Pochachici (prehod na jugozahodu), trdnjava Santa Cruz, trdnjava San Juan de Manzanillo in trdnjava San Sebasi de Pastellilo okoli notranjosti Bahíe, [[Castillo de San Felipe de Barajas]], v skali, ki dominira nad mestom z vzhoda in dostop do zaščitene ožine Cerebro. Utrdbe San Felipe de Barajas v Cartageni so zaščitile mesto med številnimi obleganji, zaradi česar je bil njen značaj in ugled nepremagljiv. Opisane so kot mojstrovina španskega vojaškega inženiringa v Ameriki.

Mesto ima nadobudno hotelsko industrijo z majhnimi butičnimi hoteli, ki so predvsem skoncentrirani v obzidanem mestu in večjimi hoteli v soseski Bocagrande ob plaži. Območje Getsemanía tik pred obzidjem je tudi priljubljen kraj za majhne hotele in hostle.

Zunaj mesta Cartagena so [[Otočje Rosario|Las Islas del Rosario]]. Ti otoki so med najpomembnejšimi kolumbijskimi narodnimi parki. Večino otoka je mogoče doseči v eni uri ali manj iz mestnih dokov.

== Kultura ==
Prvi karnevali in zahodna gledališča, ki so služila v Novi Granadi, so delovala na današnji Calle del Coliseo. To je bila dejavnost, ki sta jo skrbela podkralj Manuel de Guirior in Antonio Caballero y Góngora, ki sta tako kot njuni predhodniki večino časa svojega mandata vladala v Cartageni.

Teatro Adolfo Mejía, nekdanji Teatro Heredia, ki so ga odprli leta 1911 po navdihu Teatra Tacón iz Havane, je zasnoval Jose Enrique Jaspe. Po letih zapuščenosti je bil v 90. letih prejšnjega stoletja obnovljen in je še naprej kulturno središče.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Teatro Heredia |trans-title=Heredia Theatre |url=http://www.cartagenatravel.com/espanol/teatroheredia.htm |year=2002 |archive-url=https://web.archive.org/web/20020423185800/http://cartagenatravel.com/espanol/teatroheredia.htm |archive-date=23 April 2002 |website=Cartagena Travel |language=es |access-date=9 July 2016}}&lt;/ref&gt;
[[File:Cartagena de Indias, museo del oro 1.jpg|thumb|right| Muzej Museo del Oro, ki vsebuje pomembno zbirko več kot 600 kosov zlata in keramike stare staroselske kulture Zenú]]
Tu sta še:
*Mestna muzejska Palača inkvizicije, odprta v 1970-ih
*Svetišče in muzej sv. Marije Bernarde Bütler. (ustanoviteljica sester frančiškank misijonark Gospe Nenehne Pomoči).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.eluniversal.com.co/suplementos/facetas/un-museo-que-mueve-el-espiritu-7817|title= Un museo que mueve el espíritu|website= eluniversal.com.co|date= 6 February 2011|access-date= 6 December 2016|archive-date= 2018-09-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20180921113051/http://www.eluniversal.com.co/suplementos/facetas/un-museo-que-mueve-el-espiritu-7817|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

=== Svetovna dediščina ===
Pristanišče, trdnjave in skupino spomenikov v Cartageni so leta 1984 izbrali Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) kot pomembne za svetovno dediščino, saj so najobsežnejše utrdbe v Južni Ameriki. Pomembne so tudi zato, ker so v zalivu, ki je del Karibskega morja. Sistem con deli mesto na tri soseske: San Sebastian in Santa Catalina s stolnico in številnimi palačami, kjer so živeli premožni in so delovale glavne vladne zgradbe, San Diego ali Santo Toribio, kjer so živeli trgovci in srednji sloj in Getsemani, predmestne priljubljene četrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&amp;id_site=285|title=Port, Fortresses and Group of Monuments, Cartagena|author=UNESCO World Heritage Centre|access-date=19 February 2015}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Cartagena de Indias}}
* [https://web.archive.org/web/20160815030647/http://rgssamachupicchu.blogspot.com.au/2016/06/action-off-cartagena.html Reference volumes and maps regarding the history of Cartagena. Library of the Royal Geographical Society of South Australia]
* {{in lang|es}} [https://web.archive.org/web/20161013150510/http://www.cartagena.gov.co/ Cartagena City Government website]
* [http://www.wdl.org/en/item/10087 Map of the City and Bay of Cartagena de las Indias] from 1735

[[Kategorija:Mesta v Kolumbiji]]
[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1533]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kolumbiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>5qu3o7d0jouh0n3tiyiji4yly8fo3u0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Črni Vrh nad Idrijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>465315</id>
    <revision>
      <id>6677112</id>
      <parentid>6676990</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:14:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sklici */</comment>
      <origin>6677112</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3130" sha1="nu178wyhwv0kjgel6xd4wzomar9hnlp" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija
| title = Črni Vrh nad Idrijo
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| caption = 

| country = [[Slovenija]]
| headquarters = Črni Vrh nad Idrijo 3&lt;br&gt;
5274 Črni Vrh nad Idrijo
| parish_church = 
| dedication = 
| established = 
| first_mentioned = 
| previous_name = 
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]
| liturgical_rite = 

| deanery = [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]]
| archdeaconry = 
| diocese_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| diocese = [[Škofija Koper]]
| province = 

| bishop_title = &lt;!-- za slovenske škofije že v predlogi --&gt;
| bishop = &lt;!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --&gt;
| priest = Rafael Klemenčič&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;
| parish_administrator = 
| pastor = 
| chaplain = 
| assistant = 
| retired_priest = 
| deacon = 

| shrine = 
| notable_people = 
| neigboring_parishes = [[Župnija Godovič]]

| web_page = http://zupnija-crni-vrh.rkc.si/
| facebook = &lt;!-- shraniti v Wikipodatke --&gt;
}}

'''[[Župnija]] [[Črni Vrh nad Idrijo]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[dekanija Idrija - Cerkno|dekanije Idrija - Cerkno]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]].

==Zgodovina==

===Župnijske spominske plošče===
V župniji so postavljene spominske plošče, na katerih so imena 74-ih župljanov tudi iz okoliških vasi (Idrijski Log, Kanji Dol, Lome, Mrzli Log, Predgriže, Strmec, Zadlog), ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942–1945.&lt;ref&gt;Slovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995&lt;/ref&gt;
===Pastoralno območje župnije===
Črnovrški župnik od 4. avgusta 2024 pastoralno upravlja tudi sosednjo župnijo [[Župnija Godovič|Godovič]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zupnija-godovic.rkc.si/dogaja-se/2024/08/spostovani-g-rafko-klemencic-nas-novi-zupnik/ |title=Sprejem župnika Rafka Klemenčiča |accessdate=15. november 2024 |date=9. avgust 2024 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;.

== Sakralni objekti ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Slika
! Cerkev
! Kraj/lokacija
|-
| {{Slika d|Q60359949|100px}}
| [[Cerkev sv. Jošta, Črni vrh nad Idrijo|cerkev svetega Jošta]]&lt;br&gt;[[župnijska cerkev]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|-
| 
| [[Kapela sv. Križa, Črni vrh nad Idrijo|kapela svetega Križa]]&lt;br&gt;[[kapela|pokopališka kapela]]
| [[Črni Vrh|Črni Vrh nad Idrijo]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{navedi knjigo |author=Höfler, Janez |year=2016 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku |publisher=Viharnik |isbn=978-961-7004-00-7 |cobiss=285707520 |pages=}}

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Škofija Koper]]


[[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Črni Vrh nad Idrijo]]
[[Kategorija:Dekanija Idrija - Cerkno|Črni Vrh nad Idrijo]]</text>
      <sha1>nu178wyhwv0kjgel6xd4wzomar9hnlp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beidha</title>
    <ns>0</ns>
    <id>466798</id>
    <revision>
      <id>6677246</id>
      <parentid>6277882</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T00:04:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677246</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7833" sha1="16gml47lh8g5mwkxyeswvxaa35xovo3" xml:space="preserve">{{Infobox ancient site
|name = Beidha
|native_name = البيضا
|alternate_name = Bayda
|image = Jordan1517.jpg
|alt =
|caption =
| locmapin  = Jordanija
|map_alt =
|map_size = 200
|location = 3 km severno od [[Petra|Petre]]
|region = [[Jordanija]]
|coordinates = {{coord|30.370780|35.447756|display=inline}}
|type = [[Tell]]
|part_of =
|length =
|width =
|area =
|height =
|builder =
|material =
|built =
|abandoned =
|epochs = predkeramični neolitik B
|cultures = natufijska, neolitska, nabatejska
|dependency_of =
|occupants =
|event =
|excavations = 1957-1983
|archaeologists = Diana Kirkbride,&lt;br /&gt;Brian Byrd
|condition = ruševine
|ownership =
|management = Petra Regional Authority
|public_access = Yes
|designation1 = WHS
|designation1_date = 1985 &lt;small&gt;(9 zasedanje)&lt;/small&gt;
|designation1_type = Kulturno
|designation1_criteria = i, iii, iv
|designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/326 326]
|designation1_free1name = Država
|designation1_free1value = Jordanija
|designation1_free2name = Regija
|designation1_free2value = [[Arabski svet|Arabske države]]
|website ={{URL|http://www.visitpetra.jo|www.visitpetra.jo}}
|notes =
}}

'''Beidha''' (arabsko البيضا ''al-baīḍā'', 'bela'), včasih tudi '''Bayda''', je večje [[neolitik|neolitsko]] arheološko najdišče nekaj kilometrov severno od [[Petra (Jordanija)|Petre]] blizu Siq al-Barida v [[Jordanija|Jordaniji]].&lt;ref name=&quot;NegevGibson2005&quot;&gt;{{navedi knjigo|first1=Avraham |last1=Negev |first2=Shimon |last2=Gibson|title=Archaeological encyclopedia of the Holy Land|url=https://books.google.com/books?id=27nq65cZUIgC&amp;pg=PA74|accessdate=25 March 2011|date=July 2005|publisher=Continuum International Publishing Group|isbn=978-0-8264-8571-7|pages=74–}}&lt;/ref&gt;  Vključeno je v Petrin vpis kot Unescova svetovna dediščina.&lt;ref name=&quot;UNESCO page&quot;&gt;{{navedi splet|title=Petra|url=http://whc.unesco.org/en/list/326|publisher=[[UNESCO]]|accessdate=14 April 2015}}&lt;/ref&gt;

Najprej ga je leta 1957 izkopala Diana Kirkbride, kasneje pa Brian Byrd. Zaznana so bila tri obdobja zasedbe: natufijsko obdobje v 11. tisočletju pred našim štetjem &lt;ref name=&quot;Byrd1989&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Brian F. |last=Byrd|title=The Natufian encampment at Beidha: late Pleistocene adaptation in the southern Levant|url=https://books.google.com/books?id=6hmBAAAAMAAJ|accessdate=25 March 2011|year=1989|publisher=Jysk arkæologisk selskab|isbn=978-87-7288-054-9}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Byrd1987&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Brian Franklin |last=Byrd|title=Beidha and the Natufian: variability in Levantine settlement and subsistence|url=https://books.google.com/books?id=B93nNQAACAAJ|accessdate=25 March 2011|year=1987|publisher=University Microfilms International}}&lt;/ref&gt;, vasica pred keramičnim neolitikom B (PPNB) z zidano gradnjo v 7. tisočletju pred našim štetjem &lt;ref name=&quot;Byrd2005&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Brian F. |last=Byrd|title=Early village life at Beidha, Jordan : neolithic spatial organization and vernacular architecture: the excavations of Mrs Diana Kirkbride-Helbæk|url=https://books.google.com/books?id=83GAEpB-d2kC|accessdate=25 March 2011|year=2005|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-727013-4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kirkbride1966&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=Diana |last=Kirkbride|title=Five seasons at the pre-pottery neolithic village of Beidha in Jordan|url=https://books.google.com/books?id=S3eWSwAACAAJ|accessdate=25 March 2011|year=1966}}&lt;/ref&gt; in nabatejsko obdobje iz 1. ali 2. stoletja pred našim štetjem.&lt;ref name=&quot;Healey1993&quot;&gt;{{navedi knjigo|first=John F. |last=Healey|title=The Nabataean tomb inscriptions of Mada'in Salih|url=https://books.google.com/books?id=0xJjAAAAMAAJ|accessdate=26 March 2011|year=1993|publisher=Oxford University Press on behalf of the University of Manchester|isbn=978-0-19-922162-2}}&lt;/ref&gt;

Natufijska Beidha je značilna kot sezonski tabor, ki je bil večkrat zaseden v daljšem časovnem obdobju. Dokazi iz [[Kamnito orodje|litikov]], ki so jih odkrili, skupaj s tlorisom in položajem ognjišč in območja za praženje so kazali, da so se prebivalci ukvarjali predvsem z lovskimi dejavnostmi. To je podprlo odsotnost stalnih zgradb, skladišč, pokopov in velikega kamnitega orodja.

Neolitska stopnja pri Beidhi naj bi bila ena najzgodnejših vasi, ki je bila nastanjena med letoma 7200 in 6500 pr. n. št. V najzgodnejših fazah PPNB je bilo število prebivalcev ocenjeno na 50 do 115 ljudi.&lt;ref name=&quot;Birch-Chapman et al. 2017&quot;&gt;{{cite journal|first1=Shannon |last1=Birch-Chapman |first2=Emma |last2=Jenkins |first3=Fiona |last3=Coward |first4=Mark |last4=Maltby|title=Estimating population size, density and dynamics of Pre-Pottery Neolithic villages in the central and southern Levant: an analysis of Beidha, southern Jordan|journal=Levant|volume=49|pages=1–23|year=2017|doi=10.1080/00758914.2017.1287813}}&lt;/ref&gt; Ti vaščani so uporabili kamnito zidavo in zgradili zid okoli naselja okroglih hiš s podzemeljskimi tlemi. Njeni prebivalci so v zgodnjem obdobju udomačevanja gojili ječmen in dvozrno pšenico, gojili koze in lovili različne divje živali, kot je kozorog in nabirali divje rastline, sadje in oreščke. Pokopališča so bila najdena na območju naselja, za katerega se misli, da so se uporabljala za obredne namene. Dokazi kažejo, da je naselje uničil požar okoli 6650 pred našim štetjem in bilo nato obnovljeno s pravokotnimi, nadzemnimi zgradbami in specializiranimi delavnicami. Po višini bivališča je bilo število prebivalcev po ocenah od 125 do 235 ljudi. Okoli leta 6500 pred našim štetjem je bila vas iz neznanih razlogov spet zapuščena. Številni odstranjeni materiali so prihajali od daleč, med njimi so bili tudi anatolski [[obsidian]] in [[biser]] iz [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. Prehod v pravokotne stavbe kaže na pomemben razvoj v človeški družbi, ki je morda prispeval k razvoju mest. &lt;ref name=&quot;Moore&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Moore|first=A.M.T.|title=The Neolithic of the Levant|publisher=Oxford University, Unpublished Ph.D. Thesis|year=1978|pages=109–113, 243–256|url=http://ancientneareast.tripod.com/Beidha.html|access-date=2019-09-27|archive-date=2019-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820084754/http://ancientneareast.tripod.com/Beidha.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Obstaja tudi zgradba, ki izhaja iz tega obdobja, nekaj metrov vzhodno od glavnega nahajališča, ki jo razlagajo kot morebiti tempelj za obrede, ki so bili morda pred Abrahamovo vero.

Obstajajo tudi številni dokazi o znanem nabatejskem naselju na tem območju, vključno z gradnjo vrste obzidja okoli kmetijskih teras.&lt;ref name=&quot;Byrd1989&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;MillsBullard1990&quot;&gt;{{navedi knjigo|first1=Watson E. |last1=Mills |first2=Roger Aubrey |last2=Bullard|title=Mercer dictionary of the Bible|url=https://books.google.com/books?id=goq0VWw9rGIC&amp;pg=PA641|accessdate=26 March 2011|year=1990|publisher=Mercer University Press|isbn=978-0-86554-373-7|pages=641–}}&lt;/ref&gt;

Jordanski oddelek za starine, organ za razvoj regije Petra in razvoj regije, projekt USAID / Jordanija za razvoj turizma in Svet za britanske raziskave v Levantu sta nedavno objavila projekt za zaščito in promocijo Beidhe. Predlagano je bilo, da traja do 18 mesecev, načrtovan pa bo tudi interpretativni prikaz in nove možnosti za obiskovalce.&lt;ref&gt;[http://www.jordantimes.com/index.php?news=29324 Luck, Taylor., The Jordan Times - New project to promote Neolithic site of Beidha - 19 August 2010]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Beidha}}
* [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=27158 The Megalithic Portal Entry]
* [http://nabataea.net/beidhavillage.html Beidha - Photo gallery at Nabataea.net]

[[Kategorija:Nabateja]]
[[Kategorija:Neolitik]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Jordaniji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Jordaniji]]</text>
      <sha1>16gml47lh8g5mwkxyeswvxaa35xovo3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Nikolaja, Brdo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>471128</id>
    <redirect title="Cerkev sv. Miklavža, Brdo" />
    <revision>
      <id>6677159</id>
      <parentid>5254765</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:59:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</comment>
      <origin>6677159</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</text>
      <sha1>0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Nikolaja, Brdo pri Ihanu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>471130</id>
    <redirect title="Cerkev sv. Miklavža, Brdo" />
    <revision>
      <id>6677158</id>
      <parentid>5254767</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:59:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>EmausBot</username>
        <id>59654</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</comment>
      <origin>6677158</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</text>
      <sha1>0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Boško Petrović</title>
    <ns>0</ns>
    <id>477101</id>
    <revision>
      <id>6677253</id>
      <parentid>6642553</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T03:37:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677253</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20206" sha1="46uvrlsarri09broz2xtvffbujz4zfy" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name                = Boško Petrović
| image               = 
| caption             = 
| image_size          = 
| background          = non_vocal_instrumentalist
| birth_name          = 
| alias               =
| birth_date          = &lt;!-- wd --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- wd --&gt;
| death_date          = &lt;!-- wd --&gt;
| origin              =
| instrument          = [[vibrafon]], [[marimba]], [[violina]], [[harmonika]]
| genre               = [[jazz]]
| occupation          = &lt;!-- wd --&gt;
| years_active        = 1954–2011
| label               = [[Jugoton]], Fontana, [[Jazzette]], [[Phillips Records]], [[Atlantic Records]], Black Lion, MPS Saba, Flying Dutchman, [[Croatia Records]]
| associated_acts     = [[Zagrebački jazz kvartet]], [[Quincy Jones]], [[Clark Terry]], [[Ernie Willkins]], [[Art Farmer]], [[Joe Pass]], Buck Clayton, Joe Turner, Buddy DeFranco, [[Kenny Drew]], [[N. H. Ø. Pedersen]], Alvin Queen
}}

'''Boško Petrović''', [[Hrvati|hrvaški]] [[vibrafon]]ist, [[skladatelj]], vodja zasedb, [[glasbeni producent]], [[promotor]] in [[pedagog]] * [[18. februar]] [[1935]], [[Bjelovar]],&lt;ref name=&quot;HDU&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.hdu.hr/porin/htm/BoskoPetrovic.htm|accessdate=7. april 2020|title=Institut hrvatske glazbene industrije: Boško Petrović|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100519170648/http://www.hdu.hr/porin/htm/BoskoPetrovic.htm|archivedate=19. maj 2010}}&lt;/ref&gt; [[Kraljevina Jugoslavija]], † [[10. januar]] [[2011]], [[Zagreb]],&lt;ref name=&quot;Umro Boško Petrović (Net.hr)&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.vecernji.hr/kultura/u-76-godini-umro-velikan-jazza-i-domace-glazbe-bosko-petrovic-237310|accessdate=7. april 2020|title=U 76. godini umro velikan jazza i domaće glazbe Boško Petrović|author=Oremović, Arsen|date=10. januar 2011|work=vecernji.hr}}&lt;/ref&gt; [[Hrvaška]].

Ustanovil je popularno jazzovsko zasedbo [[Zagrebački jazz kvartet]], člani katerega so bili še [[Zlatko Kružić]] (klavir), [[Zdravko Šatrak]] (kontrabas) in [[Ivica Gereg]] (bobni).&lt;ref name=&quot;zjq&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.jazz.hr/glazbenici/clan_hr.htm?CODE=756|accessdate=7. april 2020|title=Zagrebački jazz kvartet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111117055342/http://www.jazz.hr/glazbenici/clan_hr.htm?CODE=756|archivedate=17. november 2011|work=jazz.hr}}&lt;/ref&gt; Bil je lastnik B.P. kluba v [[Zagreb]]u, v katerem so nastopali številni svetovni glasbeniki.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jazz.hr/glazbenici/boskoPetrovic.aspx|accessdate=7. april 2020|title=Petrović, Boško|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081204041224/http://www.jazz.hr/glazbenici/boskoPetrovic.aspx|archivedate=4. december 2008|work=jazz.hr}}&lt;/ref&gt; Vodil je številne [[radio|radijske]] in [[televizija|televizijske]] oddaje, organiziral številne glasbene festivale, deloval pa je tudi kot producent in pedagog.

V svoji karieri je prejel številne nagrade in priznanja, tudi več [[Nagrada Porin|nagrad Porin]].

== Življenjepis ==
Petrović se je rodil v [[Bjelovar]]ju leta 1935. Kot otrok je začel igrati [[violina|violino]], ko je dopolnil 15 let pa se je pričel učiti igranja harmonike. S 14 leti je vzljubil [[jazz]], ko je poslušal [[American Forces Network|ameriške radijske postaje]], in mu ostal zvest celo življenje.

&lt;blockquote&gt;“Ta glasba, ki smo jo poslušali enkrat na dan na programu [[American Forces Network|AFN]], nas je navduševala. Takrat sem osnoval prvo zasedbo, vendar violina za jazz ni najboljša izbira. Poslušal sem [[Stan Getz|Stana Getza]] in si močno želel igrati [[saksofon]], vendar za to nismo imeli denarja.”&lt;ref name=&quot;Vj&quot;&gt;{{navedi revijo|last1=Petrač Boić|first1=Petra|date=22. marec 2008|title=20 godina jazza u srcu grada|journal=[[Vjesnik]]|volume=|issue=|pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.eho.com.hr/news/hrvatski-vibrafonist/6463.aspx|accessdate=7. april 2020|title=Hrvatski vibrafonist|work=eho.com.hr|date=18. april 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

[[Slika:Vibes-mallets.jpg|thumb|desno|250px|Vibrafon]]

Šolal se je v Sloveniji, v [[Škofja Loka|Škofji Loki]] in [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je obiskoval [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]],&lt;ref&gt;{{cite AV media|author=|title=BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOŠKO PETROVIĆ|year=2002|time=0:05:16–0:05:26|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/174557010|accessdate=7. april 2020}}&lt;/ref&gt; na kateri je tudi maturiral. Njegov sošolec je bil tudi [[Vinko Globokar]], ki je še dodatno prebudil njegovo zanimanje za jazz, skupaj pa sta ustanovila tudi nekakšno šolsko jazz zasedbo.&lt;ref&gt;{{cite AV media|author=|title=BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOŠKO PETROVIĆ|year=2002|time=0:02:54–0:03:26|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/174557010|accessdate=7. april 2020}}&lt;/ref&gt;
Prve posnetke za [[Radio Zagreb]] je naredil leta 1954 kot harmonikar v kvartetu Radana Bosnara.&lt;ref name=&quot;Pi&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.porin.info:80/zivotne/bosko-petrovic.html|accessdate=7. april 2020|title=BOŠKO PETROVIĆ|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080517062729/http://www.porin.info:80/zivotne/bosko-petrovic.html|archivedate=17. maj 2008|work=porin.info}}&lt;/ref&gt; Svoj prvi [[blues]] je na vibrafonu zaigral v nekdanji kleti Radia Zagreb, skupaj s [[pianist]]om Mihailom Pubom Schwarzem in Perom Spasovom.&lt;ref name=&quot;Vj&quot;/&gt; Schwarz je imel najnovejše plošče zasedbe [[Modern Jazz Quartet]], vsi so bili veliki ljubitelji te jazzovske zasedbe, kasneje pa je postal tudi prijatelj s člani dotične zasedbe. Potem, ko se je odločil za [[vibrafon]], je leta 1959 v [[Zagreb]]u ustanovil [[Zagrebački jazz kvartet]], katerega so sestavljali še pianist [[Zlatko Kružić]], [[kontrabasist]] [[Zdravko Šatrak]], [[bobnar]] [[Ivica Gereg]], kvartet pa je postal znan tudi v Evropi. V svoji mladosti se je Petrović ukvarjal z [[radioamaterstvo]]m in se zaradi tega vpisal na [[Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo v Zagrebu|zagrebško Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo]], kjer je absolviral, vendar nikoli diplomiral. Z očetovim blagoslovom se je nato predal glasbi in postal vrhunski jazzovski izvajalec.&lt;ref name=&quot;Vj&quot;/&gt;

Kmalu po začetku delovanja je v kvartetu prišlo do nekaterih zamenjav. Kontrabasista Šetraka je zamenjal [[Krešimir Remeta]], pianista Kružića pa [[Davor Kajfeš]]. Čez kakšno leto je prišlo še do ene spremembe zasedbe: Remeta in Gereg sta zapustila kvartet, nadomestila pa sta ju [[Miljenko Prohaska]] in [[Silvije Glojnarić]].&lt;ref name=&quot;zjq&quot;/&gt; V času svojega delovanja, je Zagrebački jazz kvartet, izvedel številne koncerte doma in po [[Evropa|Evropi]] ([[Avstrija]], [[Italija]], [[Švica]], [[Nizozemska]], [[Belgija]], [[Češkoslovaška]], [[Nemčija]], [[Francija]] in [[Sovjetska zveza]]).&lt;ref name=&quot;Pi&quot;/&gt; Izvajali so avtorsko glasbo z vplivi ljudske glasbe, zaradi česar je bil njihov slog imenovan &quot;Balkanski jazz&quot;. Leta 1968 je član zasedbe postal [[trobentač]] [[Art Farmer]], kvartet pa je tako postal kvintet z imenom [[Zagreb Jazz Quintet]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/artist/958559-Zagreba%C4%8Dki-Jazz-Kvartet|accessdate=7. april 2020|title=Zagrebački Jazz Kvartet|work=discogs.com|archivedate=}}&lt;/ref&gt; Kvartet je leta 1996 prejel hrvaško glasbeno nagrado [[Nagrada Porin|Porin]] za najboljši jazz album (''Jazz galla Zagreb 900'') in za najboljšo jazz izvedbo (''Jazz galla Zagreb 900'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://huoku.hr/htm/zagrebackijazzkvartet.htm|accessdate=7. april 2020|title=HUOKU: Zagrebački jazz kvartet|work=huoku.hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160307141753/http://huoku.hr/htm/zagrebackijazzkvartet.htm|archivedate=7. marec 2016}}&lt;/ref&gt; Poleg založbe [[Croatia Records]], so sodelovali in izdajali tudi pri številnih drugih založbah, kot so [[Phillips Records]], [[Atlantic Records]], Fontane, Black Lion, Alta in [[Jazzette]]. Zasedba je sicer z delovanjem zaključila leta 1969, njeni člani pa so nadaljevali svoje kariere v številnih drugih hrvaških jazz zasedbah.

Druženje z vodjem Modern Jazz Quarteta, [[John Lewis|Johnom Lewisom]], je imelo velik vpliv na Petrovićevo prepričanje,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jazz.hr/index.php?opt=news&amp;act=mlist&amp;id=1054&amp;lang=hr|author=Hrvoj, Davor|accessdate=7. april 2020|title=VOLIO BIH DA U ZAGREBU SVAKI MJESEC BUDU ODRŽANA DVA JAZZ FESTIVALA|work=jazz.hr|date=11. januar 2005}}&lt;/ref&gt; da je mogoče [[jazz]] prilagoditi [[ljudska glasba|stilom ljudske glasbe]]. Tako je prišlo do sodelovanja s hrvaško [[operna pevka|operno pevko]] [[Ruža Pospiš Baldani|Ružo Pospiš Baldani]] (''Zvira voda'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.crorec.hr/crorec.hr/izdanje.php?OBJECT_ID=107065|accessdate=7. april 2020|title=Zvira voda - Croatia Records|work=crorec.hr|archivedate=}}&lt;/ref&gt; in z [[Istra|istrskima]] glasbenikoma [[Martin Glavaš|Martinom Glavašem]] in [[Mate Špad|Matom Špadom]] (Istra u mom srcu). Leta 1970 je ustanovil zasedbo BP Convention, člani katere so bili vodilni glasbeniki zagrebške [[rock]] svene, kot so [[Vedran Božić]], [[Ratko Divjak]], [[Mario Mavrin]] in [[Brane Živković]], kasneje pa so se v skupini izmenjevali glasbeniki različnih generacij, od [[Salih Sadiković|Saliha Sadikovića]], [[Krešimir Remeta|Krešimirja Remete]] do [[Damir Dičić|Damirja Dičića]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.huoku.hr/htm/bpconvention.htm|accessdate=7. april 2020|title=HUOKU: BP Convention|work=huoku.hr|archivedate=2021-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218084957/http://www.huoku.hr/htm/bpconvention.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V tem času je vodil tudi BP Convention Big Band, med letoma 1985 in 1988 pa je igral v duetu z [[Neven Frangeš|Nevenom Frangešem]].&lt;ref name=&quot;HDU&quot;/&gt;

Kot vrhunski in priznani jazzovski glasbenik, je Petrović obiskal cel svet in nastopil na številnih jazz festivalih. V obdobju po odprtju B.P. Cluba v Zagrebu je manj potoval, a je vseeno sodeloval na mednarodnem festivalu v [[Irska|irskem]] mestu [[Cork]], enkrat letno pa je obiskal [[Italija|Italijo]], [[Slovenija|Slovenijo]] in [[Avstrija|Avstrijo]].

Njegova diskografija obsega na desetine albumov, od prvih posnetkov s svojim kvartetom in člani orkestra [[Quincy Jones|Quincyja Jonesa]], pa vse do sodelovanj z velikimi jazz glasbeniki, kot so [[Clark Terry]], [[Ernie Wilkins]], [[Art Farmer]], [[Joe Pass]], [[Buck Clayton]], [[Joe Turner]], [[Buddy DeFranco]], [[Kenny Drew]], [[Niels-Henning Ørsted Pedersen]] in [[Alvin Queen]]. Petrović je snemal s številnimi glasbeniki: zagrebškimi solisti, kvartetom Boilers, vzhodnoevropskimi in kalifornijskimi jazz solisti, orkestri [[Gerry Mulligan|Gerryja Mulligana]] in [[Oliver Nelson|Oliverja Nelsona]], pianistoma [[Davor Kajfeš|Davorjem Kajfešem]] in Nevenom Frangešem. Kot gost je nastopil na najprestižnejših svetovnih jazz festivalih ([[Montreux Jazz Festival|Montreux]], [[Monterey]], [[Detroit]], [[Berlin]], ...). Bil je član Hrvaške glasbene unije ter International Biographical Asociation in International Who is Who in Music.&lt;ref name=&quot;Pi&quot;/&gt;

Umrl je [[10. januar|10. januarja]] [[2011]]. Petrovićev sin Kolja je našel očetovo truplo okrog 11. ure v njegovem stanovanju v Zagrebu.&lt;ref name=&quot;Umro Boško Petrović (Net.hr)&quot;/&gt;

===B.P. Club===
[[Slika:Joe Pass (jazz).jpg|right|240px|thumb|Legendarni jazz kitarist Joe Pass je kot prvi gost nastopil v B.P. Clubu]]

1. aprila 1988 je v kleti Tesline ulice 7 odprl B.P. Club.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bpclub.hr/frset.htm|accessdate=7. april 2020|title=Who's who &amp; why|work=bpclub.hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090302074547/http://www.bpclub.hr/frset.htm|archivedate=2. marec 2009}}&lt;/ref&gt; Kot gost prvega večera je nastopil legendarni jazz kitarist [[Joe Pass]]. V sklopu kluba je bila ustanovljena tudi založba [[Jazzette Records]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.jazzette.hr/frset.htm|accessdate=7. april 2020|title=About Jazzette|work=jazzette.hr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090601184140/http://www.jazzette.hr/frset.htm|archivedate=1. junij 2009}}&lt;/ref&gt; Prva izdaja založbe je bila kompilacija ''BP Club All Stars 90'', ki je izšla leta 1991 in je vsebovala nekaj najboljših posnetkov nastopov iz kluba.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.duskogojkovic.com/music/b-p-club-all-stars-1990/|accessdate=7. april 2020|title=B.P. Club All Stars 1990|work=duskogojkovic.com|archivedate=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407135830/http://www.duskogojkovic.com/music/b-p-club-all-stars-1990/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V klubu so nastopili številni vrhunski hrvaški izvajalci, kot so [[Arsen Dedić]], [[Gabi Novak]], [[Vice Vukov]], [[Jasna Bilušić]], [[Zdenka Kovačiček]], od mlajših pa velja omeniti [[Nina Badrić|Nino Badrić]]. Med znane svetovne jazz glasbenike, ki so nastopili v klubu velja omeniti [[John Lewis|Johna Lewisa]] in [[David Gazarov|Davida Gazarova]].&lt;ref name=&quot;Vj&quot;/&gt;

V času delovanja kluba so se izgubili mnogi posnetki natopov znanih glasbenikov. [[Croatia Records]] je leta 2006 izdala [[DVD]] ''Jazz gala'', ki vsebuje dokumentirane nastope vseh velikih glasbenikov, ki so nastopili v B.P. Clubu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jazz.hr/index.php?opt=news&amp;act=mlist&amp;id=643&amp;lang=hr|date=29. oktober 2008|accessdate=7. april 2020|title=PRVI HRVATSKI JAZZ DVD|work=jazz.hr|author=Hrvoj, Davor}}&lt;/ref&gt;

Po Petrovićevi smrti je klub prenehal z delovanjem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.jutarnji.hr/kultura/glazba/nakon-smrti-boska-petrovica-zatvara-se-kultni-b.p.-club.-do-daljnjega/1961094/|date=2. februar 2011|accessdate=7. april 2020|title=Nakon smrti Boška Petrovića zatvara se kultni B.P. club. Do daljnjega!|work=jutarnji.hr|last1=Penić |first1=Goran |last2=Žutelija |first2=Željko}}&lt;/ref&gt;

== Nagrade ==
V svoji karieri je Petrović prejel številne nagrade in priznanja, med katerimi je tudi Porin za življenjsko delo. Prejel je tudi državno odlikovanje Red Danice hrvatske z likom Marka Marulića, leta 2005 pa je bil v irskem mestu [[Cork]] uvrščen med &quot;European Jazz Masters&quot;.

* Josip Štolcer Slavenski (1979)
* Nagrada mesta Zagreb (1989)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zagreb.hr/u-1990-godini-za-1989-godinu/28622|accessdate=7. april 2020|title=U 1990. godini za 1989. godinu}}&lt;/ref&gt;
* Večkratni dobitnik '''Porina'''
** 1995: Za najboljšo instrumentalno jazz izvedbo White Christmas (album ''Svim na Zemlji'' z Nevenom Frangešom)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hgu.hr/porin/arhiv/porin1995.htm|accessdate=7. april 2020|title=PORIN `95.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110831031532/http://www.hgu.hr/porin/arhiv/porin1995.htm|archivedate=31. avgust 2011|work=hgu.hr}}&lt;/ref&gt;
** 1996: Za najboljši jazz album, kot [[producent]] (''Jazz Gala Zagreb 900'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hgu.hr:80/porin/arhiv/porin1996.htm|accessdate=7. april 2020|title=PORIN `96.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110907052420/http://www.hgu.hr:80/porin/arhiv/porin1996.htm|archivedate=7. september 2011|work=hgu.hr}}&lt;/ref&gt;
** 1997: Za najboljši jazz album kot producent (''Blues At Piazza Grande'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hgu.hr/porin/1997/nomin3.htm|accessdate=7. april 2020|title=Porin 1997: Jazz glazba|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141222043413/http://www.hgu.hr/porin/1997/nomin3.htm|archivedate=22. december 2014|work=hgu.hr}}&lt;/ref&gt;
** 1998: Za najboljši festivalski album (kot umetniški direktor ''Cuban Party At Piazza Grande'')&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.hgu.hr/porin/1998/31a.htm|accessdate=7. april 2020|title=PORIN 1998. Kategorija br. 31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141228041555/http://www.hgu.hr/porin/1998/31a.htm|archivedate=28. december 2014|work=hgu.hr}}&lt;/ref&gt;
** 2001: Za najboljši kompilacijski album ''Ethnology'' (kot avtor kompilacije)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://arhiva.porin.info/dobitnici-po-godinama/2001-112|accessdate=7. april 2020|title=PORIN 2001|archiveurl=|archivedate=|work=porin.info}}&lt;/ref&gt;
** 2003: Za najboljši jazz album ''[[Round Midnight]]'' (izvajalec: Boško Petrović, [[Big Band RTV Slovenija]])&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.porin.info/dobitnici-po-godinama/2003-114|accessdate=7. april 2020|title=PORIN 2003|archiveurl=|archivedate=|work=porin.info}}&lt;/ref&gt;
** 2003: Za najboljšo jazz izvedbo &quot;I Love You Z.J.Q.&quot; (z albuma ''Round Midnight')
** 2003: Porin za življenjsko delo&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://porin.org/content/dobitnici-porina-za-zivotno-djelo|accessdate=7. april 2020|title=Dobitnici Porina za životno djelo|work=porin.org}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* 2005: Uvrščen med 'European Jazz Masters'
* 1996: [[Red Danice hrvatske|Red Danice hrvatske z likom Marka Marulića]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/1996_03_21_395.html|date=14. marec 1996|accessdate=7. april 2020|title=Odluka o odlikovanju Redom Danice hrvatske s likom Marka Marulića|work=Narodne novine}}&lt;/ref&gt;

== Izbrana diskografija ==
{{col-begin}}
{{col-2}}
* ''Live in Belgrade'' (1982) - z Marković-Gut sextetom in Clarkom Terryjem
* ''Zvira Voda - Wellspring'' (1984) - z Ružo Pospiš-Baldani in Nevenom Frangešem
* ''What's New'' (1992) - z [[Joe Pass|Joeje Passom]] in [[Niels-Henning Ørsted Pedersen|N. H. Ø. Pedersenom]]
* ''To Zagreb With Love'' (1992)
* ''Ring All Stars - Eight Anniversary'' (1997)
* ''St. Miles Infirmary (Live At B.P. Club)'' (1999) - z Boilers
* ''Ethnology (Boško Petrović Plays Ethno Jazz)'' (2000)
* ''[[Round Midnight]]'' (2002) - z [[Big Band RTV Slovenija|Big Bandom RTV Slovenija]]

=== Zagreb Jazz Quartet ===
* ''Zagrebački Džez Kvartet'' (1960)
* ''Animal Dance'' (1964) - z [[John Lewis|Johnom Lewisom]] in [[Albert Mangelsdorff|Albertom Mangelsdorffom]]
* ''With Pain I Was Born'' (1966)
* ''The Zagreb Jazz Quartet'' (1986)
* ''In Concert'' (1991)
* ''Live!'' (2009)

=== B. P. Convention ===
* ''Zeleno raspoloženje'' (1975)
* ''Misterij bluesa (Mistery of Blues)'' (1976) - z [[Zagrebški solisti|Zagrebškimi solisti]]
* ''Stabilisation Blues'' (1982) - s [[Clark Terry|Clarkom Terryjem]]
* ''B.P.C. Moods / B.P.C. Blues'' (1989)
* ''Bag's Groove - Live At Studio &quot;M&quot;'' (2008) - feat. [[Sal Nistico]]

=== B. P. Convention Big Band ===
* ''Blue Sunset'' (1975)
* ''Josipa Lisac &amp; B. P. Convention Big Band International'' (1976) - z [[Josipa Lisac|Josipo Lisac]]
* ''Green Lobster Dream'' (1979)

=== Boško Petrović &amp; Neven Frangeš Duo ===
* ''Sarabanda'' (1986)
* ''From Moscow to L.A.'' (1987)
* ''Un Chien Andalou (Live In Opus One Vienna)'' (1991)
{{col-2}}
=== Bosko Petrovic's Nonconvertible All Stars ===
* ''Swinging East'' (1973)

=== Boško Petrović Quartet ===
* ''Tiffany Girl'' (1985)

=== Boško Petrović Quintet ===
* ''Featuring James Newton'' (1995)

=== Plesni Orkestar RTV Zagreb ===
* ''Intima'' (1972)
* ''Golden Hours'' (1983)

=== Trio Boška Petrovića ===
* ''Live At Studio M'' (2003)
* ''BP Club Blues'' (2004)
* ''... Live At The Royal Garden Jazz Club'' (2008) - z [[Georgie Fame|Georgiem Fameom]]

=== Pliva Jazz Laboratory ===
* ''Pliva Jazz Laboratory' (2002)
* ''Pliva Jazz Laboratory II'' (2003)

=== Filmska glasba ===
* ''Svanuće'' (1964)
* ''Ključ'' (1965)
* ''Slučajni život'' (1969)
* ''Jedanaesta zapovijed'' (1970)
* ''Lisice'' (1970)
* ''Timon'' (1973)
{{col-end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{discogs artist}}
* {{Allmusic|class=artist|id=mn0002151366}}
* [https://www.jazz.hr/glazbenici-i-sastavi/bosko-petrovic-327 Boško Petrović] na jazz.hr
* [https://web.archive.org/web/20090302074547/http://www.bpclub.hr/frset.htm Arhivirana spletna stran B.P. Cluba]
* [https://web.archive.org/web/20090525004244/http://www.jazzette.hr/ Arhivirana spletna stran Jazzette Records]
* [https://4d.rtvslo.si/arhiv/koncerti-kulturno-umetniski-program/174557010 Posnetek koncerta Boška Petrovića in Big Banda RTV Slovenija]

{{DEFAULTSORT:Petrović, Boško}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1935]]
[[Kategorija:Hrvaški skladatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški glasbeni pedagogi]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški jazz glasbeniki]]</text>
      <sha1>46uvrlsarri09broz2xtvffbujz4zfy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Obzidje Stona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>479146</id>
    <revision>
      <id>6677070</id>
      <parentid>6370252</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:37:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Carsten Steger</username>
        <id>203093</id>
      </contributor>
      <comment>Aerial image of Ston inserted.</comment>
      <origin>6677070</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5607" sha1="feqfd3k0p47gxa763moaxfwizvusizt" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška zgradba
|name=Obzidje Stona
|native_name=Stonske zidine
|location=[[Ston]], [[Dalmacija]]&lt;br/&gt;[[Hrvaška]]
|coordinates = {{coord|42.838|17.697|type:landmark|display=inline}}
|image=Aerial image of Ston (view from the southwest).jpg
|caption=Obzidje Stona
|map_type=Croatia
|map_size=200
|type=[[Obzidje]] [[File:Castlesymbol.svg]]
|built=14. – 15. stoletje
|builder=Dubrovniški in prebivalci Stona
|controlledby=[[Hrvaška]]
|materials=[[apnenec]]
|height=
|used=
|condition=ohranjeno
|ownership=Mesto Ston
|open_to_public=da
}}

'''Obzidje Stona''' je niz obrambnih kamnitih zidov, prvotno dolgih več kot 7 kilometrov, ki so obdajali in zaščitili mesto [[Ston]] v [[Dalmacija|Dalmaciji]], takrat del [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], v sedanji južni [[Hrvaška|Hrvaški]].&lt;ref name=&quot;citywallsdubrovnik&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.citywallsdubrovnik.hr/hr-stonske.htm |work=Citywallsdubrovnik.hr |publisher=Društvo prijatelja dubrovačke starine |title=Stonske zidine |language=hr |accessdate=2009-12-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081026064412/http://www.citywallsdubrovnik.hr/hr-stonske.htm |archivedate=October 26, 2008 }}&lt;/ref&gt; Gradnja se je začela leta 1358.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.vthawaii.com/EXTRA/Ston/Ston.html |title=arhivska kopija |accessdate=2020-05-07 |archive-date=2021-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411053527/http://www.vthawaii.com/EXTRA/Ston/Ston.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Danes je eden najdaljših ohranjenih [[fortifikacija|fotifikacijskih]] sistemov na svetu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.hrt.hr/292323/magazin/doznajte-zasto-stonske-zidine-ljepotom-mame-turiste |title=Stonske zidine, među najdužim su sačuvanim fortifikacijskim sustavima |accessdate=2020-05-07 |archive-date=2020-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200929135951/https://www.hrt.hr/292323/magazin/doznajte-zasto-stonske-zidine-ljepotom-mame-turiste |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Stonsko obzidje včasih imenujejo ''evropski Kitajski zid''.&lt;ref&gt;Radovinovič, Radovan (1999), ''The Croatian Adriatic'', p. 371, Naklada Naprijed, {{ISBN|953-178-097-8}}&lt;/ref&gt;

== Gradnja ==
Kljub temu, da je bila dobro zaščitena z masivnim mestnim obzidjem, je Drubrovniška republika uporabila [[Pelješac]] za izgradnjo druge obrambne linije &lt;ref name=&quot;vthawaii&quot;&gt;{{navedi splet | first=Aloha | last=Dean | url=http://www.vthawaii.com/EXTRA/Ston/Ston.html | title=Ston and Mali (the little) Ston – Second longest wall in all of Europe | work=Vthawaii.com | publisher=VTHawaii.Com | accessdate=2009-12-06 | archive-date=2021-04-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210411053527/http://www.vthawaii.com/EXTRA/Ston/Ston.html | url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Na ožji točki, tik pred priključkom polotoka na celino, je bil od Stona do Malega Stona zgrajen zid. V celotni dobi republike so obzidje vzdrževali in obnavljali, ko so želeli zaščititi dragocene soline, ki so prispevale k dubrovniškemu bogastvu, in še danes delujejo.

Po padcu republike so se na obzidju začela rušitvena dela. Kasneje so avstrijske oblasti odnesle material z obzidja za gradnjo šol in občinskih zgradb, pa tudi za slavolok ob obisku avstrijskega cesarja leta 1884. Zid okoli Malega Stona je bil porušen z izgovorom, da je škodljiv za zdravje ljudi. Rušenje je bilo po drugi svetovni vojni ustavljeno.

=== Opis ===
Zid, danes dolg 5,5 kilometra, povezuje Ston z Malim Stonom in je v obliki nepravilnega petkotnika. Dokončan je bil v 15. stoletju, skupaj z 10 okroglimi in 31 kvadratnimi stolpi (od tega jih je 20 ohranjenih) in 6 [[bastijon]]i. Znotraj so bile od severa do juga položene tri ulice in tri druge od vzhoda do zahoda. Tako je nastalo petnajst enakih blokov z 10 hišami v vsakem. Stanovanjske stavbe so bile okoli robov. Med javnimi zgradbami sta izjemni gotska Republiška kanclerjeva palača in škofovska palača.

Glavne ulice so široke 6 m (razen južne ulice, ki je široka 8 m), stranske ulice so široke 2 m. V mesto se je vstopalo skozi dvoja mestna vrata: ''Poljska vrata'' imajo latinski napis in datirajo v leto 1506. Središče sistema so trdnjava ''Veliki kaštio'' v Stonu, ''Koruna'' v Malem Stonu in trdnjava na hribu Podzvizd (224 m). Znani stavbeniki, ki so delali na projektu obzidja, so [[Michelozzo]] iz Firenc, [[Bernardino Gatti]] iz Parme in Giorgio da Sebenico ([[Juraj Dalmatinac]]) iz Benetk.&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=N1647OyYAqMC&amp;pg=PA146&amp;dq=walls+of+Ston+dubrovnik+Dubrovnik+Veliki+Ston++Michelozzo+di+Bartolomeo+Giorgio+da+Sebenico&amp;hl=en&amp;ei=V8T-TZX4Bo-evQO546z6Cg&amp;sa=X&amp;oi=book_result&amp;ct=result&amp;resnum=1&amp;ved=0CCwQ6AEwAA#v=onepage&amp;q=walls%20of%20Ston%20dubrovnik%20Dubrovnik%20Veliki%20Ston%20%20Michelozzo%20di%20Bartolomeo%20Giorgio%20da%20Sebenico&amp;f=false Croatia: Aspects of Art, Architecture and Cultural Heritage]{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} By John Julius Norwich  (p146)&lt;/ref&gt;

Mestni načrt [[Dubrovnik]]a je bil uporabljen kot model za Ston, a ker je bil Ston zgrajen na pripravljenem terenu, se je temu modelu bolj sledilo kot v Dubrovniku.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|City walls of Ston}}
* [http://www.dubrovnik-guide.net/ston.htm Ston - Dubrovnik Guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200208085854/http://www.dubrovnik-guide.net/ston.htm |date=2020-02-08 }}

[[Kategorija:Fortifikacije na Hrvaškem]]
[[Kategorija: Zgodovina Hrvaške]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Mestna obzidja]]</text>
      <sha1>feqfd3k0p47gxa763moaxfwizvusizt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Charles Frohman</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482398</id>
    <revision>
      <id>6677289</id>
      <parentid>5832251</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:28:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677289</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3204" sha1="skqf3eh3wppvlwb2q5mciizizu2mytt" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
|caption=Frohman leta 1914
|citizenship={{zastava|Združene države Amerike}}
}}

'''Charles Frohman''', [[Američani|ameriški]] [[Gledališče|gledališki]] [[režiser]] in [[producent]] * [[15. julij]] [[1856]] [[Sandusky, Ohio|Sandusky]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]] † [[7. maj]] [[1915]], [[Atlantski ocean]].                                                                                         

Frohman je odkril in promoviral številne zvezde na ameriškem odru. Med bolj znanimi primeri je igra [[Peter Pan]], ki jo je produciral tako v [[London|Londonu]] kot v [[Združene države Amerike|ZDA]]; v ameriški produkciji je zaigrala [[Maude Adams]], ki jo je odtlej javnost močno identificirala s to vlogo.

Leta 1896 je Frohman soustanovil Theatrical Syndicate, državno verigo gledališč, ki je imela vodilno vlogo v industriji potujočih gledaliških skupin, dokler brata Shubert nista postala dovolj močna, da sta končala njen praktični monopol. Sodeloval je z angleškimi producenti, vključno s Seymourjem Hicksom, s katerim je pred letom 1910 ustvaril niz londonskih uspešnic, kot so ''Quality Street'', ''The Admirable Crichton'', ''The Catch of the Season'', ''The Beauty of Bath'' in ''A Waltz Dream''. Skupno je Frohman produciral več kot 700 predstav. 

Na vrhuncu slave je Frohman umrl leta 1915 v [[Potop ladje RMS Lusitania|potopu ladje RMS Lusitania]].&lt;ref&gt;Marcosson &amp; Frohman, str. 387; Survivor discovering Frohman's body quoted in Hoehling, Adolph A., ''The Last Voyage of the Lusitania'' (Random House Value Publishing, 1991), str. 217–18; Ramsey, David, ''Lusitania, Saga and Myth'' (W. W. Norton &amp; Company, 2001), str. 96–97; ''New York American'', 1915-05-09, p. 1; ''New York Press'', &quot;Finds Frohman's Body&quot;, 1915-05-09, str. 5; [http://www.rmslusitania.info/people/saloon/charles-frohman/ &quot;Charles Frohman&quot;] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230805235630/http://www.rmslusitania.info/people/saloon/charles-frohman/ |date=2023-08-05 }}. ''The Lusitania Resource''; Zecher, str. 443.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''New York Tribune'', &quot;Frohman Burial Plans, Two Funeral Services May 25; 8 Pallbearers Named,&quot; 1915-05-14, str. 5; med pogrebci – glavnimi in časnimi – so bili [[Otis Skinner]], [[William Gillette]], [[Henry Miller]], [[E. H. Sothern]], [[William Faversham]], [[John Barrymore]], [[Augustus Thomas]], [[Edward Sheldon]], [[Henry Arthur Jones]], [[Paul M. Potter]], [[George Ade]] in [[Harry Leon Wilson]]. Glej tudi Zecher, str. 443, 676.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Frohman and Marcosson, pp. 389-390&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==
* {{navedi knjigo | last1 = Marcosson| first1 = Isaac Frederick| last2 = Frohman| first2 = Daniel| title = Charles Frohman: Manager and Man| publisher = John Lane, The Bodley Head | url=https://archive.org/details/charlesfrohmanma00marc| year = 1916}}
* {{navedi knjigo |last=Zecher |first=Henry |title=William Gillette, America's Sherlock Holmes |publisher=Xlibris Corporation |year=2011}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Frohman, Charles}}
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški režiserji]]
[[Kategorija:Umrli na morju]]
[[Kategorija:Utopljeni ljudje]]</text>
      <sha1>skqf3eh3wppvlwb2q5mciizizu2mytt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lidija Golc</title>
    <ns>0</ns>
    <id>482996</id>
    <revision>
      <id>6677239</id>
      <parentid>6611571</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:45:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <comment>/* Glej tudi */</comment>
      <origin>6677239</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6168" sha1="c8lv2cj067f6sm7s9jw74361tt7e5so" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Lidija Golc''', [[profesor|profesorica]] [[slovenščina|slovenščine]] in [[Slovenci|slovenska]] [[pesnica]], * [[19. november]] [[1955]], [[Ljubljana]].

Maturirala z odličnim uspehom leta 1974 na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]] na oddelku intenzivne angleščine. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] je leta 1979 končala visokošolski študij [[Slovenščina|slovenskega jezika]] s [[Književnost|književnostjo]]&lt;ref&gt;Lidija Golc, ''Otroška in mladinska proza Lojzeta Kovačiča, Smiljana Rozmana, Bena Zupančiča'': A-diplomska naloga {{COBISS|ID=68501090}}&lt;/ref&gt; in [[ruščina|ruščine]], leta 2009 pa še magistrski študij iz didaktike književnosti.&lt;ref&gt;Lidija Golc, ''Aktualizacija domačega branja pri književnem pouku v srednji šoli'': magistrsko delo {{COBISS|ID=39135074}}&lt;/ref&gt;

Po diplomi je dvanajst let poučevala na [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|Osnovni šoli Prežihovega Voranca]] v Ljubljani, kjer je bilo pomembno njeno pionirsko delo pri uvajanju računalnika v pouk slovenščine v okviru projekta Petra. Od 1. septembra 1994 do svoje upokojitve leta 2021 je poučevala slovenščino na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani, kjer je koordinirala tudi vse kulturne dejavnosti.
 
O svojem pedagoškem delu je objavila članke v stanovski reviji ''Slovenščina v šoli'' ter številne druge članke in leposlovne prispevke v revijah ''Vzgoja'', ''[[Šolski razgledi]]'', ''[[Mladika (revija)|Mladika]]'', ''Rastje'', ''[[Nedelja (časopis)|Nedelja]]'' in  ''Novice, slovenski tednik za Koroško''. Leta 2019 je za svoje pedagoško delo prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva]].

Prve pesmi je objavila v reviji ''Otrok in družina''. Šele po nekaj desetletjih se je kot pesnica znova oglasila v tržaški reviji ''[[Mladika (revija)|Mladika]]''. Od leta 2011 pa je objavila šest pesniških zbirk.

Lidija Golc je članica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.dspavstrija.at/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=112:golc-lidija&amp;catid=40:lani-od-a-do-&amp;Itemid=112 |title=Lidija Golc, Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji |accessdate=2020-08-23 |archive-date=2016-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161207081440/http://www.dspavstrija.at/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=112:golc-lidija&amp;catid=40:lani-od-a-do-&amp;Itemid=112 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in članica [[Slovenski center PEN|slovenskega PEN-a]].

=== Učbeniki in matura ===
Lektorirala je številne učbenike za srednje šole. V soavtorstvu je za osnovno šolo napisala učbenike in priročnike za učitelje za sedmi, osmi in deveti razred devetletke ''Ta knjiga je zate'', ''Spletaj niti domišljije'', ''Z roko v roki''; za srednjo šolo pa učbenike ''Odkrivajmo življenje besed 1, 2, 3 in 4'' ter priročnik ''Slovenščina na poklicni maturi''. Bila je članica predmetne skupine za poklicno [[matura|maturo]], spraševalka slovenščine v izpitnih komisijah za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraževanja, popravljalka slovenščine na maturi in sodelavka v projektih za prenovo pouka slovenščine.

=== Zasebno ===
Po mamini strani izvira iz družine [[Grafenauer]] iz [[Marija na Zilji|Marije na Zilji]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]].&lt;ref&gt;Cvetka Žumer, [http://nszaveza.github.io/articles/78-spomini-na-oceta/ Spomini na očeta]. ''Zaveza: glasilo Nove slovenske zaveze'' 78, 1. september 2010&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bojana Modrijančič Reščič, Kdor nekje korenini, ga življenje ne razdedini, intervju z Lidijo Golc, nagrajenko Republike Slovenije na področju srednjega šolstva v letu 2019. ''Slovenščina v šoli'' 1/2020, str. 32-35&lt;/ref&gt; Ima dva odrasla otroka in živi v Ljubljani.

== Pesniške zbirke ==
* Lidija Golc, ''Dobro, pa se še izboljšuje'', Celovec : Mohorjeva, 2011  {{COBISS|ID=256529664}}
* Lidija Golc, ''Amarkordi'', Založništvo in izdelava - Celovec : Mohorjeva, 2013  {{COBISS|ID=268467712}}
* Lidija Golc, ''Vsakomur iz svoje lepene'', Založništvo in izdelava - Klagenfurt = Celovec : Drava, 2017  {{COBISS|ID=290496000}}
* Lidija Golc, ''Valdarke : pesmi = poems = pjesme = canzoni = Gedichte = stihotvorenija'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Buča, 2018  {{COBISS|ID=295191040}}
* Lidija Golc, ''Kakor roke v objem : pesmi = Wie Hände zur Umarmung : Gedichte'', Založništvo in izdelava - Celovec : Mohorjeva, 2020  {{COBISS|ID=25510915}}
* Lidija Golc, ''Novakoronavirusnice = Newcoronaviruslings'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Buča, 2020  {{COBISS|ID=26646019}}
* Lidija Golc, ''Skorje = Crusts = Kore = Cortecce = Rinden = Kožura'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Buča, 2023  {{COBISS|ID=169136387}}
* Lidija Golc, Solina, Franc, ''Torzo = Torso = Torso'', Založništvo in izdelava - Ljubljana : Založba UL FRI, 2023  {{COBISS|ID=170635523}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pesnikov]]
* [[seznam slovenskih učiteljev]]

== Sklici ==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174378071?s=radio Lidija Golc], Razkošje v glavi, Radio prvi, Radio Slovenija, 19. december 2015 
* [https://cba.fro.at/309049 Lidija Golc], Sendereihe 100 frauen. slowenische literatur I 100 žensk. slovenska literatura, Svobodni radio Agora, 21. februar 2016
* [http://vrabecanarhist.eu/avtor/lidija-golc/ Lidija Golc], Vrabec anarhist, Portal za književnost in mišljenje
* [https://www.agora.at/news/detail/agora-akzente-100-let-koroshkega-plebiscita-100-jahre-kaerntner-volksabstimmung4?fbclid=IwAR1k-sQc_Z_BUtneE7d4FOU3nRSXRWVVHAJ-Q1t_lUtZqU31TOnxm6KHaxY Lidija Golc],  Na Koroškem je občutek za ljudi I In Kärnten herrscht ein Gefühl für Menschen,  7. oktober 2020

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Golc, Lidija}}
[[Kategorija:Slovenski pesniki]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]</text>
      <sha1>c8lv2cj067f6sm7s9jw74361tt7e5so</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ramakrišna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>493238</id>
    <revision>
      <id>6677139</id>
      <parentid>5948617</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:04:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-29812-55</username>
        <id>260089</id>
      </contributor>
      <comment>manjši popravek imena</comment>
      <origin>6677139</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6542" sha1="3bh71wmo9hfuei2gfcqgf245iqqqszj" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{infopolje oseba}}
'''Sri Ramakrishna Paramahamsa''' (rojen kot '''Gadadhar Chattopadhyaya'''), indijski svetnik in verski vodja, * [[18. februar]] [[1836]], [[Kamarpukur]], [[Indija]], † [[16. avgust]] [[1886]].

Sri Ramakrishna je kot mlad doživljal duhovne vizije in ekstaze. Nanj je vplivalo več verskih tradicij. Kot duhovniku v templju Dakshineshwar Kali so mu mistični temperament ter ekstaze postopoma pridobile splošno priznanje in k njemu pripeljale različne duhovne učitelje. Te učitelji so mu predstavljali različne verske tradicije in rituale. Sčasoma je tudi sam začel poučevati učence.

== Mladost in zgodnje življenje ==
Sri Ramakrishna se je rodil 18. februarja 1836 v vasi Kamarpukur v Zahodni Bengaliji v Indiji. Njegova družina je bila revna, pobožna in pravoslavna družina Brahmanov. Po nekaterih navedbah njegovih privržencev so starši Ramakrishne pred njegovim rojstvom doživeli nadnaravne dogodke in vizije. Družina je bila posvečena hindujskemu Bogu Rami, otroci moškega spola pa so dobili imena, ki so se začela z Ramo: Ramkumar, Rameswar in Ramakrishna. Čeprav je Ramakrishna dvanajst let redno obiskoval vaško šolo, je pozneje zavrnil tradicionalno šolanje. Ramakrishna je potoval čez državo in na tej poti je spoznal veliko ljudi, ter doživel veliko videnj in ekstaz. Podobne vizije naj bi imel že kot otrok. Od njegovega 10. leta šolanja so te transi postali običajni in do zadnjih let njegovega življenja so se mu vizije pojavljale skoraj vsak dan. Na začetku so te izkušnje razlagali kot epileptične napade, kar je Ramakrishna zavrnil. Oče Ramakrishne je umrl leta 1843, nato pa so družinske obveznosti padle na njegovega starejšega brata Ramkumarja. Ta izguba ga je bolj zbljižala materi in čas je začel preživljati v gospodinjskih dejavnostih in vsakdanjem čaščenju gospodinjskih božanstev. Ko je bil Ramakrishna v najstniških letih, se je družinski finančni položaj poslabšal. Ramkumar je v Kolkati ustanovil sanskrtsko šolo in služboval kot duhovnik. Ramakrishna se je leta 1852 z bratom preselil v Kolkato, da bi pomagal pri duhovniškem delu.

== Tempelj Kali ==
V letu 1855 je bil Ramkumar imenovan za duhovnika templja Kali, ki ga je zgradila Rani Rashmoni - bogata ženska iz Kolkate, ki je bila znana po svoji prijaznosti in dobrohotnosti do revnih ter tudi po svoji verski predanosti. Ramakrishna je skupaj s svojim nečakom postal pomočnik Ramkumarju. Ko je Ramkumar umrl leta 1856, je Ramakrishna prevzel mesto duhovnika templja Kali. Po smrti brata je Ramakrishna začel gledati na boginjo Kali iz drugačne perspektive. Nanjo je gledal kot na svojo mater in na mater vsega vesolja. Tako obupano si je želel videti njeno vizijo, a kljub mnogim meditacijam mu to ni uspelo. Prišel je do točke življenja, kjer si je hotel zaradi neuspele vizije, vzeti življenje. Tik preden bi storil samomor, je uvidel dolgo časa želeno vizijo, vizijo boginje Kali, matere celotnega vesolja.

== Poroka ==
Ramakrishna pa je zaradi svojih duhovnih obredov in praks postajal vedno bolj duševno nestabilen. Mati in njegov starejši brat Rameswar sta se odločila, da bosta Ramakrishni našla ženo, z mislijo, da bo tako moral prevzeti družinsko odgovornost in s tem pozabil na svoje duhovne obrede. Tako se je poročil s [[Sarada Devi|Sarado Devi]]. Ramakrishna je postal zelo vplivna osebnost v njenem življenju in ona je postala močna privrženka njegovih naukov. Po poroki je Sarada ostala v Jayrambatiju in se pri osemnajstih letih pridružila Ramakrishni v Dakshineswarju.

== Učitelji ==
Med tem časom, ko je bil Ramakrishna duhovnik v Dakshineswarju se je učil vseh možnih oblik čaščenja s pomočjo mnogih učiteljev. Bhairavi Brahmani je Ramakrishni predstavil Tantro, ta je kasneje igrala pomembnejšo vlogo v duševnem razvoju Ramakrishne. Ramakrishna je pri vašnavskemu guruju Jatadhariju prevzel prakso vatsalya bhave, nekaj let kasneje ga je menih Naga Sannyasi vpeljal v sannyaso in nedualno obliko meditacije. Ramakrishna pa se je izobrazil tudi v verovanju krščanstva in Islamski veri. Podučil se je tudi v poznavanju Biblije.

== Popularizacija ==
Leta 1875 se je Ramakrishna srečal z vodjo Brahmanov Samaja Keshabom Chandro Senom. Ta je pod vplivom Ramakrishne sprejel hindujski politeizem in ustanovil versko gibanje (Nava Vidhan), ki temelji na Ramakrishninih načelih (najpomembnejše je bilo - Častiti Boga kot mater). Keshab je kasneje Ramakrishnine nauke začel objavljati v revijah, kar je bilo ključnega pomena za opozarjanje Ramakrishne na širšo publiko. Po Keshabu so tudi drugi Brahmani, začeli občudovati Ramakrishno, širiti njegove ideale in preusmerjati njihov družbeno-verski pogled. V tem času so ga začeli obiskovati številni ugledni ljudje. Eden izmed njih je napisal biografijo Ramakrishne. Ta je predstavila indijskega svetnika predvsem zahodnem svetu, kjer je pustila zelo pozitiven vtis. Sodobno interpretacijo indijskih tradicij pa je populariziral Swami Vivekanando, ta je kasneje ustanovil red Ramakrishna, s katerim je razširil svoja poslanstva po celem svetu.

== Smrt ==
Ramakrishna je trpel za rakom grla. Bil je deležen mnogih zdravljenj in ko se mu je stanje poslabšalo, so ga preselili v veliko hišo v Cossiporeju. V njegovih zadnjih dnevih so zanj skrbeli njegovi učenci in žena. V trenutkih pred smrtjo pa naj bi svoje duhovne sposobnosti prenesel na svojega najboljšega učenca Vivekanando. Sri Ramakrishna je umrl 16. avgusta, leta 1886.

== Zapuščina ==
Ramakrishna velja za pomembno osebnost bengalske renesanse 19. in 20. stoletja. V njegovem imenu je bilo ustanovljenih več organizacij. Ramakrishna Math in Ramakrishna Mission sta glavni organizaciji, ki ju je ustanovil Swami Vivekananda. Ramakrishna Mission obsežno dela na področju zdravstva, pomoči ob nesrečah, upravljanja podeželja, blaginje plemen, osnovnega in visokega šolstva. Tudi veliko drugih vplivnih oseb in umetnikov (Mahatma Gandhi, Franz Dvorak, Lev Nikolajevič Tolstoj) so priznali vpliv Ramakrishne.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==

* [citirano 25. 11. 2020]. Dostopno na naslovu: http://www.danfilozofije.net/dejavnosti/philoguerrillo/sri-ramakrisna-zlato/. 
* [citirano 27.11.2020]. Dostopno na naslovu: https://ramakrishna.org/ramakrishna.html.
* Ramakrishna se v slovenski literaturi pojavi zgolj v knjigi: RAMAKRISHNA. '''Reki.''' Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN 86-11-14191-1

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Hindujski filozofi]]</text>
      <sha1>3bh71wmo9hfuei2gfcqgf245iqqqszj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Babica (film, 1940)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>498311</id>
    <revision>
      <id>6677220</id>
      <parentid>6260589</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:17:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677220</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3748" sha1="d007c1319utruuu6qm8utj8ckb00mc9" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name           = Babica
| image          = 
| caption        = 
| director       = [[František Čap]]
| producer       = [[Vilem Brož]]
| based_on       = {{based on|[[Babica (roman)|Babica]]|[[Božena Němcová]]}}
| writer         = [[František Čap]]&lt;br&gt;[[Karel Hašler]]&lt;br&gt;[[Václav Wasserman]]
| starring       = [[Terezie Brzková]]&lt;br&gt;[[Světla Svozilová]]&lt;br&gt;[[Karel Trešňák]]
| music          = [[Jiří Fiala]]
| cinematography = [[Karl Degl]]
| editing        = [[Antonín Zelenka]]
| distributor    = [[Lucernafilm]]
| studio         = [[Lucernafilm]]
| released       = {{film date|1940|11|15|df=yes}}&lt;ref name=&quot;prehled&quot; /&gt;
| runtime        = 97 minut
| country        = [[Protektorat Češka in Moravska|Češka]]
| language       = [[češčina]]
}}
'''''Babica''''' ({{jezik-cs|Babička}}) je češki [[črno-beli film|črno-beli]] [[romantični film|romantično]]-[[dramski film]] iz leta 1940, ki ga je režiral [[František Čáp]] in zanj napisal tudi scenarij skupaj s [[Karel Hašler|Karlom Hašlerjem]] in [[Václav Wasserman|Václavom Wassermanom]] po klasičnem [[Babica (roman)|istoimenskem romanu]] [[Božena Němcová|Božene Němcové]].&lt;ref name=&quot;prehled&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395928/babicka|language=cs|title=Babička (1940)|website=Filmový přehled|accessdate=2021-04-30|archive-date=2021-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20210430145007/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/395928/babicka|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Film je produciral [[Vilém Brož]], glasbo pa napisal [[Jiří Fiala]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Terezie Brzková]], [[Světla Svozilová]] in [[Karel Trešňák]]. Zgodba prikazuje preprosto starko (Brzková), ki se s hčerko Terezko ([[Světla Svozilová]]) in vnukinjo Barunko (Tanská) preseli na [[Staré bělidlo]].

Primerno je bil prikazan 15. novembra 1940 v čeških kinematografih. Čap je sledil romanu in pustil konec odprt, s čimer je nasprotoval češkim cenzorjem, ki so želeli ugajati [[Nacisti|nacističnim]] okupatorjem. Zaradi tega so film desetkrat zavrnili, enajstič pa je bil odobren brez sprememb. Čap se je izkazal z izbiro amaterskih igralcev, navdušil gledalce in postal najbolj cenjen češki režiser.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-04-30 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}&lt;/ref&gt;

==Vloge==
* [[Terezie Brzková]] kot babica
* [[Nataša Tanská]] kot Barunka
* [[Jitka Dušková]] kot Adélka
* [[Dagmar Appelová]] kot Adélka (starejši)
* [[Karel Třešňák (herec)|Karel Třešňák]] kot Jan Prošek
* [[Světla Svozilová]] kot Terezka Prošková
* [[Jiřina Štěpničková]] kot Viktorka
* [[Gustav Nezval]] kot črni lovec
* [[Marie Glázrová]] kot princesa
* [[Nora Cífková]] kot kontesa Hortenzie
* [[Jaroslav Průcha]] kot reisenburški lovec
* [[Anna Steimarová]] kot kovačka
* [[Josef Vošalík]] kot administrator
* [[Stanislav Neumann (igralec)|Stanislav Neumann]] kot pisar
* [[Božena Šustrová]] kot Kristla
* [[Jiří Dohnal (igralec)|Jiří Dohnal]] kot Jakub
* [[Karel Kolár]] kot Kristlin oče
* [[Marie Blažková (herečka)|Marie Blažková]] kot mlinarka
* [[Marie Skalická]] kot Mančí
* [[Vladimír Řepa]] kot Kudrna
* [[Helena Růžičková|Helena Málková]] kot Kudrnin otrok

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{František Čap}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]]
[[Kategorija:Češki filmi]]
[[Kategorija:Črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Romantično dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]
[[Kategorija:Filmi Lucernafilm]]</text>
      <sha1>d007c1319utruuu6qm8utj8ckb00mc9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bela tema</title>
    <ns>0</ns>
    <id>498683</id>
    <revision>
      <id>6677248</id>
      <parentid>6260613</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T00:08:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677248</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3257" sha1="30xq9q2qv42vh71ga204t3tp9xcbmsv" xml:space="preserve">{{Infobox film
| name = Bela tema
| image =
| caption =
| director = [[František Čap]]
| producer =  
| writer =  [[František Čap]] &lt;br&gt; [[Leopold Lahola]]
| based_on = {{based on|''Děti této země''|[[Růžena Fischerová]]}}
| narrator =
| starring = [[Július Pántik]] &lt;br&gt; [[Mária Prechovská]] &lt;br&gt; [[Boris Andrejev]]
| music = [[Jiří Srnka]] 
| cinematography = [[Václav Huňka]]
| editing = [[Jan Kohout]]
| studio =  [[Československý státní film]]
| distributor = 
| released = {{film date|1948|8|27|df=yes}}
| runtime = 102 minut
| country = [[Češkoslovaška]]
| language = [[češčina]]
}}

'''''Bela tema''''' ({{jezik-cs|Bílá tma}}) je češkoslovaški [[črno-beli film|črno-beli]] [[vojni film|vojni]] [[dramski film]] iz leta 1948, ki ga je režiral [[František Čap]] in zanj napisal tudi scenarij skupaj z [[Leopold Lahola|Leopoldom Laholo]]. Temelji na romanu ''Děti této země'' [[Růžena Fischerová|Růžene Fischerové]], v glavnih vlogah nastopajo [[Július Pántik]], [[Mária Prechovská]] in [[Boris Andrejev]].&lt;ref name=&quot;filmovyprehled&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/396073/bila-tma|title=Bílá tma|website=Filmový přehled|publisher=NFA|accessdate=2021-05-04|language=cs|archive-date=2021-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210504140913/https://www.filmovyprehled.cz/cs/film/396073/bila-tma|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Zgodba je postavljena na konec [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in prikazuje umik partizanske brigade v slovaške gore, ob tem so prisiljeni pustiti ranjene vojake z zdravnikom, dvema medicinskima sestrama in partizanoma v gozdnem zaklonišču. 

Primerno je bil prikazan 27. avgusta 1948 v čeških kinematografih. Sodeloval je na [[Mednarodni filmski festival v Karlovih Varih|Mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih]], kjer je bil nominiran za glavno nagrado kristalni globus, in [[Mednarodni filmski festival v Zlínu|Mednarodnem filmskem festivalu v Zlínu]], kjer je žirija režiserju očitala patetičnost v dialogih in pasivnost nekaterih likov. Čap je očitke ostro zavrnil in kritiziral delo žirije, zato je bil odstavljen in suspendiran. To je bil tako njegov zadnji film posnet na Češkoslovaškem.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-05-04 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}&lt;/ref&gt;

==Vloge==
* [[Július Pántik]] kot Pavel Kafka
* [[Mária Prechovská]] kot med. sestra Katka
* [[Boris Andrejev]] kot sovjetski partizan Dugin
* [[Natasa Tanská]] kot med. sestra Rozka Kafková
* [[Jozef Budský]] kot Laco Pánek
* [[Ladislav H. Struna]] kot Jan Holesa
* [[Julius Bartfay]] kot Jano
* [[Rudolf Deyl]] kot Zika
* [[Vladimír Durdík]] kot major Mraz
* [[Zdenek Hodr]] kot vojak
* [[Branislav Koren]] kot partizan
* [[Jozef Kovác]] kot Jedlík

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{FilmLinks}}

{{František Čap}}
{{normativna kontrola}}
{{film-stub}}

[[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]]
[[Kategorija:Češki filmi]]
[[Kategorija:Črno-beli filmi]]
[[Kategorija:Dramski filmi]]
[[Kategorija:Filmi o drugi svetovni vojni]]
[[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]]</text>
      <sha1>30xq9q2qv42vh71ga204t3tp9xcbmsv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arena Žalgiris</title>
    <ns>0</ns>
    <id>501954</id>
    <revision>
      <id>6677153</id>
      <parentid>6653771</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:51:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677153</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13942" sha1="5ljw7kigvdssda8tj2carqewp5y3bbu" xml:space="preserve">{{Infobox Stadium
| stadium_name        = Arena Žalgiris
| nickname            = 
| image               = [[Slika: Žalgirio Arena, Kaunas, Lithuania (cropped).jpg |250px|]]
| fullname            = 
| location            = [[Kaunas]], [[Litva]]
| coordinates         = 
| broke_ground        = 26. september 2008
| built               = 
| opened              = 18. avgust 2011
| renovated           = 
| expanded            = 
| closed              = 
| demolished          = 
| owner               = Mestna občina Kaunas
| operator            = 
| surface             = parket
| construction_cost   = 50 million €
| architect           = Eugenijus Miliūnas
| structural engineer =
| services engineer   =
| general_contractor  = Vėtrūna
| project_manager     =
| main_contractors    = 
| former_names        = 
| tenants             = KK Žalgiris, Kaunas
| seating_capacity    = [[košarka]]: 15.415&lt;br /&gt;[[Koncert (glasbena prireditev)|koncerti]]: 20.000&lt;br /&gt;[[hokej na ledu]]: 13.762 &lt;br /&gt;[[cirkus]]: 15.400 &lt;br /&gt;[[boks]]: 15.261 &lt;br /&gt;[[odbojka]]: 13.666 &lt;br /&gt;[[rokomet]]: 13.807
| dimensions          = 
| scoreboard          =
| website = {{URL|zalgirioarena.lt}}
}}

'''Arena Žalgiris''' je večnamenska notranja arena v novem mestu [[Kaunas]] v [[Litva|Litvi]]. Arena stoji na otoku reke [[Nemen]]. Je največja dvorana v [[Baltske države|Baltskih državah]]. Največja možna sedežna kapaciteta za košarkarske tekme je 15.450 in 20.000 gledalcev za koncerte (ko je oder na sredini in 17.000, ko je oder ob strani arene). Arena Žalgiris je nadomestila športno dvorano Kaunas kot glavno prizorišče v mestu.

Arena Žalgiris se uporablja za prirejanje košarkarskih tekem in koncertov. Imenski košarkarski klub KK Žalgiris, ki trenutno tekmuje v domači LKL in Evroligi, uporablja objekt za vse svoje evropske in LKL domače tekme. KK Žalgiris in Žalgiris Arena imata najvišjo povprečno udeležbo v Evroligi v letih 2011-12, 2012-13, 2017-18 in 2018-19.

== Zgodovina ==
Gradnja arene se je začela septembra 2008; glavni izvajalec arene je litovsko gradbeno podjetje Vėtrūna, glavni arhitekt - Eugenijus Miliūnas. Skupni stroški arene naj bi znašali 168,8 milijona litov (50 milijonov evrov). Arena je bila odprta 18. avgusta 2011 s košarkarsko tekmo med [[Litvanska košarkarska reprezentanca|Litvo]] in [[Španska moška košarkarska reprezentanca|Španijo]].

Arena Žalgiris je izvedla končnico in finale 37. evropskega košarkarskega prvenstva ([[Evropsko prvenstvo v košarki 2011|EuroBasket 2011]]), ki je bilo septembra 2011.

Litovska skupina SEL je 5. decembra 2015 postavila nov rekord obiska arene - 20.517 gledalcev s 360 odrskim koncertom.

6. januarja 2016 so generalni direktorji klubov Evrolige Žalgiris Areno izbrali za najboljšo areno turnirja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Eurolygos klubų vadovų apklausa: &quot;Žalgirio&quot; arena – geriausia Europoje|url=http://www.15min.lt/24sek/naujiena/europa/eurolygos-klubu-vadovu-apklausa-zalgirio-arena-geriausia-europoje-874-563543|website=24sek.lt|accessdate=5 January 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|last1=Urbonas|first1=Donatas|title=Magiška vieta Kaune, kurios pavydi visa Europa|url=http://www.15min.lt/24sek/naujiena/lietuva/magiska-vieta-kaune-kurios-pavydi-visa-europa-875-563843|website=24sek.lt|accessdate=6 January 2016}}&lt;/ref&gt;

== Podatki ==
[[File:Žalgiris Arena interior 18 Aug 2011 2.jpg|thumb|left|Notranjost Arene Žalgiris leta 2011]]
Arena Žalgiris je največja v baltskih državah in obsega 39.684 m2. Za koncerte sprejme 20.000 gledalcev. Stoji na vzhodnem delu rečnega otoka reke Nemen in ima obliko devet vogalov. Fasada arene je izdelana iz vrhunskega in zelo prozornega stekla. Del fasade ima edinstveno kovinsko steno, ki je že naravno obdana z rjo.

Opremljena je z nekaterimi edinstvenimi tehničnimi rešitvami, kot so električni pomik stekel in sodobna instalacija za izdelavo ledu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kauno.diena.lt/naujienos/miestas/zalgirio-arenos-langai-bus-su-varikliais-324484|title=Žalgirio arenos langai bus su varikliais |accessdate=18 September 2011|language=lt}}&lt;/ref&gt; V Areni Žalgiris je nameščena napredna avdio oprema (ojačevalniki, digitalni mešalni stroji in scenske omarice) Yamahe. V areni je 48 VIP apartmajev, 21 apartmajev za košarkarski klub in medije Žalgiris, 9 apartmajev za enkratno najem, razstavna dvorana in fitnes. V Areni je 8 dvoran, kjer letno poteka več kot 150 različnih prireditev.

== Glavni dogodki ==
Od odprtja leta 2011 je Arena Žalgiris gostila številne koncerte. Glavne zvezde, ki so imeli koncerte v Kaunasu, so bili: [[Red Hot Chili Peppers]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Maželytė|first=Edita|title=Kauno &quot;Žalgirio&quot; arenoje siautė &quot;Red Hot Chili Peppers&quot; gerbėjai|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/kauno-zalgirio-arenoje-siaute-red-hot-chili-peppers-gerbejai.d?id=59201143|publisher=Delfi|language=lt|date=July 28, 2012|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Lenny Kravitz]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Jurkevičius|first=Martynas|title=Lenny Kravitzas Žalgirio Arenoje valdė gyvu rokenrolu|url=http://www.kult.lt/lenny-kravitzas-kaune-valde-gyvu-rokenrolu/|publisher=Kultūrnamis|language=lt|date=November 15, 2011|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Sting]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Sting koncertas Kauno Žalgirio arenoje (video)|url=http://kaunas.kasvyksta.lt/2012/07/31/kultura/sting-koncertas-kauno-zalgirio-arenoje-video/|publisher=Kas vyksta Kaune|language=lt|date=July 31, 2011|accessdate=May 13, 2016|archive-date=2021-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628183135/https://kaunas.kasvyksta.lt/2012/07/31/kultura/sting-koncertas-kauno-zalgirio-arenoje-video/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;, [[Eric Clapton]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Zilnys|first=Ramūnas|title=E. Claptono koncertas Kaune: dvi valandos muzikos mokantiems klausytis|url=http://zmones.lrytas.lt/muzika/e-claptono-koncertas-kaune-dvi-valandos-muzikos-mokantiems-klausytis.htm|publisher=lrytas.lt|language=lt|date=June 4, 2013|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Elton John]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kaune koncertavęs Eltonas Johnas atsiprašė dėl prikimusio balso, bet gerbėjų nenuvylė|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/kaune-koncertaves-eltonas-johnas-atsiprase-del-prikimusio-balso-bet-gerbeju-nenuvyle-28-393549|publisher=15min.lt|language=lt|date=December 19, 2013|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Rammstein]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Bulota|first=Šarūnas|title=Kauno &quot;Žalgirio&quot; arenoje garso ir ugnies pragarą sukūrė &quot;Rammstein&quot;|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pasaulis/kauno-zalgirio-arenoje-garso-ir-ugnies-pragara-sukure-rammstein-27-194398|publisher=15min.lt|language=lt|date=February 6, 2012|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Slash (glasbenik)|Slash]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Zilnys|first=Ramūnas|title=Rokeris Slashas apie koncertą Kaune: &quot;Sekso nebuvo, bet buvo gerai&quot; (interviu)|url=http://zmones.lrytas.lt/muzika/rokeris-slashas-apie-koncerta-kaune-sekso-nebuvo-bet-buvo-gerai-interviu.htm|publisher=lrytas.lt|language=lt|date=February 15, 2012|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Marilyn Manson]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Maželytė|first=Edita|title=Skandalingasis M.Mansonas Kaune paskleidė savo juoduosius kerus|url=http://www.delfi.lt/veidai/uzsienio-zvaigzdes/skandalingasis-mmansonas-kaune-paskleide-savo-juoduosius-kerus.d?id=58909461|publisher=Delfi|language=lt|date=June 12, 2012|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Katie Melua]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Bulota|first=Ramūnas|title=Kauno &quot;Žalgirio&quot; arenoje susirinkusią publiką užbūrė lyrinės dainininkės Katie Melua dainos|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pasaulis/kauno-zalgirio-arenoje-susirinkusia-publika-uzbure-lyrines-dainininkes-katie-melua-dainos-27-282326|publisher=15min.lt|language=lt|date=November 25, 2012|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[The Prodigy]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Bulota|first=Ramūnas|title=&quot;The Prodigy&quot; Kaune nurovė stogą|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/the-prodigy-kaune-nurove-stoga-28-221663|publisher=15min.lt|language=lt|date=May 25, 2012|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[James Blunt]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Orieškaitė|first=Ainė|title=&quot;Žalgirio&quot; arenoje – šėlsmas ir be krepšinio: J.Blunt sugrįžimas į Lietuvą|url=http://www.delfi.lt/pilietis/naujienos/zalgirio-arenoje-selsmas-ir-be-krepsinio-jblunt-sugrizimas-i-lietuva.d?id=50246502|publisher=Delfi|language=lt|date=October 2, 2011|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Hurts]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Paplekšnytė|first=Lolita|title=&quot;Hurts&quot; lietuvaičius graudino teatrališkumu, baltomis rožėmis ir bučiniu trispalvei|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/hurts-lietuvaicius-graudino-teatraliskumu-baltomis-rozemis-ir-buciniu-trispalvei.d?id=50626568|publisher=Delfi|language=lt|date=October 12, 2011|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Jean Michel Jarre]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Jurkevičius|first=Martynas|title=Jean-Michel Jarre Kaune lazeriais grojo &quot;Essential&quot; gabalus|url=http://www.kult.lt/jean-michel-jarre-kaune-lazeriais-grojo-%E2%80%9Eessential-gabalus/|publisher=Kultūrnamis|language=lt|date=October 20, 2011|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Zucchero]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Nemirtingo hito &quot;Baila Morena&quot; atlikėjas Zucchero Kauno senamiestyje kaitino moterų širdis|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/lietuva/nemirtingo-hito-baila-morena-atlikejas-zucchero-kauno-senamiestyje-kaitino-moteru-sirdis-3-346534|publisher=15min.lt|language=lt|date=June 19, 2013|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Sarah Brightman]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Po 10 metų į Lietuvą sugrįžusi Sarah Brightman klausytojus nuskraidino į kosmosą|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/lietuva/po-10-metu-i-lietuva-sugrizusi-sarah-brightman-klausytojus-nuskraidino-i-kosmosa-3-407525|publisher=15min.lt|language=lt|date=February 22, 2014|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Kylie Minogue]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Svėrytė|first=Monika|title=Seksualioji popmuzikos žvaigždė Kylie Minogue Kaune kurstė gerbėjų aistras|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/seksualioji-popmuzikos-zvaigzde-kylie-minogue-kaune-kurste-gerbeju-aistras-28-463732|publisher=15min.lt|language=lt|date=October 31, 2014|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Robbie Williams]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Į Robbie Williamso koncertą Kaune suplūdo tūkstantinė gerbėjų minia|url=http://www.15min.lt/zmones/naujiena/pramogos/muzika/i-robbie-williamso-koncerta-kaune-jau-plusta-tukstantine-gerbeju-minia-28-495136|publisher=15min.lt|language=lt|date=April 5, 2015|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Iron Maiden]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Metalo milžinai &quot;Iron Maiden&quot; pirmą kartą atvyksta į Lietuvą|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/metalo-milzinai-iron-maiden-pirma-karta-atvyksta-i-lietuva.d?id=69450740|publisher=Delfi|language=lt|date=November 2, 2015|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Mariah Carey]] &lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Pocytė|first=Kristina|title=Blizgučiais ir žavesiu Kauną užbūrusi M. Carey ypatingai pamalonino žiūrovą Andrių|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/blizguciais-ir-zavesiu-kauna-uzburusi-m-carey-ypatingai-pamalonino-ziurova-andriu.d?id=70942354|publisher=Delfi|language=lt|date=April 9, 2016|accessdate=May 13, 2016}}&lt;/ref&gt;, [[Muse]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/muse-kaune-tukstanciams-gerbeju-nunese-stoga.d?id=71591816|title=&quot;Muse&quot; Kaune tūkstančiams gerbėjų &quot;nunešė stogą&quot;|last=Achmedovas|first=Rafaelis|work=DELFI|access-date=2017-04-18}}&lt;/ref&gt; 5. maja 2017 je kanadska pop zvezda [[Nelly Furtado]] ponovno napovedala, da bo 24. oktobra 2017 nastopila na prizorišču, namesto da bi nastopila 13. oktobra 2017&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.bilietai.lt/lit/naujienos/pakeitimai/keiciasi-renginio-nelly-furtado-data-10-05-2017/.htm|title=Pasaulinė žvaigždė Nelly Furtado pirmąsyk koncertuos Lietuvoje|access-date=2017-04-18|language=lt-LT}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, 18. aprila 2017 so [[Queen]] igrali na prizorišču  v okviru turneje Queen + Adam Lambert 17. novembra 2017.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.delfi.lt/veidai/muzika/oficialu-legendine-roko-grupe-queen-surengs-koncerta-lietuvoje.d?id=74387512|title=Oficialu: legendinė roko grupė &quot;Queen&quot; surengs koncertą Lietuvoje|work=DELFI|access-date=2017-04-18}}&lt;/ref&gt; 11. marca 2018 je gostil finale Litvanske Eurovizije 2018.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://eurovoix.com/2018/02/17/lithuania-eurovizija-2018-final-held-kaunas/|title=Lithuania: Eurovizija 2018 final held in Kaunas|access-date=11 March 2018|date=17 February 2018|page=eurovoix.com|last=Granger|first=Anthony}}&lt;/ref&gt;

Tudi dogodek svetovnega prvenstva v motokrosu ''Night of the Jumps'' je potekal marca 2013 v Areni Žalgiris. Ta dogodek je bil del svetovne turneje ''Night of the Jumps''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=NIGHT of the JUMPs Kaunas 2013|url=http://www.fim-live.com/en/article/night-of-the-jumps-kaunas-2013/|publisher=Fédération Internationale de Motocyclisme|date=February 10, 2013|accessdate=May 13, 2016|archive-date=2020-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103084116/http://www.fim-live.com/en/article/night-of-the-jumps-kaunas-2013/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Žalgirio Arena}}
*{{Official website|http://www.zalgirioarena.lt}}
*{{facebook|Zalgirioarena}}
*[http://www.kaunoarena.info/index.php/projektas/kauno-arenos-statybos Construction progress] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210627011409/http://www.kaunoarena.info/index.php/projektas/kauno-arenos-statybos |date=2021-06-27 }}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Šport v Kaunasu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kaunasu]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2011]]
[[Kategorija:Športne dvorane v Litvi]]</text>
      <sha1>5ljw7kigvdssda8tj2carqewp5y3bbu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Christian Lindner</title>
    <ns>0</ns>
    <id>508752</id>
    <revision>
      <id>6677292</id>
      <parentid>6636500</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:48:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677292</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71963" sha1="7a0mefd2y5cfe0e4rxa5uxq03w66qvr" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Christian Wolfgang Lindner''', [[Nemčija|nemški]] [[politik]], * [[7. januar]] [[1979]], [[Wuppertal]].

Od 7.&amp;nbsp;decembra 2013 dalje je Lindner štirinajsti predsednik zvezne FDP – liberalne stranke Nemčije. Od leta 2000 do 2009 in ponovno od maja 2012 do oktobra 2017 je bil poslanec državnega parlamenta [[Severno Porenje - Vestfalija|Severnega Porenja - Vestfalije]]. Od oktobra 2009 do julija 2012 je bil Lindner poslanec v nemškem Bundestagu, od decembra 2009 do decembra 2011 pa tudi generalni sekretar zvezne FDP. Lindner se je po zveznih volitvah leta 2017 kot vodilni kandidat svoje stranke znova preselil v nemški Bundestag in prevzel mesto predsednika poslanske skupine FDP.

== Kariera ==

=== Zasebno ===
Lindner se je rodil leta 1979 kot sin učitelja v Wuppertalu.Po ločitvi staršev je odraščal z materjo v bližnjem Wermelskirchnu.&lt;ref name=&quot;BamS&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.bild.de/politik/2010/politik/sind-sie-sicher-dass-westerwelle-in-einem-jahr-noch-ihr-chef-ist-teil-2-14250152.bild.html|titel=Ist Westerwelle in einem Jahr noch Ihr Chef?|hrsg=[[Bild am Sonntag]]|datum=2010-10-10|zugriff=2012-04-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110403070614/http://www.bild.de/politik/2010/politik/sind-sie-sicher-dass-westerwelle-in-einem-jahr-noch-ihr-chef-ist-teil-2-14250152.bild.html |date=2011-04-03 }}&lt;/ref&gt; Po končani srednji šoli v Wermelskirchnu leta 1998 je Lindner služil civilni vojni rok kot hišnik na Akademiji Theodor Heuss fundacije Friedrich Naumann v Gummersbachu. Po njegovih lastnih besedah se je odločil proti služenju vojaškega roka, ker ni želel prekiniti podjetniške dejavnosti, ki jpo je začel že leta 1997. Kasneje je svojo odločitev preklical in se odločil za položaj rezervnega častnika.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Werner Sonne|url=https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/das-unterschreibe-ich-mit-blut-777738909|titel=&quot;Das unterschreibe ich mit Blut&quot;|werk=[[Politik &amp; Kommunikation]]|datum=2016-07-01|zugriff=2020-08-23}} {{Navedi splet |url=https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/das-unterschreibe-ich-mit-blut-777738909 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2021-05-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210525131526/https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/das-unterschreibe-ich-mit-blut-777738909 |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

Od leta 1999 do 2006 je na Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn študiral [[Politične znanosti|politologijo]] kot glavni predmet ter ustavno pravo in [[Filozofija|filozofijo]] kot stranska predmeta.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/wahl-in-nordrhein-westfalen-2012/christian-lindner-der-rueckkehrer-11686750.html|titel=Christian Lindner: Der Rückkehrer|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-03-16|zugriff=2012-04-23}}&lt;/ref&gt; Po enajstih semestrih je pridobil akademski naziv Magister Artium (M.&amp;nbsp;A.). V magistrski nalogi na Inštitutu za politologijo se je ukvarjal s temo ''Davčna konkurenca in finančne izravnave.'' ''Ali je finančno ustavo mogoče reformirati ?''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=»Bambi« legt los|date=2004-11-29|url=http://www.spiegel.de/spiegel/unispiegel/d-37611149.html|access-date=2021-11-24|archive-date=2013-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20131225144359/http://www.spiegel.de/spiegel/unispiegel/d-37611149.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med študijem je Lindner služil rezervni častnik v zračnih silah.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.christian-lindner.de/Biografie/170b63/index.html|titel=Biografie von Christian Lindner|werk=christian-lindner.de|zugriff=2013-05-09}}&lt;/ref&gt; 2002 je bil povišan v rezervnega poročnika.&lt;ref&gt;Lindner, Christian – Mitglied des Deutschen Bundestags (auf kuerschner.info – Politikerbiographien)&lt;/ref&gt; Kot rezervist se je približno štiri leta kot zapisnikar udeleževal vojaških vaj pri poveljstvu letalskih sil v Kölnu-Wahnu.&lt;ref name=&quot;Post&quot; /&gt; Leta 2008 je postal častnik za zvezo državnega poveljstva Severno Porenje - Vestfalija v Düsseldorfu.&lt;ref name=&quot;Post&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Verbindungsoffizier zum Landeskommando|date=2008-07-26}}&lt;/ref&gt; Ima čin rezervnega ''[[Major|majorja]]''.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/abgeordnete/biografien/L/521640-521640|titel=Deutscher Bundestag - Christian Lindner|zugriff=2021-07-21|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Leta 2011 se je Lindner poročil z novinarko Dagmar Rosenfeld, s katero si je bil blizu od leta 2009.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/panorama/vermischtes/christian-lindner-fdp-generalsekretaer-heiratet-dagmar-rosenfeld_aid_655556.html|titel=Christian Lindner: FDP-Generalsekretär heiratet Dagmar Rosenfeld|werk=[[Focus Online]]|datum=2011-08-15|zugriff=2012-05-14}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210525091429/https://www.focus.de/panorama/vermischtes/christian-lindner-fdp-generalsekretaer-heiratet-dagmar-rosenfeld_aid_655556.html |date=2021-05-25 }}&lt;/ref&gt; Po ločitvi, objavljeni aprila 2018, je bil zakon razvezan avgusta 2020.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/leute/Christian-Lindner-ist-geschieden-article22024572.html|titel=Christian Lindner ist geschieden|werk=[[n-tv]]|datum=2020-09-09|zugriff=2020-09-09}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/christian-lindner-scheidung-frau-freundin-fdp-berlin-dagmar-rosenfeld-welt-franca-lehfeldt-rtl-zr-90040050.html|titel=Christian Lindner nun offiziell geschieden – FDP-Chef bestätigt Schritt|werk=[[Merkur.de]]|datum=2020-09-09|zugriff=2020-09-09}}&lt;/ref&gt; Julija 2018 je potrdil razmerje z novinarko RTL Franco Lehfeldt, zaročila sta se septembra 2021.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bunte.de/panorama/politik/christian-lindner-exklusiv-frisch-verliebt-eine-rtl-reporterin.html|titel=Exklusiv! Frisch verliebt in eine RTL-Reporterin|werk=[[bunte]].de|datum=2018-07-25|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://www.n-tv.de/leute/Lindner-und-RTL-Reporterin-Lehfeldt-heiraten-2022-article22890664.html&lt;/ref&gt; Lindner nima otrok. Krščen je bil [[Rimskokatoliška cerkev|kot katoličan]]&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.youtube.com/watch?v=HUqPNkKOfL8|titel=CHRISTIAN LINDNER: Über Youtube Coaches und die 5 wichtigsten Ziele der Politik von heute|zugriff=2021-03-16|sprache=de-DE}}&lt;/ref&gt; vendar je star 18 let izstopil iz cerkve. Odtlej je [[Brezverstvo|brez denominacije]].&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.katholisch.de/artikel/20189-christian-lindner-bin-kein-kirchenfeind-aber|titel=Christian Lindner: Bin kein Kirchenfeind, aber...|zugriff=2021-05-09}}&lt;/ref&gt;

Lindner ima nemško tekmovalno licenco, licenco za jezerski športni čoln, licenco za ribolov&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/2018/37/christian-lindner-fdp-erfolg-liberalismus-ziele/komplettansicht|titel=:Begabung ohne Ziel|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; in je leta 2018 opravil lovski izpit v Mecklenburg-Zahodni Pomeraniji.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=FDP-Chef Lindner nun Jungjäger: Hochsitz statt Regierungsbank|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/gesellschaft/menschen/fdp-chef-lindner-nun-jungjaeger-schiessstand-statt-jamaika-15653643.html}}&lt;/ref&gt;

=== Podjetniška dejavnost ===
Od 1997 do 1999 in od 2002 do 2004 Lindner je bil aktiven kot samostojni poslovni svetovalec&lt;ref name=&quot;generationengerechtigkeit2003&quot;&gt;Jörg Tremmel: ''Handbuch Generationengerechtigkeit.'' 2. Auflage. ökom Verlag, 2003, ISBN 3-936581-09-6, siehe unter: Zur Person Christian Lindner, S. 404.&lt;/ref&gt; in na trgu za električno energijo.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.rga-online.de/index.php?&amp;kat=101&amp;red=2&amp;artikel=102196018&amp;archiv=1|titel=Bündnis für billigen Strom|hrsg=Remscheider General-Anzeiger|datum=1999-11-19|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130211210829/http://www.rga-online.de/index.php|archiv-datum=2013-02-11|zugriff=2013-02-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211210829/http://www.rga-online.de/index.php |date=2013-02-11 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.rga-online.de/index.php?&amp;kat=101&amp;red=2&amp;artikel=102234148&amp;archiv=1|titel=20-Jähriger Wermelskirchener in den Landtag?|hrsg=Remscheider General-Anzeiger|datum=1999-12-30|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130211210829/http://www.rga-online.de/index.php|archiv-datum=2013-02-11|zugriff=2013-02-17}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211210829/http://www.rga-online.de/index.php |date=2013-02-11 }}&lt;/ref&gt; Te dejavnosti je opustil ob izvolitvi za generalnega sekretarja FDP Severnega Porenja-Vestfalije. V televizijskem prispevku je leta 1997 je Lindner med [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|volilno kampanjo za zvezne volitve 2017]] izjavil, da so &quot;Problemi so samo trnov polna priložnost&quot;, kar se odtlej pogosto citira.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://meedia.de/2017/09/14/probleme-sind-dornige-chancen-dieses-video-zeigt-fdp-chef-christian-lindner-als-aalglatten-teenie-unternehmer/|titel=&quot;Probleme sind dornige Chancen&quot;: Dieses Video zeigt FDP-Chef Christian Lindner als aalglatten Teenie-Unternehmer {{!}} MEEDIA|datum=2017-09-14|zugriff=2021-10-04|sprache=de-DE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211124154830/https://meedia.de/2017/09/14/probleme-sind-dornige-chancen-dieses-video-zeigt-fdp-chef-christian-lindner-als-aalglatten-teenie-unternehmer/ |date=2021-11-24 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=&quot;Probleme sind nur dornige Chancen&quot;|date=2017-09-14|issn=1865-2263|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/fdp-chef-christian-lindner-1997-probleme-sind-nur-dornige-chancen/20327100.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Christian Lindner (FDP) im Video von 1997: &quot;Probleme sind nur dornige Chancen&quot;|date=2017-09-14|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-im-video-von-1997-probleme-sind-nur-dornige-chancen-a-1167552.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Silke Mertins |url=https://nzzas.nzz.ch/international/habeck-und-lindner-bauen-die-zukunft-deutschlands-ld.1648576|titel=Habeck und Lindner bauen die Zukunft Deutschlands|zugriff=2021-10-04|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Lindner je maja 2000 skupaj s tremi drugimi partnerji ''ustanovil internetno podjetje Moomax GmbH.''&lt;ref name=&quot;moomax GmbH&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.genios-firmen.de/firma,MO,1,moomax-gmbh.html|titel=moomax GmbH|hrsg=Genios Firmenverzeichnis|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120516170957/http://www.genios-firmen.de:80/firma,MO,1,moomax-gmbh.html|archiv-datum=2012-05-16|zugriff=2017-08-21}}&lt;/ref&gt; Sklad za rizični kapital Enjoyventure je prevzel delež v tej družbi.&lt;ref name=&quot;FAZ20120505&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Thomas Gutschker|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/christian-lindner-avatar-11741206.html|titel=Christian Lindner |hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-05-05|zugriff=2013-01-13}}&lt;/ref&gt; Lindner je bil generalni direktor podjetja od leta 2000 do 2001,&lt;ref name=&quot;generationengerechtigkeit2003&quot;&gt;Jörg Tremmel: ''Handbuch Generationengerechtigkeit.'' 2. Auflage. ökom Verlag, 2003, ISBN 3-936581-09-6, siehe unter: Zur Person Christian Lindner, S. 404.&lt;/ref&gt; nato pa je zapustil podjetje. Ob kasnejšem razpadu novega trga je Moomax vložil zahtevek za stečaj.&lt;ref name=&quot;FAZ20120505&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===

==== Zgodnje aktivnosti ====
Pri 16 letih je Lindner vstopil v FDP.&lt;ref name=&quot;FDP Eintritt&quot;&gt;{{YouTube|id=6XlocGIh058|channel=UC_YcBfp9m8llUjkAmpE9y7Q}}&lt;/ref&gt; Od leta 1996 do 1998 je bil državni predsednik ''Liberalnih'' šolarjev Severnega Porenja-Vestfalije in član upravnega odbora&lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwkA&quot;&gt;Mladih liberalcev Severnega Porenja-Vestfalije&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;. Od leta 1998 je član izvršnega odbora FDP Severno Porenje - Vestfalija.

==== Poslanec deželnega parlamenta (2000-2009) ====
Na volitvah v deželi Severno Porenje - Vestfalija 14. Maja 2000 je FDP uspelo priti v državni parlament (prejela je 9,8 %; maja 1995 je dobila le 4,0 %). 21-letni Lindner je v deželni parlament bil izvoljen kot najmlajši poslanec v zgodovini Severnega Porenja-Vestfalije. Od leta 2000 je bil sprva &quot;govornik za generacije, družino in integracijo&quot;. Lindner je od leta 2002 dalje predsednik okrožnega združenja FDP Rheinisch-Bergischer Kreis. Od leta 2004 do 2012 je bil tudi podpredsednik okrožnega združenja FDP v Kölnu.

Od novembra 2004 do februarja 2010 je bil Lindner generalni sekretar FDP Severnega Porenja-Vestfalije in kot tak vodja kampanje FDP za deželno volilno kampanjo leta 2005. Leta 2005 je Severno Porenje - Vestfalija doživelo zgodovinsko spremembo: po 39 letih vlade SPD sta CDU in FDP zmagali z majhno večino poslanskih sedežev; Jürgen Rüttgers je ustanovil Rüttgersov kabinet. Lindner je postal podpredsednik poslanske skupine FDP v deželnem parlamentu in tiskovni predstavnik za področja inovacij, znanosti in tehnologije.

==== Bundestag (2009-2013) in generalni sekretar (2009-2011) ====
Od leta 2007 do decembra 2011 je bil član zvezne izvršne oblasti FDP. Na zveznih volitvah 27. Septembra 2009 je Lindner preko državne liste Severnega Porenja-Vestfalije bil izvoljen v nemški Bundestag. Decembra 2009 je nasledil Dirka Niebela na mestu generalnega sekretarja FDP; decembra 2011 je s te funkcije odstopil.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/gespraech-mit-roesler-fdp-generalsekretaer-lindner-tritt-zurueck-a-803608.html|titel=FDP-Generalsekretär Lindner tritt zurück|werk=Spiegel Online|datum=2011-12-14|zugriff=2012-06-16}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html|titel=Lindner erklärt Rücktritt|werk=fdp.de|hrsg=FDP|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130220184458/http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html|archiv-datum=2013-02-20|zugriff=2012-02-22}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130220184458/http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html |date=2013-02-20 }} {{Navedi splet |url=http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2013-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130220184458/http://www.fdp.de/Lindner-erklaert-Ruecktritt/2226c13965i1p409/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Lindner je v svoji funkciji generalnega sekretarja od junija 2010 dalje vodil tudi komisijo za razvoj novega temeljnega programa FDP, katerega prvi osnutek je stranka predstavila septembra 2011.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.fdp-bundespartei.de/files/653/10_06_28_Beschluss_Grundsatzkommission_1.pdf|titel=Beschluss: Erarbeitung eines neuen Grundsatzprogramms für die FDP|hrsg=Bundesvorstand der Freien Demokratischen Partei|datum=2010-06-28|zugriff=2012-05-08|format=PDF; 68&amp;nbsp;kB}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.chancen-fuer-morgen.de/aktuelles/grundsatzwerkstatten-im-september/|titel=Grundsatzwerkstätten im September|datum=2011-08-05|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20111007041606/http://www.chancen-fuer-morgen.de/aktuelles/grundsatzwerkstatten-im-september/|archiv-datum=2011-10-07|zugriff=2012-07-23}}&lt;/ref&gt;

==== Predsednik FDP-NRW (2012-2017) ====
[[Slika:FDP-Wahlkampfkundgebung_in_der_Wolkenburg_Köln-2209.jpg|levo|sličica| Christian Lindner na volilnem shodu FDP v Kölnu pred deželnimi volitvami leta 2012.]]
Aprila 2012 je kongres državne stranke FDP Lindnerja izvolil za glavnega kandidata za zvezne volitve 13. aprila, do katerih je prišlo zaradi razpustitve parlamenta. maja 2012.&lt;ref name=&quot;Kandidatur&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/intern/archiv/kuer-als-fdp-spitzenkandidat-fast-100-prozent-zustimmung-fuer-lindner_aid_731151.html|titel=FDP-Spitzenkandidat in NRW: Fast 100 Prozent Zustimmung für Lindner|werk=Focus Online|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-08}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Malo pred tem datumom je postal zvezni predsednik stranke.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/traumergebnis-fuer-christian-lindner-lindner-ist-neuer-fdp-chef-in-nordrhein-westfalen_aid_748247.html|titel=Lindner ist neuer FDP-Chef in Nordrhein-Westfalen|werk=Focus Online|datum=2012-05-06|zugriff=2012-05-08}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Na zveznih volitvah je FDP prejela 8,6 % glasov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.tagesschau.de/multimedia/bilder/uvotealbum112.html|titel=Zahlen und Umfragen zur Landtagswahl in Nordrhein-Westfalen|werk=tagesschau.de|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120815193950/http://www.tagesschau.de/multimedia/bilder/uvotealbum112.html|archiv-datum=2012-08-15|zugriff=2016-01-18}}&lt;/ref&gt; Lindner je bil neposredni kandidat za državno volilno enoto Rheinisch-Bergischer Kreis II in prejel 11,6 % prvih glasov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html|titel=Vorläufiges Ergebnis für den Wahlkreis 22 Rheinisch-Bergischer Kreis II|hrsg=Die Landeswahlleiterin des Landes Nordrhein-Westfalen|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20151217232941/http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html|archiv-datum=2015-12-17|zugriff=2012-05-15}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151217232941/http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html |date=2015-12-17 }} {{Navedi splet |url=http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2015-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151217232941/http://alt.wahlergebnisse.nrw.de/landtagswahlen/2012/aktuell/dateien/a022lw1200.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Maja 2012 ga je deželna skupina FDP izvolila za svojega predsednika, tako da se je svojemu zveznemu mandatu v Bundestagu odpovedal..

9 Marca 2013 je bil Lindner izvoljen za enega od treh namestnikov zveznega predsednika FDP (poleg [[Sabine Leutheusser-Schnarrenberger]] in Holgerja Zastrowa ; predsednik stranke od leta 2011 dalje je bil Philipp Rösler).&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.fdp.de/Praesidium/480b174/index.html|titel=Unser Präsidium|werk=fdp.de|zugriff=2019-03-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140701221507/http://www.fdp.de/Praesidium/480b174/index.html |date=2014-07-01 }} {{Navedi splet |url=http://www.fdp.de/Praesidium/480b174/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701221507/http://www.fdp.de/Praesidium/480b174/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:2017-05-14_NRW_Landtagswahl_by_Olaf_Kosinsky-150.jpg|sličica| Christian Lindner na volilnem večeru ob deželnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji 14. maja 2017 v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]].]]
Na državnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji 14. Maja 2017 je Lindner nastopil kot vodilni kandidat FDP. Glavne teme so bile socialno tržno gospodarstvo, izobraževanje, državljanske pravice in digitalizacija; Zavzel se je za strožjo politiko glede notranje varnosti, turške politike in reševanja evra. Po besedah novinarja Thomasa Sigmunda je bil s to temo tajni vodja opozicije.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Thomas Sigmund|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/nrw-wahl-2017/landtagswahl-in-nrw-der-eigentliche-star-ist-die-fdp/19800354.html|titel=Der eigentliche Star ist die FDP|werk=Handelsblatt|datum=2017-05-14|zugriff=2019-03-11}} {{Navedi splet |url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/nrw-wahl-2017/landtagswahl-in-nrw-der-eigentliche-star-ist-die-fdp/19800354.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2018-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180419051218/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/nrw-wahl-2017/landtagswahl-in-nrw-der-eigentliche-star-ist-die-fdp/19800354.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tokrat je FDP prejel 12.6 % glasov in oblikoval koalicijsko vlado s CDU pod vodstvom [[Armin Laschet|Armina Lascheta]].

Zaradi Lindnerjeve vpletenosti v zvezno politiko je bil Joachim Stamp&amp;nbsp;novembra 2017 izvoljen za njegovega naslednika na mestu predsednika FDP v deželi NRW.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.fdp.nrw/seite/landesvorstand|titel=Landesvorstand|werk=fdp.de|hrsg=FDP Landesverband NRW|zugriff=2017-11-25}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211124154831/https://www.fdp.nrw/seite/landesvorstand |date=2021-11-24 }}&lt;/ref&gt;

==== Zvezni predsednik (od 2013 dalje) ====
Po zveznih volitvah leta 2013, na katerih FDP ni uspela priti v Bundestag, sta voditelj stranke Rösler in upravni odbor napovedala odstop.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/nach-wahl-debakel-fdp-vorstand-um-philipp-roesler-tritt-geschlossen-zurueck_aid_1109431.html|titel=Wahl-Debakel der Liberalen: FDP-Vorstand um Rösler tritt zurück – Lindner will Parteichef werden|werk=Focus Online|datum=2013-09-23|zugriff=2013-09-25}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210511145951/https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/nach-wahl-debakel-fdp-vorstand-um-philipp-roesler-tritt-geschlossen-zurueck_aid_1109431.html |date=2021-05-11 }}&lt;/ref&gt; Hkrati je Lindner izjavil, da želi kandidirati za zveznega predsednika.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/fdp-vorsitz-roesler-tritt-zurueck-lindner-will-uebernehmen-12586748.html|titel=Rösler tritt zurück&amp;nbsp;– Lindner will übernehmen|werk=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2013-09-23|zugriff=2013-09-25}}&lt;/ref&gt; Med 6. in 8 decembra 2013 je potekal izredni kongres stranke, ki je analiziral vzroke volilnega poraza in izvolil popolnoma novo predsedstvo. Na tem strankarskem kongresu je Lindner, takrat star 34 let, postal najmlajši predsednik v zgodovini FDP.&lt;ref name=&quot;LindnerAPO&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article122682208/Christian-Lindner-fuehrt-die-FDP-in-die-Apo.html|titel=Christian Lindner führt die FDP in die Apo|werk=[[Die Welt]]|datum=2013-12-07|zugriff=2015-01-21}}&lt;/ref&gt; V svojem nastopnem govoru je poudaril, da je čas žalovanja mimo, in delegate pozval, naj stranko obnovijo &quot;od temeljev gor&quot;.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=thorsten Jungholt|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article122682387/Neuer-FDP-Chef-geht-die-AfD-frontal-an.html|titel=Neuer FDP-Chef geht die AfD frontal an|werk=Die Welt|datum=2013-12-07|zugriff=2014-06-17}}&lt;/ref&gt;

Lindner je bil maja 2014 izvoljen v ''programski odbor, odgovorna redakcija'' televizijske hiše ZDF.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=9. Sitzung des Fernsehrates in der XIV. Amtsperiode am 16. Mai 2014 in Mainz|date=|pages=6|url=https://www.zdf.de/assets/fr-beschluesse-140516-100~original#page=5|format=PDF}}&lt;/ref&gt; Zvezno ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da stranke ne smejo več neposredno pošiljati zastopnikov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Joachim Huber|url=https://www.tagesspiegel.de/medien/wechsel-im-zdf-fernsehrat-ende-der-parteikratie/12842192.html|titel=Ende der Parteikratie?|werk=tagesspiegel.de|datum=2016-01-17|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt;

15 Maja 2015 je zvezna strankarska konferenca v Berlinu ponovno izvolila Lindnerja za zveznega predsednika s 572 od 621 glasov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://twitter.com/fdp/status/599251232440623104|titel=Stimmergebnis|werk=[[Twitter]]|hrsg=FDP|datum=2015-05-15|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt; Druga konferenca zvezne stranke je, prav tako v Berlinu, to imenovanje 28. aprila 2017 potrdila z 91 odstotki glasov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.liberale.de/content/fdp-waehlt-vorstand-lindner-mit-91-prozent-im-amt-bestaetigt|titel=FDP wählt Vorstand: Lindner mit 91 Prozent im Amt bestätigt|werk=iberale.de|datum=2017-04-28|zugriff=2019-03-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211124154839/https://www.liberale.de/content/fdp-waehlt-vorstand-lindner-mit-91-prozent-im-amt-bestaetigt |date=2021-11-24 }}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Wahlkampfveranstaltung_der_FDP.JPG|levo|sličica| Christian Lindner (v sredini) med volilno kampanjo za [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zvezne volitve 2017]].]]
Kot zvezni predsednik je bil tudi glavni kandidat za [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zvezne volitve 2017]]. FDP je uspela podvojiti rezultat leta 2013 na 10,7 odstotka.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Thorsten Jungholt|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article170959433/Der-buergerlich-Alternative.html|titel=Der bürgerlich Alternative|werk=Die Welt|datum=2017-11-26|zugriff=2019-03-11  |url-access=paywall}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://rp-online.de/nrw/landespolitik/wahl-in-nrw-2017-christian-lindner-will-fdp-mitgliederentscheid-ueber-koalition_aid-19419799|titel=Koalitionsfrage in NRW: Christian Lindner will FDP-Mitgliederentscheid|werk=[[RP Online]]|datum=2017-04-25|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt; Lindner je kandidiral za vodilno mesto na državni listi Severnega Porenja-Vestfalije&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.fdp.nrw/seite/landesliste-fdp-nrw|titel=Die Landesliste der Freien Demokraten zur Bundestagswahl 2017|werk=fdp.nrw|zugriff=2017-09-26}}&lt;/ref&gt; in kot neposredni kandidat za volilno enoto Bundestaga Rheinisch-Bergischer Kreis.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.fdp-rhein-berg.de/christian-lindner-ist-unser-kandidat-fuer-den-bundestag|titel=Christian Lindner ist unser Kandidat für den Bundestag|hrsg=FDP-Kreisverbandes Rhein-Berg|datum=2016-11-02|zugriff=2019-03-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211124154836/http://www.fdp-rhein-berg.de/christian-lindner-ist-unser-kandidat-fuer-den-bundestag/ |date=2021-11-24 }}&lt;/ref&gt; Prejel je 15,7 odstotka prvih glasov&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.mik.nrw.de/fileadmin/user_upload/Redakteure/Dokumente/Themen_und_Aufgaben/Buergerbeteiligung/Wahlen/2017bundestagswahl/BW17_H2.pdf|titel=Bundestagswahl 2017: Vorläufige Ergebnisse in Nordrhein-Westfalen|werk=nrw.de|hrsg=Der Landeswahlleiter des Landes Nordrhein-Westfalen|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170926143837/http://www.mik.nrw.de/fileadmin/user_upload/Redakteure/Dokumente/Themen_und_Aufgaben/Buergerbeteiligung/Wahlen/2017bundestagswahl/BW17_H2.pdf|archiv-datum=2017-09-26|zugriff=2017-09-16|format=PDF}}&lt;/ref&gt; in z državno listo FDP prišel v 19. nemški Bundestag. 25. Septembra 2017, dan po volitvah, je bil izvoljen za predsednika poslanske skupine FDP v Bundestagu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Volker Zastrow|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/die-fdp-ist-zurueck-im-deutschen-bundestag-15257456-p2.html#pageIndex_1|titel=FDP zurück im Parlament: Der Wunder-Lindner|werk=[[Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung]]|datum=2017-10-22|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344|titel=Parteichef Lindner übernimmt Fraktionsvorsitz|werk=[[Deutschlandfunk]]|datum=2017-09-25|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170926235714/http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344|archiv-datum=2017-09-26|zugriff=2019-03-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170926235714/http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344 |date=2017-09-26 }} {{Navedi splet |url=http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2017-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926235714/http://www.deutschlandfunk.de/fdp-parteichef-lindner-uebernimmt-fraktionsvorsitz.1939.de.html?drn:news_id=796344 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Je polnopravni član posredniškega odbora Bundestaga in skupnega odbora.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/mdb|titel=Deutscher Bundestag – Abgeordnete|zugriff=2020-09-08|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Po štirih tednih raziskovalnih pogovorov za oblikovanje jamajške koalicije je Lindner 19. novembra 2017 pogajanja razglasil za propadla,&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/jamaika-sondierungen-fdp-brechen-eigenen-angaben-zufolge-gespraeche-ab-a-1179250.html|titel=Liberale brechen Jamaika-Verhandlungen ab|werk=Spiegel Online|datum=2017-11-20|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt; med drugim s stavkom &quot;Bolje ne vladati, kot vladati narobe! &quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Christian Lindner: „Es ist besser, nicht zu regieren, als falsch zu regieren“|date=2017-11-20|issn=0044-2070|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-11/christian-lindner-sondierung-jamaika-abbruch-fdp}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:2019-04-10_Christian_Lindner_MdB_by_Olaf_Kosinsky-7700.jpg|sličica| Christian Lindner v nemškem Bundestagu (2019)]]

Ob vladni krizi v Turingiji 2020 so vodilni liberalci kritizirali ravnanje Christiana Lindnerja. Podprl je stališče Thomasa Kemmericha kot kandidata za mesto predsednika Turingijske vlade in po njegovi izvolitvi, do katere je prišlo samo zaradi glasov AfD, sprva dejal, da FDP ne more biti odgovorna za to, kdo za AfD glasuje. Ob 6. Februarja 2020, dan po volitvah, je nato odšel v Erfurt, da bi prepričal Kemmericha. da odstopi, sicer se odpove mestu predsednika stranke.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/thueringen-wahl-von-kimmerich-christian-lindners-desaster-kommentar-a-fd74d6ab-401a-4337-8a62-ce16752fcd0f|titel=Lindners Desaster|werk=Spiegel Online|datum=2020-02-06|zugriff=2020-02-06}}&lt;/ref&gt; Na izredni seji zveznega izvršnega odbora FDP 7. Februarja 2020 je Lindner zaprosil za glasovanje o zaupnici.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.dw.com/de/lindner-will-vertrauensfrage-im-fdp-vorstand-stellen/a-52275038|titel=Lindner will Vertrauensfrage im FDP-Vorstand stellen|hrsg=[[Deutsche Welle]]|zugriff=2020-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article205655897/Thueringen-Wahl-Christian-Lindner-stellt-der-FDP-die-Vertrauensfrage.html|titel=FDP-Chef Lindner stellt die Vertrauensfrage|hrsg=[[Welt (Fernsehsender)|Welt]]|zugriff=2020-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2020-02/christian-lindner-vertrauensfrage-fdp-thueringen-liberalismus|titel=Ein Tabubruch lässt sich nicht wegbeschließen|hrsg=[[Zeit Online]]|zugriff=2020-02-07}}&lt;/ref&gt; Tako Kemmerichova kandidatura kot strinjanje z izvolitvijo sta bili napaki, ki sta verjetno vzbujali dvom v temelje FDP.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/liberale-fdp-chef-lindner-raeumt-nach-thueringen-eklat-fehler-ein/25523410.html|titel=FDP-Chef Lindner räumt nach Thüringen-Eklat Fehler ein|hrsg=[[Handelsblatt]]|zugriff=2020-02-07}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.antennethueringen.de/nachrichten/lindner-raeumt-fehler-ein-942889.php|titel=Lindner räumt Fehler ein|hrsg=[[Antenne Thüringen]]|zugriff=2020-02-09}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211124154831/https://www.antennethueringen.de/nachrichten/lindner-raeumt-fehler-ein-942889.php |date=2021-11-24 }} {{Navedi splet |url=https://www.antennethueringen.de/nachrichten/lindner-raeumt-fehler-ein-942889.php |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2021-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211124154831/https://www.antennethueringen.de/nachrichten/lindner-raeumt-fehler-ein-942889.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ti se kristalno jasno in načelno razlikujejo od pozicij AfD. Lindnerju je zaupanje izreklo 33 članov vodstva stranke, z enim glasom proti in dvema vzdržanima.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Theresa Martus|url=https://www.morgenpost.de/politik/article228362355/FDP-Vorstand-spricht-Christian-Lindner-das-Vertrauen-aus.html|titel=Lindner gibt sich zerknirscht. Warum entglitt ihm die Lage?|werk=[[Berliner Morgenpost]]|datum=2020-02-07|zugriff=2020-02-16}}&lt;/ref&gt; Kasneje je predlagal, da bi predsednika ustavnega sodišča Turingije Stefana Kaufmanna izvolili za vodjo nestrankarske strokovne vlade v Turingiji. Kaufmann sam je izjavil, da je neprofesionalno kogarkoli imenovati, ne da bi se ga najprej vprašalo. Za Ramelowa je ravnanje Lindnerja bilo vsiljevanje.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/expertenregierung-in-thueringen-ramelow-nennt-lindner-vorstoss-eine-zumutung/25541726.html|titel=Ramelow nennt Lindner-Vorstoß eine Zumutung|werk=[[Tagesspiegel]]|datum=2020-02-13|zugriff=2020-02-19}}&lt;/ref&gt;

Na zvezni strankarski konferenci leta 2021 je bil Christian Lindner ponovno izvoljen za zveznega predsednika FDP in hkrati s 93 odstotki glasov za prvega kandidata stranke za zvezne volitve.

Lindner je na volitvah v volilni enoti Bundestaga Rheinisch-Bergischer Kreis s 16,84 odstotka prvih glasov zasedel četrto mesto. Kot najboljši kandidat svoje stranke se v 20. prestavi čez državno listo Bundestaga.

Po zveznih volitvah 2021 je FDP pristala na koalicijo s socialnimi demokrati in zelenimi. Lindner je v novi zvezni vladi prevzel resor finančnega ministra.

==== Dodatni dohodki ====
Med oktobrom 2017 in januarjem 2018 je Lindner nastopil sedemkrat pred bankami in svetovalnimi podjetji in zaslužil najmanj 38.500&amp;nbsp;[[Evro|evrov]] dodatnega dohodka.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Albert Funk|url=http://www.tagesspiegel.de/20912664.html|titel=Christian Lindner verdient mindestens 38.500 Euro nebenher|werk=[[Tagesspiegel]]|datum=2018-01-31|zugriff=2018-02-03}}&lt;/ref&gt; V 19 Zakonodajnem obdobju (od avgusta 2020 dalje) je prejel najmanj 424.500&amp;nbsp;evrov iz dodatne zaposlitve&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Michael |last1=Sontheimer |first2=Sven |last2=Röbel |first3=Marcel |last3=Pauly |first4=Nicola |last4=Naber |first5=Ann-Katrin |last5=Müller |first6=Timo |last6=Lehmann |first7=Sven |last7=Becker |url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/undurchsichtige-nebeneinkuenfte-wie-unabhaengig-sind-unsere-abgeordneten-a-00000000-0002-0001-0000-000172378482|title=Wie unabhängig sind unsere Abgeordneten?|work=Der Spiegel |date=2020-08-07 |accessdate=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; in je tako eden izmed poslancev Bundestaga z najvišjim dodatnim dohodkom.

=== Članstva ===
Lindner je med drugim Član Nemškega atlantskega društva, Fundacije NRW, Upravnega odbora Fundacije Friedrich Naumann za svobodo in Združenja rezervistov nemških oboroženih sil.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.christian-lindner.de/Mitgliedschaften/182b67/|titel=Mitgliedschaften|hrsg=Christian Lindner|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20150721190902/http://www.christian-lindner.de/Mitgliedschaften/182b67/|archiv-datum=2015-07-21|zugriff=2015-07-20}}&lt;/ref&gt; Leta 2015 je zapustil društvo Friedrich A. von Hayek.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/wirtschaftswissen/liberaler-thinktank-austritte-erschuettern-hayek-gesellschaft-13702542.html|titel=Austritte erschüttern Hayek-Gesellschaft|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|zugriff=2015-07-14}}&lt;/ref&gt; Christian Lindner je član in navijač [[Borussia Dortmund|Borussije Dortmund]]. Od 2018 do 2021 je bil član gospodarskega sveta društva.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|werk=DerWesten|url=https://www.derwesten.de/sport/fussball/bvb/borussia-dortmund-bvb-christian-lindner-wirtschaftsrat-mitgliederversammlung-fdp-id233778425.html|titel=Borussia Dortmund: Christian Lindner hört beim BVB auf – „Nicht mehr vereinbar“|datum=2021-11-07|zugriff=2021-11-07|sprache=de}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211107180654/https://www.derwesten.de/sport/fussball/bvb/borussia-dortmund-bvb-christian-lindner-wirtschaftsrat-mitgliederversammlung-fdp-id233778425.html |date=2021-11-07 }}&lt;/ref&gt;

Od leta 2007 je član združenja in od septembra 2009 kot »ambasador«  za otroški hospic ''Regenbogenland'' v Dusseldorfu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Uwe Reimann|url=https://rp-online.de/nrw/staedte/duesseldorf/politiker-hilft-kinderhospiz_aid-12091755|titel=Politiker hilft Kinderhospiz|hrsg=[[Rheinische Post]]|datum=2009-10-03|zugriff=2012-05-08}}&lt;/ref&gt;

== Politična stališča ==

=== Finančna in davčna politika ===
Lindner je leta 2012 znižanje državnega dolga označil za prednostno nalogo FDP.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/nrw-wahl/selbstkorrektur-in-der-fdp-christian-lindner-haushaltssanierung-vor-steuersenkungen_aid_731500.html|titel=Christian Lindner:Haushaltssanierung vor Steuersenkungen|hrsg=Focus Online|datum=2012-04-02|zugriff=2012-05-23}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171223160635/https://www.focus.de/politik/deutschland/nrw-wahl/selbstkorrektur-in-der-fdp-christian-lindner-haushaltssanierung-vor-steuersenkungen_aid_731500.html |date=2017-12-23 }}&lt;/ref&gt; Zavrnil je pozive k zvišanju davkov in namesto tega predlagal zmanjšanje birokracije.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/wahl-in-nordrhein-westfalen-2012/nordrhein-westfalen-fdp-waehlt-lindner-mit-fast-100-prozent-zum-spitzenkandidaten-11704722.html|titel=FDP wählt Lindner mit fast 100 Prozent zum Spitzenkandidaten|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-23}}&lt;/ref&gt; Leta 2011 je zahteval tudi uvedbo dolžniške zavore za socialni sistem. Nove zakone in socialne prejemke je treba sprejeti le, če so bodoča bremena znosna za prihodnje generacije.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.sueddeutsche.de/politik/politik-kompakt-cdu-arbeitnehmer-wirbt-fuer-mindestlohn-1.1136876-3|titel=FDP will Sozialausgaben begrenzen|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2011-08-31|zugriff=2012-05-23}}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 se je glede na rekordne davčne prihodke zvezne vlade zavzel za znižanje davkov glede na n kritiziral &quot;pohlep države&quot;.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|werk=Nordwest-Zeitung|url=https://www.nwzonline.de/politik/warum-fdp-chef-lindner-dafuer-ist-und-prof-bofinger-dagegen_a_31,2,4177082572.html|titel=Pro &amp; Contra Zu Steuersenkungen: Warum FDP-Chef Lindner dafür ist – und Prof. Bofinger dagegen |datum=2017-05-13|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

V volilni kampanji 2021 je glede na morebitno udeležbo v vladi po zveznih volitvah leta 2021 povišanje davkov popolnoma izključil.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/fdp-parteitag-183.html|titel=FDP-Chef Lindner schließt Steuererhöhungen aus|werk=tagesschau.de|datum=2021-05-15|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

Leta [[Joseph Stiglitz|2021 sta ekonomista Joseph Stiglitz]] in Adam Tooze kritizirala pozicije finančne politike Lindnerja kot »zbirko konservativnih klišejev... pretekle ere«, ki so »po treh desetletjih krize na finančnih trgih, v geopolitiki [in] v okoljskem sektorju «. Če bi se uresničili, bi ogrozili gospodarsko prihodnost Nemčije in Evrope.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/wirtschaft/lindner-finanzminister-ampel-fdp-habeck-wirtschaftsnobelpreistraeger-stiglitz-tooze-news-zr-91078216.html|titel=Finanzminister Lindner? Wirtschaftsnobelpreisträger warnt mit großen Worten - und empfiehlt Kontrahent|werk=[[Münchner Merkur]]|datum=2021-10-29|zugriff=2021-10-30|sprache=de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Joseph E. |last1=Stiglitz |first2=Adam |last2=Tooze|url=https://www.zeit.de/2021/44/christian-lindner-finanzminister-ampel-koalition-kritik-europa-digitalisierung|title=&quot;Es wäre ein Fehler, ihm seinen Wunsch zu erfüllen&quot;|work=[[ZEIT]] |issue=44/2021 |accessdate=2021-10-30}}&lt;/ref&gt; Ekonomista Harold James in Clemens Fuest pa sta po drugi strani kot Lindner kritična do ekspanzivne finančne politike. Finančna politika Lindnerja kot »kritičnega fiskalnega jastreba «, bi lahko imela »koristno, uravnovešajočo vlogo«, ker ne bi dodatno širila državne porabe, temveč si zastavila »prave prednostne naloge«.&lt;ref&gt;Die Welt, [https://www.welt.de/wirtschaft/article234809730/Finanzministerposten-Christian-Lindner-erhaelt-Rueckenwind-von-Top-Oekonomen.html Christian Lindner erhält Rückenwind von Top-Ökonomen], 3. November 2021, abgerufen am 3. November 2021&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Clemens |last1=Fuest |first2=Harold |last2=James |url=https://www.zeit.de/2021/45/christian-lindner-finanzminister-warnung-joseph-stiglitz-adam-tooze|title=Ein Falke als Finanzminister|work=ZEIT |issue=45/2021 |accessdate=2021-11-03}}&lt;/ref&gt;

=== Gospodarska politika ===
Lindner je zagovarjal stališče FDP, da zavrača državno poroštvo za prenosno podjetje, ki naj bi bilo ustanovljeno za brezposelne ob bankrotu podjetjaSchlecker.&lt;ref name=&quot;Spiegel0401&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-ist-fdp-spitzenkandidat-in-nordrhein-westfalen-nrw-a-825099.html|titel=Einer soll’s richten|hrsg=Spiegel Online|datum=2012-04-01|zugriff=2012-05-11}}&lt;/ref&gt; V kontekstu afere nadzora in vohunjenja leta 2013 in zveznih volitev leta 2013 je Lindner v gostujočem članku v [[Frankfurter Allgemeine Zeitung]] pozval k večji državni ureditvi trga podatkov.&lt;ref&gt;Printausgabe der FAZ vom 14. August 2013, S. 25.&lt;/ref&gt;

Glede na slabljenje gospodarstva v Nemčiji leta 2019 Christian Lindner poziva zvezno vlado, naj spremeni smer gospodarske in finančne politike. »Črtati solidarnostni prispevek, skrčiti birokracijo, olajšati zasebne naložbe - tako se lahko Nemčija izogne gospodarski krizi.&quot;&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.boerse-online.de/nachrichten/aktien/lindner-fordert-umsteuern-in-wirtschaftspolitik-1028118642|titel=Lindner fordert Umsteuern in Wirtschaftspolitik|werk=boerse-online.de|datum=1970-01-01|zugriff=2021-09-25}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211124154831/https://www.boerse-online.de/nachrichten/aktien/lindner-fordert-umsteuern-in-wirtschaftspolitik-1028118642 |date=2021-11-24 }} {{Navedi splet |url=https://www.boerse-online.de/nachrichten/aktien/lindner-fordert-umsteuern-in-wirtschaftspolitik-1028118642 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2021-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211124154831/https://www.boerse-online.de/nachrichten/aktien/lindner-fordert-umsteuern-in-wirtschaftspolitik-1028118642 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Podnebna in energetska politika ===
Po [[Jedrska katastrofa v elektrarni Fukušima-Daiči|jedrski nesreči]] v Fukušimi je Lindner zahteval, da se sedem nemških [[Jedrska elektrarna|jedrskih elektrarn]], ki so jih za tri mesece ustavili, po moratoriju ne smejo ponovno zagnati.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2011-03/fdp-lindner-akw?page=all|titel=FDP will abgeschaltete AKW für immer stilllegen|hrsg=Zeit Online|datum=2011-03-29|zugriff=2012-05-23}}&lt;/ref&gt; V razpravi o postopnem opuščanju jedrske energije se je izrekel proti hitremu izstopu iz jedrske energije.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.sueddeutsche.de/politik/schwarz-gelb-und-atomausstieg-die-halbwertszeit-der-politischen-demut-1.1083533|titel=Die Halbwertszeit der politischen Demut|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2011-04-11|zugriff=2012-05-23}}&lt;/ref&gt;

Lindner je decembra 2018 kritiziral, da je zaščito podnebja zunaj Nemčije mogoče doseči laže, na primer z zaščito deževnega gozda. Pri [[Globalno segrevanje|globalnem segrevanju]] je nepomembno, kje se CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;. izloča Za boj proti [[Spremembe podnebja|podnebnim spremembam]] je zato nemški denar pogosto bolje naložen v tujini in hitreje učinkuje. Lindner vidi kot enega največjih problemov nemške energetske pretvorbe zastoje v gradnji prenosnih omrežij zaradi težavnih odobritvenih postopkov in odpora prebivalstva. Za energetski prehod bi bilo potrebnih 6000 km prog, ki bi prenašale vetrno energijo iz severne Nemčije na jug. Od teh 6000 km se trenutno letno gradi le 28 km. Preobrat na področju energije v Nemčiji brez teh vodov ni mogoč&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.derwesten.de/politik/maybrit-illner-zdf-christian-lindner-id216012497.html|titel=„Maybrit Illner“: Christian Lindner bringt entscheidendes Problem Deutschlands mit dieser Zahl auf den Punkt: „Wie eine Weinbergschnecke“|hrsg=DerWesten|datum=2018-12-13|zugriff=2019-08-15}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Lindner se zavzema za [[Vetrna energija|upočasnitev širjenja vetrne energije]] v Nemčiji, če je zaradi pomanjkanja kablov ne bo mogoče uporabiti.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/energiepolitik-in-deutschland-lindner-will-ausbau-der-windkraft-bremsen/20020030.html|titel=Energiepolitik in Deutschland: Lindner will Ausbau der Windkraft bremsen|werk=[[Handelsblatt|handelsblatt.com]]|datum=2017-07-05|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Leta 2016 se je Lindner zavzel za pretvorbo [[Lignit|lignita]] v električno energijo in se izrekel proti prezgodnjem izstopu iz premoga, če elektrarn na premog ni mogoče nadomestiti zaradi pomanjkanja električnih vodov.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://rp-online.de/nrw/staedte/grevenbroich/fdp-chef-lindner-im-tagebau-absage-an-den-kohle-ausstieg_aid-18808721|titel=Grevenbroich: FDP-Chef Lindner im Tagebau: Absage an den Kohle-Ausstieg|werk=rp-online.de|datum=2018-04-23|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Lindner je leta 2014 zapisal, da se Nemčija osredotoča na &quot;versko napihnjeno varstvo podnebja &quot;. Zavzel se je za ukinitev zakona o obnovljivih virih energije, saj povzroča razmeroma visoke stroške električne energije in je zelo neučinkovit. Namesto tega Lindner poziva k optimizaciji evropskega trgovanja s certifikati CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; To samodejno vodi do tega, da električna energija iz obnovljivih virov energije postane bolj ekonomična in jo spodbuja predvsem v tistih državah, kjer so vremenske razmere najboljše in so stroški ustrezno najnižji.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Christian Lindner|url=http://www.tagesspiegel.de/meinung/andere-meinung/gastbeitrag-von-fdp-chef-lindner-von-wegen-reform-das-eeg-muss-weg/10105230.html|titel=&quot;Von wegen Reform – das EEG muss weg&quot;|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2014-06-26|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Lindner je posvaril pred sprejemanjem &quot;regulativnih modelov, ki zvenijo kitajsko&quot; v podnebni politiki.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/2019/25/christian-lindner-fdp-chef-liberalismus-klimapolitik-demokratie/seite-3|titel=Was ist Liberalismus, Herr Lindner?|hrsg=Zeit|datum=2019-06-12|zugriff=2019-08-15}}&lt;/ref&gt; Zahteval je začetek obratovanja elektrarne na črni premog v Dattelnu, saj je veliko modernejša in podnebju prijaznejša, kot pa trenutno potrebne elektrarne na lignit.&lt;ref name=&quot;Spiegel0401&quot;/&gt;

Lindner je tudi proti elektro mobilnosti, glede na to, da se precejšen del električne energije v Nemčiji pridobiva iz lignita. 

Lindner se postavlja proti gibanju Petki za prihodnost. Dejal je: &quot;Ne morete pričakovati, da bodo otroci in mladi že videli vse globalne medsebojne odnose, kaj je tehnično smiselno in kaj je ekonomsko izvedljivo. To je stvar profesionalcev.&quot; Lindner je kasneje izjavil, da je pod &quot;profesionalci&quot; mislil na znanstvenike ali inženirje, ki bi se morali odločiti o izbiri najboljšega sredstva za zaščito podnebja.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Curd Wunderlich|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article190090013/Christian-Lindner-Sache-fuer-Profis-Spruch-sorgt-fuer-Kritik.html|titel=Christian Lindner: „Sache für Profis“-Spruch sorgt für Kritik|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2019-03-11|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/schuelerdemos-fuer-klimaschutz-das-ist-eine-sache-fuer-profis-16081172.html|titel=„Das ist eine Sache für Profis“|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2019-03-10|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Tobias Rüther|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/warum-verlieren-erwachsene-die-fassung-wenn-sich-kinder-politisch-aeussern-16080226.html|titel=Kolossale Jugend|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2019-03-10|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Poleg tega se politiki tudi »pogosto niti ne zavedajo inovativnih pristopov in jih zato niti ne vidijo kot alternativo«.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Georg Ismar|url=http://www.tagesspiegel.de/politik/fdp-chef-unterwegs-christian-lindner-und-die-klima-profis/24902416.html|titel=Christian Lindner und die Klima-Profis|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2019-08-14|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Klimatska raziskovalca Stefan Rahmstorf in Volker Quaschning sta Lindnerja kritizirala zaradi njegovih izjav in odgovorila: &quot;Podnebni strokovnjaki so očitno na strani študentov! &quot;. Lindnerju sta očitala, da je eden od politikov, ki so preprečili implementacijo &quot;že delujočih&quot; tehničnih rešitev.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=FDP-Chef kritisiert Schülerstreiks: Profis gegen Lindner|date=2019-03-12|issn=0931-9085|url=https://taz.de/FDP-Chef-kritisiert-Schuelerstreiks/!5579467/}}&lt;/ref&gt;

Z &quot;varovanjem podnebja z askezo, prepovedjo in odrekanjem&quot; bi po Lindnerju lahko Nemčija postala &quot;moralni svetovni prvak&quot;, vendar bi na tej poti ostala sama. Namesto tega želi FDP govoriti o učinkovitih ukrepih. Na primer, do sredine naslednjega desetletja bi lahko vse javne stavbe postale podnebno nevtralne, energetska obnova stavb bi se lahko spodbujala z davčnimi spodbudami ali z dobropisi za obnovo gozdov. Namesto prepovedi ogrevanja na olje bi morali razviti bolj prijazna toplogredna goriva goriva.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article200107024/Generaldebatte-im-Bundestag-Lindner-warnt-vor-Moral-Weltmeister-Deutschland.html|titel=Generaldebatte im Bundestag: Lindner warnt vor „Moral-Weltmeister“ Deutschland|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2019-09-11|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Poleg tega Lindner poziva k razširitvi trgovine s certifikati za CO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; in &quot;podnebno dividendo&quot;, da se omejijo emisije podnebju škodljivega plina.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/klimaschutz-fdp-chef-lindner-spricht-von-ueberreizung-der-klimadebatte/24448402.html|titel=FDP-Chef Christian Lindner äußert sich zur Klimadebatte|werk=[[Handelsblatt|handelsblatt.com]]|datum=2019-06-12|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

Septembra 2019 je Lindner Zelene v podnebni razpravi obtožil, da silijo v deindustrializacijo s strogo enostranskostjo, nadaljujejo kulturno vojno proti avtomobilom in želijo ljudem narekovati drugačen način življenja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first1=Jasper |last1=von Altenbockum |first2=Johannes |last2=Leithäuser |url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/fdp-chef-christian-lindner-ueber-klimapolitik-und-greta-thunberg-16402554.html|title=»Das Klimapaket ist Stückwerk, um Greta Thunberg zu besänftigen« |work=FAZ.net |date=2019-09-25|accessdate=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

=== Trg dela in socialna politika ===
Avgusta 2011 je Lindner predlagal skrajšanje trajanja nadomestila za brezposelnost za starejše delavce na največ 18 mesecev, kar so vse stranke zavrnile, podprla pa ga je nemška gospodarska zbornica.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.tagesschau.de/inland/lindnerarbeitslosengeld104.html|titel=Lindner-Vorschlag zum ALG I findet keine Freunde|werk=[[tagesschau.de]]|datum=2011-08-10|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120417191811/http://www.tagesschau.de/inland/lindnerarbeitslosengeld104.html|archiv-datum=2012-04-17|zugriff=2019-03-11}}&lt;/ref&gt;

=== Begunska politika ===
Lindner je kritik begunske politike [[Angela Merkel|Angele Merkel.]] Poziva, da se leta 2015 v Bundestagu ustanovi preiskovalni odbor glede begunske politike. Poletje 2015 se ne sme ponoviti. “Kot opozicija bi bil tak odbor edini instrument, ki bi dosegel preglednost napak takratne vlade in skrbel za pritisk glede nove politike priseljevanja. &quot;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Thorsten Jungholt|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article176477999/Fluechtlingspolitik-Christian-Lindner-fordert-Untersuchungsausschuss.html|titel=Flüchtlingspolitik: Christian Lindner fordert Untersuchungsausschuss|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2018-05-17|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

Lindner se zavzema tudi za ustvarjanje zakonitih poti za beg v Evropo in dostojne možnosti nastanitve v severni Afriki. Reševanje na morju je stvar države. Hkrati pa ne bi smelo biti pomoč za tihotapljenje ekonomskih migrantov. Lindner želi migrante, ki so jih rešili na Sredozemlju, namesto v Evropo vrniti nazaj v Afriko, da se dolgoročno preprečijo smrtno nevarni prehod in da se, ko se begunec odloči za to pot pobega, upanje na sprejem v Evropo.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-will-staatliche-seenotrettung-und-legale-fluchtwege-a-1277229.html|titel=FDP-Chef Lindner fordert staatliche Seenotrettung mit &quot;Aber&quot;|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2019-07-14|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

=== Prometna politika ===
Lindner nasprotuje preobratu v prometu, ki ga odredi država, pri čemer se sklicuje na tehnološki premik od motorja z notranjim zgorevanjem k e-mobilnosti. Lindner piše v članku za die Welt 16. Oktobra 2016: »Hitra in splošna prepoved bencinskih in dizelskih motorjev je ekonomsko škodljiva, ekološko vprašljiva in praktično nemogoča. “&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Christian Lindner|url=http://www.welt.de/debatte/kommentare/article158787477/Nach-der-Energiewende-bitte-keine-Verkehrswende.html|titel=Neuer Furor gegen das Auto: Nach der Energiewende bitte keine Verkehrswende!|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2016-10-16|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Gero von Randow|url=https://www.zeit.de/2016/45/fdp-christian-lindner-verbrennungsmotor-autos-verkehrswende|titel=FDP: Brrrrrommmmm!|werk=[[Die Zeit#Zeit Online|zeit.de]]|datum=2016-10-27|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt; Lindner se tudi upira uvedbi [[Omejitev hitrosti|omejitve hitrosti]].&lt;ref&gt;{{Internetquelle|werk=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/multimedia/sendung/bab/bab-4529.html|titel=&quot;Schlüsselindustrie wird kriminalisiert&quot;|zugriff=2019-02-10}}&lt;/ref&gt;

=== Izobraževalna politika ===
Lindner je bil leta 2008 eden od pobudnikov zakona o izobraževanju otrok v Severnem Porenju-Vestfaliji in je med drugim zahteval zakonsko pravico do mesta v vrtcu od drugega leta starosti dalje.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.wdr.de/themen/politik/parteien/fdp/landesparteitag_070421/070421.jhtml?rubrikenstyle=politik|titel=„Liberaler ist sozialer“|hrsg=Westdeutscher Rundfunk|datum=2007-04-20|archiv-url=https://web.archive.org/web/20070423132346/http://www.wdr.de/themen/politik/parteien/fdp/landesparteitag_070421/070421.jhtml?rubrikenstyle=politik|archiv-datum=2007-04-23|zugriff=2012-05-11}}&lt;/ref&gt; Je za šolnino, zagovarja pa načelo, da se del študija financira s posojilom, ki ga je treba pozneje odplačati. V vodilnem prispevku, ki ga je leta 2011 pripravil, je Lindner med drugim tudi zahteval reformo izobraževalnega federalizma,&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Christian Lindner|url=http://www.tagesspiegel.de/politik/lindner-antwortet-lafontaine-was-bleibt-von-den-freiburger-thesen-seite-2/5767072-2.html|titel=Was bleibt von den Freiburger Thesen?|hrsg=tagesspiegel.de|datum=2010-10-30|zugriff=2012-04-02}}&lt;/ref&gt; krepitev zgodnjega izobraževanja in reforme na področju izobraževanja učiteljev.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/parteitag-fdp-fuehrung-scheitert-mit-bildungsantrag-a-797496.html|titel=FDP-Führung scheitert mit Bildungsantrag|hrsg=Spiegel Online|datum=2011-11-13|zugriff=2012-04-02}}&lt;/ref&gt;

V okviru volitev v zvezni državi Severno Porenje - Vestfalija leta 2012 je Lindner razglasil izobraževalno politiko za eno od prednostnih tem svoje volilne kampanje.&lt;ref name=&quot;Spiegel0401&quot;/&gt; V tem kontekstu je pozval k spremembi sporazuma o šolah, ki so ga sprejeli SPD, Bündnis 90 / Zeleni in CDU v Severnem Porenju-Vestfaliji, ker enostransko daje prednost srednjim in srednjim šolam.&lt;ref name=&quot;Spiegel0401&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;general--747996&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.general-anzeiger-bonn.de/news/politik/deutschland/Eine-gewisse-Bescheidenheit-empfiehlt-sich-article747996.html|titel=Interview mit Christian Lindner – &quot;Eine gewisse Bescheidenheit empfiehlt sich&quot;|werk=general-anzeiger-bonn.de|datum=2016-01-15|zugriff=2018-10-11}}&lt;/ref&gt;

=== Verska politika ===
V gostujočem članku za Frankfurter Allgemeine Zeitung&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.christian-lindner.de/Eine-republikanische-Offensive/162c8603i1p59/index.html|titel=Eine republikanische Offensive|hrsg=Christian Lindner|datum=2010-10-18|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20120511083506/http://www.christian-lindner.de/Eine-republikanische-Offensive/162c8603i1p59/index.html|archiv-datum=2012-05-11|zugriff=2012-05-11}}&lt;/ref&gt; 2010 je Lindner potegoval za » republikansko identiteto«, saj svet urejajo sekularni zakoni, ne pa z verske zapovedi. Kljub temu FDP »ni več antiklerikalna in antireligiozna kot v prejšnjih časih«: sodobni liberalizem je »postsekularen«, ne da bi načeloma zanikal individualne trditve do resnice brez verskih zapovedi in prepričanj.&lt;ref name=&quot;Rahmen&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/2011/08/Christian-Lindner/seite-4|titel=Liberalismus ist ein Rahmen ohne Bild|werk=[[Zeit Online]]|datum=2011-02-21|zugriff=2012-05-03}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze ==

=== Stečaj Moomaxa ===
Leta 2000 je Lindner prišel na [[Avatar (računalništvo)|idejo o]] na internetu tržiti avatarje.&lt;ref name=&quot;Beucker&quot;&gt;[[Pascal Beucker]]: ''[http://www.taz.de/Wikipedia-Eintrag-von-Christian-Lindner/!108771/ Wikipedia-Eintrag von Christian Lindner: Wer bin ich?].'' In: ''[[die tageszeitung]].'' 10. Januar 2013.&lt;/ref&gt; Dne 29. maja 2000 do razcveta nove ekonomije in dva tedna po vstopu kot poslanec FDP v parlamentu Düsseldorfa&lt;ref name=&quot;BZ 13-2-015&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.badische-zeitung.de/deutschland-1/eine-eher-unberechtigte-wutrede--100414303.html|titel=FDP-Parteichef Lindner stilisiert sich als mutiger Unternehmer – doch wie viel Wagnis war dabei?|hrsg=Badische Zeitung|datum=2015-02-13|zugriff=2015-02-16}}&lt;/ref&gt; je skupaj s ''Hartmutom Stikom'' in Christopherjem Patrickom Peterko ustanovil internetno podjetje ''Moomax GmbH''&lt;ref name=&quot;moomax GmbH&quot;/&gt;, od 18. julija 2000 do 20. Decembra 2004 vpisano v trgovinski register lokalnega sodišča v Kölnu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.unternehmensregister.de/|titel=Unternehmensregister|werk=Bundesanzeiger/Amtsgericht Köln|datum=2015-01-20|zugriff=2015-01-20}}, Registernummer HRB 33738 in Suchmaske eingeben&lt;/ref&gt;

''Moomax GmbH'' je bil ustanovljeno s 30.000€ osnovnega kapitala in prejelo dodatni kapital iz sklada tveganega kapitala ''Enjoyventure.'' Lindner je bil generalni direktor podjetja od leta 2000 do 2001,&lt;ref name=&quot;generationengerechtigkeit2003&quot;&gt;Jörg Tremmel: ''Handbuch Generationengerechtigkeit.'' 2. Auflage. ökom Verlag, 2003, ISBN 3-936581-09-6, siehe unter: Zur Person Christian Lindner, S. 404.&lt;/ref&gt; ; njegov delež se je sčasoma zaradi investicij drugih, posebno Enjoyventure, zmanjšal in ko je po enem letu zapustil podjetje, je njegov delež znašal samo še 8%&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Andreas Weber|url=http://www.rga-online.de/index.php?&amp;kat=101&amp;red=2&amp;artikel=107576601&amp;archiv=1|titel=Menschen 2004: Der jüngste Landtagsabgeordnete Nordrhein-Westfalens|hrsg=Remscheider General-Anzeiger|datum=2004-12-30|zugriff=2013-02-17}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131224090008/http://www.rga-online.de/index.php?&amp;kat=101&amp;red=2&amp;artikel=107576601&amp;archiv=1 |date=2013-12-24 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FAZ20120505&quot;/&gt; Moomax je pozneje zaradi nesoglasij z delničarjem Enjoyventure in razsula Neuer Markt, od koder je izhajal velik del lastnikov, šel v stečaj. Enjoyventure je izgubil okoli 600.000 evrov lastnih sredstev. 1,4 milijona evrov, ki si jih je Enjoyventure izposodil pri KfW Bankengruppe, da bi razširil svoj delež v Moomaxu, zaradi stečaja ni bilo treba vrniti.&lt;ref name=&quot;FAZ20120505&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[http://www.abgeordnetenwatch.de/christian_lindner-575-37779--f308654.html Christian Lindner] Abgeordnetenwatch.de, 20. september 2011.&lt;/ref&gt; Lindner je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da so bila sredstva &quot;v pretežni meri&quot; porabljena za nova kvalificirana delovna mesta. Izjavil je, da je Moomax ustvaril veliko delovnih mest, vendar imenovanega števila, ko so navedbo želeli preveriti, ni bil pripravljen avtorizirati. Zadnji direktor Moomaxa Wolfgang Lubert je navedel nekaj manj kot deset stalnih zaposlenih. Raziskava Frankfurter Allgemeine Zeitung je zaključila, da je nezanemarljiv del dveh milijonov evrov moral končati v plačah trem generalnim direktorjem Moomaxa.&lt;ref name=&quot;FAZ20120505&quot; /&gt; Lindner je zavrnil podroben odgovor na poizvedbo Berliner Zeitunga o tej zadevi, vendar je predložil pisno izjavo ''vodstva Enjoyventure,'' ki je ta sum zanikala. Kasneje je za časopis povedal, da sta druga dva direktorja in on »skupaj prejeli manj kot deset odstotkov od 2 milijona evrov zagonskega kapitala«.&lt;ref name=&quot;BZ 13-2-015&quot;/&gt;

Konec januarja 2015 je ustanovitev podjetja Christiana Lindnerja znova prišla v središče pozornosti, potem ko se je med debato v deželnem parlamentu o poslancu SPD Volkerju Münchowu (pred izvolitvijo v deželni parlament pretežno zaposlenem v zasebnem sektorju) zaradi vmesnega klica »o tem imate pa vi že izkušnje« (namig na neuspešno ustanovitev podjetja) razjezil in krepko kritiziral poslance Socialnih demokratov, ki so poklicno življenje večinoma preživeli v javnih službah. Po drugi strani velja za samega Lindnerja točno to zaradi njegovega političnega delovanja kot poslanec. Posnetek o tem je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih in doživel veliko odmevnost v medijih.&lt;ref name=&quot;BZ 13-2-015&quot;/&gt;

=== Lasten članek na Wikipediji ===
Januarja 2013 je ''Wirtschaftswoche'' objavil dva članka, v katerih je časnik špekuliral, da so Lindnerjevi sodelavci popravljali njegov članek na Wikipediji v njegovo korist. Spremenili so [[IP-naslov|naslove IP]] Bundestaga in deželnega parlamenta Severnega Porenja-Vestfalije, ki jima je Lindner pripadal v času obdelave članka. Poročali so tudi, da je sodelavec Lindnerja posredoval pri ''Tagesspiegelu,'' da bi časopis izbrisal poročilo o Lindnerjevem poslovnem neuspehu, tako da ga ne bi bilo mogoče več uporabiti kot vir v članku Wikipedije.&lt;ref name=&quot;Beucker&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Konrad Fischer|url=http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html|titel=Landtag wandelte Einträge zum Positiven: Christian Lindners Wikipedia-Eintrag geschönt|werk=[[Wirtschaftswoche]]|datum=2013-01-04|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130107135119/http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html|archiv-datum=2013-01-07|zugriff=2013-01-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107135119/http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html |date=2013-01-07 }} {{Navedi splet |url=http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-24 |archive-date=2013-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130107135119/http://www.wiwo.de/politik/deutschland/landtag-wandelte-eintraege-zum-positiven-christian-lindners-wikipedia-eintrag-geschoent/7587876.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Konrad Fischer|url=http://www.wiwo.de/politik/deutschland/wikipedia-manipulation-der-perfekte-internet-lebenslauf-fuer-lindner-seite-all/7586100-all.html|titel=Wikipedia-Manipulation: Der perfekte Internet-Lebenslauf für Lindner|werk=[[Wirtschaftswoche]]|datum=2013-01-05|url-status=dead|archiv-url=https://web.archive.org/web/20130216175555/http://web.archive.org/web/20130106040210/http://www.wiwo.de/politik/deutschland/wikipedia-manipulation-der-perfekte-internet-lebenslauf-fuer-lindner-seite-all/7586100-all.html|archiv-datum=2013-01-06|zugriff=2013-11-08}}&lt;span style=&quot;display:none&quot;&gt;backup5=6Vkk2NaqF; backup1={{Webarchive|url=http://www.peeep.us/327ac485}}, backup2=archive.today/BA4kx, backup3=6VkjftWP5&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa tudi pregled urejanj s strani neregistriranih po mnenju Taz kaže, kako problematično je, če tak članek &quot;postane bojišče političnih interesov&quot;; saj če si kdo ogleda zgodovino različic članka, bo naletel &quot;ne le željo njegovih privržencev, da se kritične dele črta, ampak tudi na poskuse klevetati zvezdnika FDP&quot;.&lt;ref name=&quot;Beucker&quot; /&gt;

15 Februarja 2013 je ''heise online'' poročal, da je Lindner prek odvetniške pisarne zahteval od Wirtschaftswoche in drugih spletnih mest, ki so prevzela članek, da članek in povezave do njega zbrišejo. ''Wirtschaftswoche je'' poročala tudi o prejšnjih zahtevah odvetniške pisarne do medijev za izbris ali spremembo nekaterih medijskih člankov o Lindnerju na internetu. Kot je povedal tiskovni predstavnik Lindnerja, je bilo to storjeno zato, da bi nato izjave lahko odstranili iz članka Wikipedije, saj se potem ne bi več dokazovale.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Holger Bleich|url=http://heise.de/-1804429|titel=FDP-Politiker lässt kritische Links per Anwalt löschen|werk=[[heise online]]|datum=2013-02-15|url-status=live |archiv-url=https://www.webcitation.org/6EbV3zMx8?url=http://www.heise.de/newsticker/meldung/FDP-Politiker-laesst-kritische-Links-per-Anwalt-loeschen-1804429.html|archiv-datum=2013-02-21|zugriff=2013-02-17}}()&lt;/ref&gt; Dva spletna članka Wirtschaftswoche sta bila pozneje (citirana) &quot;odstranjena v okviru sporazuma z g. Lindnerjem brez priznanja pravne obveznosti&quot;.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|werk=Wirtschaftswoche|url=https://www.wiwo.de/politik/deutschland/der-perfekte-lebenslauf-wiwo-berichterstattung-und-christian-lindner/7586100-all.html|titel=Der perfekte Lebenslauf: WiWo-Berichterstattung und Christian Lindner |datum=2013-02-20|zugriff=2021-09-25|zitat=Den ursprünglich auf dieser Seite abrufbaren Artikel haben wir im Zuge einer Einigung mit Herrn Lindner ohne Anerkennung einer Rechtspflicht entfernt. Die Redaktion}}&lt;/ref&gt;

Leta 2020 je Lindner, ko se je z mesta generalne sekretarke poslovila Linda Teuteberg, dejala: »Rad razmišljam o tem, Linda, da sva bila v zadnjih 15 mesecih skupaj okoli 300-krat, na grobo približno 300-krat, sva začela dan skupaj.&quot; Po dvorani se je začel širiti smeh, Lindner pa je nadaljeval: &quot;mislim na najin vsakodnevni jutranji telefonat o političnih razmerah. Ne pa, kar si vi mislite.&quot; Potem so Lindnerja obtožili seksizma, se je opravičil in poudaril, da je do pripombne prišlo v prostem govoru in da je bila napačno razumljena.

Leta 2017 pa se je Lindner podobno pošalil v govoru svojemu domačemu okrožnemu združenju: »Danes sem se zbudil skupaj s Claudio Roth.&quot; Po umetnem premoru je dodal: &quot;Oprostite - rekel sem: 'z', ne 'poleg'. Danes zjutraj je imela intervju na Deutschlandfunk.&quot; Predtem je so ga s Claudio Roth intervjuvali na Deutschlandfunk.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.t-online.de/nachrichten/deutschland/parteien/id_88614940/sexistischer-spruch-christian-lindner-machte-fast-gleichen-witz-schon-einmal.html|titel=Lindner machte fast den gleichen Witz schon einmal|werk=t-online.de|datum=2020-10-27|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/christian-lindner-entschuldigt-sich-nach-sexismusvorwurf-war-gar-nicht-so-gemeint-a-22a01ffd-cf5e-420b-8355-c36d775166ec|titel=FDP-Chef Christian Lindner entschuldigt sich nach Sexismusvorwurf|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2020-09-21|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

23. Oktobra 2020 je feministična revija Emma podelila nagrado ''Sexist Man Alive'' od.&lt;ref&gt;{{Internetquelle |url=https://www.spiegel.de/kultur/sexist-man-alive-christian-lindner-bekommt-emma-schmaehpreis-a-585cfc06-8759-4fee-a3bd-61052b5366d9|titel=Christian Lindner ist für die &quot;Emma&quot; der &quot;Sexist Man Alive&quot;|werk=[[Der Spiegel (online)|Der Spiegel]]|datum=2020-10-23|zugriff=2021-09-25}}&lt;/ref&gt;

== Odlikovanja ==

* 2014: Medalja proti živinski resnosti Karnevalskega združenja Aachen&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.aachener-zeitung.de/lokales/aachen/akv-praesentiert-neuen-ritter-christian-lindner-1.595898|titel=AKV präsentiert neuen Ritter Christian Lindner|hrsg=Aachener Zeitung az-web.de|datum=2013-06-14|zugriff=2013-06-14}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171028055438/http://www.aachener-zeitung.de/lokales/aachen/akv-praesentiert-neuen-ritter-christian-lindner-1.595898 |date=2017-10-28 }} {{Navedi splet |url=http://www.aachener-zeitung.de/lokales/aachen/akv-praesentiert-neuen-ritter-christian-lindner-1.595898 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-25 |archive-date=2017-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171028055438/http://www.aachener-zeitung.de/lokales/aachen/akv-praesentiert-neuen-ritter-christian-lindner-1.595898 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=aGOKImbp9t0 Video] (17 Minuten)&lt;/ref&gt;
* 2016: Politična nagrada rubrike Politik &amp;amp;amp; Komunikacija (Politik leta)&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/lindner-barley-und-bosbach-mit-politikaward-ausgezeichnet-816713357|titel=Lindner, Barley und Bosbach mit Politikaward ausgezeichnet|zugriff=2021-09-14|sprache=de}} {{Navedi splet |url=https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/lindner-barley-und-bosbach-mit-politikaward-ausgezeichnet-816713357 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-11-25 |archive-date=2021-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210914110422/https://www.politik-kommunikation.de/ressorts/artikel/lindner-barley-und-bosbach-mit-politikaward-ausgezeichnet-816713357 |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

== Spisi ==

=== Kot urednik ===

* s Hartmutom Knüpplom (ur. ): ''Delnica kot blagovna znamka.'' ''Kako naj podjetja komunicirajo z vlagatelji''. Frankfurter Allgemeine Buch, Frankfurt na Majni 2000, ISBN 3-933180-83-X.
* (Ur. ): ''Avatarji.'' ''Digitalni zvočniki za podjetja in trženje''. Springer-Verlag, Heidelberg idr., 2003, ISBN 3-540-43992-7.
* s Philippom Röslerjem (ur. ): ''Svoboda. čutiti jo - misliti - živeti.'' ''Liberalni prispevki k razpravi o vrednotah''. VS Verlag für Sozialwissenschaften, Wiesbaden 2009, ISBN 978-3-531-16387-1.

=== Kot (so)avtor ===

* s [[Hans-Dietrich Genscher|Hans-Dietrichom Genscherjem]] : ''Graditi mostove.'' ''Dve generaciji, ena strast''. Hoffmann in Campe, Hamburg 2013, ISBN 978-3-455-50296-1.
* {{Navedi knjigo|title=Schattenjahre|edition=1.|publisher=Klett-Cotta|date=2017|isbn=978-3-608-96266-6}}    

== Dokumentarni filmi ==

* Reinhold Beckmann, Ulrich Stein: ''Lindner in FDP - na pot v ofsajd?'' NDR. Prvič objavljeno 29. oktobra 2018.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==

* [http://www.christian-lindner.de/ Website Christian Lindner]
* Christian Lindner beim Landtag Nordrhein-Westfalen
* Biographie beim Deutschen Bundestag
* Christian Lindner auf abgeordnetenwatch.de
* {{navedi splet |first1=Christoph |last1=Amend |first2=Jochen |last2=Wegner]]|url=https://www.zeit.de/gesellschaft/2018-10/christian-lindner-alles-gesagt|title=Christian Lindner, warum wollen Sie nicht regieren? |work=[[Alles gesagt?]] Interviewpodcast von [[Zeit Online]] |date=2018-08-18|accessdate=2020-09-20}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lindner, Christian}}
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Poslovneži v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>7a0mefd2y5cfe0e4rxa5uxq03w66qvr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aniža (reka)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>515123</id>
    <revision>
      <id>6677135</id>
      <parentid>6262356</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:53:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677135</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10027" sha1="ho7uv0atl3bylnlro82k3njeb49naxg" xml:space="preserve">{{Infobox river
| name              = Aniža&lt;br /&gt;Enns
| image             = Ennstal.jpg
| image_caption     = ''Ennstal'' dolina med Stainachom in Lieznom
| map               = Enns (rivière).png
| source1_location  = Radstatske Ture
| mouth_location    = [[Donava]] pri [[Mauthausen|Mauthausnu]]
| mouth_coordinates = {{coord|48.2369|14.5190|display=it}}
| progression       = Donava-Črno morje
| subdivision_type1 = Država
| subdivision_name1 = [[Avstrija]]
| length            = 253,4 km &lt;ref&gt;[https://www.landesentwicklung.steiermark.at/cms/ziel/141979637/DE/ DAS]&lt;/ref&gt;
| source1_elevation = 
| discharge1_location= ustje
| discharge1_avg    = 200 m3/s
| name_etymology     = [[latinščina]] ''Anisus'', ''Anasus''
| basin_size        = 6084 km2
}}
'''Aniža''' (nemško ''Enns'') je južni pritok reke [[Donava|Donave]], ki se ji pridruži severno pri Ennsu v Avstriji. Aniža je dolga 253 km in je najdaljša celinska reka v Avstriji in v spodnjem toku tvori mejo zveznih dežel Zgornje in Spodnje Avstrije. Njen povprečni pretok je preko 200 m³/s, tako da je bilo v začetku 20. stoletja zgrajenih več hidroelektrarn. Teče od izvira blizu vasi [[Flachau]]a, proti vzhodu skozi [[Radstadt]], [[Schladming]] in [[Liezen]], nato pa zavije proti severu blizu Hieflaua, steče mimo Weyerja in Ternberga skozi [[Steyr]] in bolj severno do Donave pri Ennsu.&lt;ref name=&quot;RadT&quot;&gt;&quot;Karte-Enns&quot; (river map in German), RadTouren.at (Austria),  May 2009, webpage: {{webarchive |url= https://web.archive.org/web/*/http://www.radtouren.at/sixcms/media.php/3210/karte-ennsradweg1.jpg |date=* |title=RT-map }} (236kb).&lt;/ref&gt;

== Ime ==
V latinščini je bila znana kot ''Anisus'' ali ''Anasus'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=lupSNx0ZlvEC&amp;q=anisus+%22etymology%22&amp;pg=PA85|title=Barclay's English Dictionary. With which is incorporated a complete modern gazetteer, a beautiful atlas of maps and also a pronouncing dictionary|first=James|last=Barclay|date=September 14, 1815|publisher=Alexander Cumming|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=HmkDAAAAQAAJ&amp;q=anisus++&amp;pg=PA323|title=The family gazetteer and atlas of the world. The atlas by W. &amp; A.K. Johnston|first=James|last=Bryce|date=September 14, 1862|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; negotovega izvora; Anreiter ga je na primer poskušal povezati z indoevropskim ''*on-'' in hidronimno končnico ''*-is-''.&lt;ref&gt;P. Anreiter, M. Haslinger and U. Roider, “The names of the eastern Alpine region mentioned in Ptolemy”, in ''Ptolemy: Towards a linguistic atlas of the earliest Celtic place-names in Europe'', ed. D.N. Parsons and P. Sims-Williams, Aberystwyth, 2000, p. 129, note 53.&lt;/ref&gt; Poznejši viri jo imenujejo ''Ensa'' ali ''Enisa''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bop.unibe.ch/linguistik-online/article/view/1749/2969|title=Anzeige von How Old Are the River Names of Europe? A Glottochronological Approach &amp;#124; Linguistik Online|website=bop.unibe.ch}}&lt;/ref&gt; Drugi so jo povezali z zgornjedonavsko vaskonsko ''*an'', &quot;voda.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://euskerarenjatorria.eus/?m=201802&amp;lang=en|title=Basque – Iberian – Paleoeuropean » 2018 » February}}&lt;/ref&gt; Druga možna povezava je grško ''ᾰ̓νῠστός'' (''anystos''  - koristen).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://adnaera.com/2019/04/22/the-problematic-of-substrates-a-case-study-of-iberia/comment-page-1/ |title=The problematic of substrates – A case study of Iberia – Ancient DNA Era |accessdate=2022-03-21 |archive-date=2022-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220119162851/https://adnaera.com/2019/04/22/the-problematic-of-substrates-a-case-study-of-iberia/comment-page-1/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Zahodnoslovanski jeziki imajo za reko različna imena: v češčini se imenuje Enže;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.horydoly.cz/vodaci/enze-enns-pro-vodni-turisty.html?galerie=66991&amp;image=35420|title=Enže (Enns) pro vodní turisty|first=Horydoly cz, Next Generation|last=Solution|website=www.horydoly.cz}}&lt;/ref&gt; v slovaščini Enža; in v poljščini Aniza, v slovenščini Aniža.

== Geografija ==
Aniža izvira iz gorovja Radstatske Ture (''Radstädter Tauern'') v avstrijski [[Salzburg (zvezna dežela)|deželi Salzburg]]. V dolini, ki se je razvila v ledeni dobi, teče na meji med Severnimi apneniškimi Alpami in Srednjovzhodnimi Alpami po vzhodni poti skozi avstrijsko Štajersko, kjer na južni strani prečka [[Dachstein]]ski [[masiv]]. Med Admontom in Hieflauom zavije proti severu in gre skozi [[narodni park Gesäuse]], sotesko v dolžini 15&amp;nbsp;km, kjer prodre v [[apnenec]] Ennstaler Alpen. Od tam naprej teče proti severu, doseže deželo [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]] ob ustju Laussabacha. Severno od Steyra tvori mejo med Zgornjo Avstrijo in [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]] (prej znana tudi kot Avstrija nad Ennom in Avstrija pod Ennom). Končno se sreča z Donavo pri [[Mauthausen|Mauthausnu]] in mestu Enns. Je najdaljša reka samo v Avstriji.

Aniža je tipična hudourniška reka in črpa vodo s površine 6084&amp;nbsp;km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://info.bmlrt.gv.at/dam/jcr:b5013882-8535-4d2d-9113-e78477ae9536/FlVerz_Enns_2011.pdf|title=Flächenverzeichnis der Flussgebiete: Ennsgebiet|work=Beiträge zur Hydrografie Österreichs Heft 61|page=68|date=October 2011}}&lt;/ref&gt; kar jo uvršča na peto mesto v Avstriji. Njen povprečni pretok na ustju je 200 m³/s.

Anizik, doba v [[trias]]nem obdobju geološkega časa je poimenovana iz ''Anisus'', latinskem imenu reke Aniže.

== Zgodovina ==
Sredi 19. stoletja so vzdolž 70&amp;nbsp;km med Weißenbachom in Gesäuseom začeli graditi kanale, da bi vodo izkoristili za kmetijstvo in gozdarstvo.

''Ennskraftwerke AG'' je skupaj zgradilo deset elektrarn s skupno proizvodno močjo 345 megavatov.

== Mesta vzdolž reke ==
*[[Radstadt]]

=== Na Štajerskem ===
*[[Schladming]]
*[[Gröbming]]
*[[Liezen]]
*[[Selzthal]]
*[[Admont]]

=== V Zgornji Avstriji ===
*[[Großraming]]
*[[Ternberg]]
*[[Garsten]]
*[[Steyr]]
*[[Enns (mesto)|Enns]]

== Hidroelektrarne ==
Trenutno je na Aniži 15 hidroelektrarn.&lt;ref&gt;[https://www.verbund.com/de-at/ueber-verbund/kraftwerke/gewaesser/enns Verbund]&lt;/ref&gt; Elektrarne so naštete začenši pri povirju:
[[Slika:Dietach Mai 2009 026.jpg|thumb|Elektrarna Staning tik pod Steyrjem med Dietachom (Zgornja Avstrija) in Haidershofnom (Spodnja Avstrija)]]
{|class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Jez
! Moč (MW)
!Letna proizvodnja (Mio. kwh)
|-
| Gstatterboden
| 2
| 6,8
|-
|Hieflau
| 63
| 388
|-
| Landl
| 25
| 135,5
|-
| Krippau
| 30
| 173,5
|-
| Altenmarkt
| 26
| 165,9
|-
| Schönau
| 30
| 122,8
|-
| Weyer
| 37
| 159,6
|-
| Großraming
| 72
| 270,7
|-
| Losenstein
| 39
| 170
|-
| Ternberg
| 40
| 169,7
|-
| Rosenau
| 34
| 145,5
|-
| Garsten-St. Ulrich
| 38
| 162,5
|-
| Staning
| 43
| 203,2
|-
| |Mühlrading
| 25
| 111,8
|-
| St. Pantaleon
| 52
| 261,6
|-
|}
&lt;gallery caption=&quot;Lauf der Enns&quot;&gt;
Flachau mit OT Reitdorf im Vordergrund.jpg|Altenmarkter Becken in Flachauer Tal
Haus im Ennstal.jpg|Aniža pri Haus im Ennstal
2011-08-17 14-11-51 Austria Pichl.jpg|Zračni posnetek Aniže pri Haus im Ennstal
Liezen Kath Pfarrkirche.JPG|Pri Lieznu
Enns valley from Hochtor.jpg|Pri Admontu
Gesaeuse DurchbruchA.jpg|V Gesäuse
Anton Hansch Blick ins steirische Landltal 1837.jpg|Landltal &lt;small&gt;(1837)&lt;/small&gt;
Enns in Kleinreifling (2).jpg|Aniža pri Kleinreiflingu
Panorama der Steyrmuendung 16-07-2015.jpg|Pogled na izliv reke Steyr
Luftbild des Steyrer Ennsknies 1.jpg|Koleno Aniže s konglomeratno pečino Münichholz
Flightlog - Luftbild Steyr 4 II.jpg|Zajezitev
Radfaehre Enns-Mauthausen.jpg|Izliv v Donavo
&lt;/gallery&gt;

== Pritoki ==
Najpomembnejši pritoki so Palten, Salza in Steyr. Druga pritoka sta Severni Taurach in Erzbach.

== Plovnost ==
Le zadnjih nekaj kilometrov Aniže služi kot Donavska zvezna vodna pot.

Približno 1&amp;nbsp;km pred izlivom v Donavo je Ennshafen, zgrajen v letih 1979-1994, z industrijskim območjem na zgornji in spodnji avstrijski strani.

Julija 2020 je skladišče ''Danubia'' dobilo največji tip hidravličnega bagra na svetu, ki se uporablja za pretovarjanje razsutega tovora med ladjo in železnico ali cesto. ''Hybrid Type 895E'' je izdelal proizvajalec Sennebogen, poganja ga elektromotor, tehta 410 t, giblje se na štirih nogah po 2 tirnicah, je visok 42 m, dvigne 50 t in stane 3-4,5 milijona evrov.

Od srednjega veka do 19. stoletja so po spodnjem toku Aniže izvajali prevoz železove rude, pridobljene iz Erzberga, in drugo blago z lesenimi splavi.&lt;ref&gt;[http://www.ennsmuseum.at/floesserei.htm ennsmuseum.at: Über die Flößerei] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161202231232/http://www.ennsmuseum.at/floesserei.htm |date=2016-12-02 }}; abgerufen am 22. März 2016&lt;/ref&gt; Leta 1566 je imela Aniža največje pristanišče med [[Passau]]om in [[Dunaj]]em. Pristanišče Enghagen je bilo zaprto leta 1826.

== Promet ==
Skozi dolino Aniže poteka velika tranzitna pot, ki povezuje Nemčijo in Slovenijo skozi Avstrijo. Ob reki med Hieflauom in Ennsom teče tako imenovana ''Eisenstraße'' (železna cesta), po kateri se je železova ruda prevažala iz štajerskega Erzberga ('rudna gora') v jeklarno v [[Linz]]u.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Enns River}}
* [http://www.nationalpark.co.at/de/naturraum/gewaesser/30-enns ''Die Enns.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170809021324/http://www.nationalpark.co.at/de/naturraum/gewaesser/30-enns |date=2017-08-09 }} Nationalpark Gesäuse
* [http://www.ennskraft.at/ ''Ennskraftwerke AG'']
* [http://www.ennstalwiki.at/wiki/index.php/Ennsregulierung ''Ennsregulierung''] im Ennstalwiki
* [http://www.raftingcamp.at/images/picdb/59/enns-evakuierungsplan1.pdf ''Evakuierungsplan Enns/Gesäuse.''] Rafting Camp Palfau (PDF-Datei, 585 kB)
* [https://www.openstreetmap.org/relation/2186067#map=9/47.8933/14.15864 Plandarstellung des Enns-Verlaufes] in OpenStreetMap

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Reke v Avstriji]]
[[Kategorija:Pritoki Donave]]</text>
      <sha1>ho7uv0atl3bylnlro82k3njeb49naxg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Madžarski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>519448</id>
    <revision>
      <id>6677081</id>
      <parentid>6672512</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:54:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>2026</comment>
      <origin>6677081</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10177" sha1="3j9zw176nbojue2v0irvydx7brzufgc" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          = Dirka po Madžarski
| image         = 2019 Tour de Hongrie - Balassagyarmat.jpg
| image_caption = Dirka leta 2019
| date          = [[maj]]
| region        = [[Madžarska]]
| localnames    = Magyar Körverseny
| nickname      = 
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna dirka]]
| competition   = 
| type          = [[etapna dirka]]
| organiser     = 
| director      = 
| first         = {{start date|1925}}
| number        = 47
| final         = 
| firstwinner   = {{flagathlete|[[Károly Jerzsabek]]|HUN|1920}}
| mostwins      = {{flagathlete|[[László Vida]]|HUN|1920}}&lt;br&gt;{{flagathlete|[[István Liszkai]]|HUN|1940}}&lt;br&gt;{{flagathlete|[[Győző Török]]|HUN|1949}}&lt;br&gt;{{flagathlete|[[Zoltán Remák]]|SVK}}&lt;br&gt;''(2 zmagi)''
| mostrecent    = {{flagathlete|[[Jakob Söderqvist]]|SWE}}
}}

'''Dirka po Madžarski''' ({{lang-hu|Magyar Körverseny}}, {{lang-fr|Tour de Hongrie}}) je [[cestna kolesarska dirka|cestna]] [[etapna dirka]] po [[Madžarska|Madžarski]], ki z več presledki poteka od leta 1925. Prvi zmagovalec je postal [[Károly Jerzsabek]], najuspešnejši kolesarji v zgodovini dirke pa so [[László Vida]], [[István Liszkai]], [[Győző Török]] in [[Zoltán Remák]] s po dvema zmagama.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=1925 | title = Tour de Hongrie | work = cyclingarchives.com | language = en | accessdate = 2021-05-16 | archive-date = 2021-05-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210516101550/http://cyclingarchives.com/wedstrijdfiche.php?wedstrijdid=1925 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = https://www.procyclingstats.com/race/tour-de-hongrie/2021/history | title = Top 3 per edition | work = procyclingstats.com | language = en | accessdate = 2021-05-16}}&lt;/ref&gt;

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
! 1925
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Jerzsabek Károly]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Ladányi Miklós]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Bouska József]]
|-
! 1926
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Vida László]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Hölczl Károly]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Bouska Rezső]]
|-
! 1927
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Vida László]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Huszka Dezső]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Hugyecz Károly]]
|-
! 1928
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1929
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Oscar Tirbach]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Jálics Béla]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Istenes János]]
|-
! 1930
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Vasco Bergamaschi]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Peck János]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Andrea Minasso]]
|-
! 1931
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Liszkay István]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Nemess István]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Guglielmo Segato]]
|-
! 1932
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Vitéz József]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Nemess István]]
| {{ikonazastave|Italija|old}} [[Livio Carlotti]]
|-
! 1933
| {{ikonazastave|Švica}} [[Kurt Stettler]]
| {{ikonazastave|Švica}} [[Hans Martin]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Orczán László]]
|-
! 1934
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Szenes Károly]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Liszkay István]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Mádi Béla]]
|-
! 1935
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Nemes-Nótás Károly]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[les Ferenc]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1920}} [[Adorján István]]
|-
! 1936
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1937
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Lothar Strakati]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Stanisław Wasilewski]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szalay Antal]]
|-
! 1938−41
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1942
| {{ikonazastave|Madžarska|1940}} [[Barvik Ferenc]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1940}} [[Gere Gyula]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1940}} [[Irházi Mihály]]
|-
! 1943
| {{ikonazastave|Madžarska|1940}} [[Liszkay István]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1940}} [[Gere Gyula]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1940}} [[Lakatos Lajos]]
|-
! 1944−48
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1949
| {{ikonazastave|Francija}} [[André Labeylie]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Rudolf Lauscha]]
| {{ikonazastave|Francija}} [[Roger Bourgeteau]]
|-
! 1950−52
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1953
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Kiss-Dala József]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Bartusek Béla]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Bencze Márton]]
|-
! 1954
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1955
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Török Győző]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Albert József]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Szabó Lajos]]
|-
! 1956
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Török Győző]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} Károlyi
| {{ikonazastave|Madžarska|1949}} [[Bende János]]
|-
! 1957−61
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1962
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Adolf Christian]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Juszkó János]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Horváth Ferenc]]
|-
! 1963
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Mészáros András]]
| {{ikonazastave|Vzhodna Nemčija}} [[Lothar Höhne]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Juszkó János]]
|-
! 1964
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Stámusz Ferenc]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Juhász Béla]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Dévay András]]
|-
! 1965
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Mahó László]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Balaskó György]]
| {{ikonazastave|Madžarska|1957}} [[Juszkó János]]
|-
! 1966−92
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 1993
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jens Dittmann]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Kovács Gábor]]
| {{ikonazastave|Kanada}} [[Dominique Perras]]
|-
! 1994
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Wolfgang Kotzmann]]
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Oleksandr Klimenko]]
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Andreas Lauk]]
|-
! 1995
| {{ikonazastave|Rusija}} [[Sergej Ivanov (kolesar)|Sergej Ivanov]]
| {{ikonazastave|Belorusija|1995}} [[Aleksander Kavecki]]
| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jens Dittmann]]
|-
! 1996
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Aleksander Tolomanov]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Istlstekker János]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Eisenkrammer Károly]]
|-
! 1997
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Bebtó Zoltán]]
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Jurij Zajac]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Rothmer Balázs]]
|-
! 1998
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Aleksandr Rotar]]
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Volodimir Nanajenko]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Eisenkrammer Károly]]
|-
! 1999−2000
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 2001
| {{ikonazastave|FR Jugoslavija}} [[Mikoš Rnjaković]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Nagy Róbert]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Roman Broniš]]
|-
! 2002
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Vanik Zoltán]]
| {{ikonazastave|Češka}} [[Jan Faltýnek]]
| {{ikonazastave|Češka}} [[Radek Blahut]]
|-
! 2003
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Remák Zoltán]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Matej Jurčo]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Kacper Sowinski]]
|-
! 2004
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Remák Zoltán]]
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Phillip Thuaux]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Martin Prázdnovský]]
|-
! 2005
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Lengyel Tamás]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Martin Prázdnovský]]
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Glen Chadwick]]
|-
! 2006
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Martin Riška]]
| {{ikonazastave|Slovaška}} [[Remák Zoltán]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Szekeres Csaba]]
|-
! 2007
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Andrew Bradley]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Miroslav Keliar]]
| {{ikonazastave|Avstrija}} [[Stefan Pöll]]
|-
! 2008
| {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Hans Bloks]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Vladimir Kerkez]]
| {{ikonazastave|Srbija}} [[Ivan Stević]]
|-
! 2009−14
|colspan=3 align=center|''ni potekala''
|-
! 2015
| {{ikonazastave|Luksemburg}} [[Tom Thill]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Andi Bajc]]
| {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[James Early]]
|-
! 2016
| {{ikonazastave|Estonija}} [[Mihkel Räim]]
| {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Oleksandr Polivoda]]
| {{ikonazastave|Češka}} [[Daniel Turek]]
|-
! 2017
| {{ikonazastave|Kolumbija}} [[Daniel Jaramillo]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Peák Barnabás]]
| {{ikonazastave|Slovenija}} [[Tadej Pogačar]]
|-
! 2018
| {{ikonazastave|Italija}} [[Manuel Belletti]]
| {{ikonazastave|Poljska}} [[Kamil Małecki]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Paolo Totò]]
|-
! 2019
| {{ikonazastave|Latvija}} [[Krists Neilands]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Dina Márton]]
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Valter Attila]]
|-
! 2020
| {{ikonazastave|Madžarska}} [[Valter Attila]]
| {{ikonazastave|ZDA}} [[Quinn Simmons]]
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Damien Howson]]
|-
! 2021
| {{ikonazastave|Avstralija}} [[Damien Howson]]
| {{ikonazastave|Belgija}} [[Ben Hermans]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Antonio Tiberi]]
|-
! 2022
| {{ikonazastave|Irska}} [[Edward Dunbar]]
| {{ikonazastave|Španija}} [[Óscar Rodríguez]]
| {{ikonazastave|Italija}} [[Samuele Battistella]]
|-
! 2023
| {{ikonazastave|SUI}} [[Marc Hirschi]]
| {{ikonazastave|UK}} [[Ben Tulett]]
| {{ikonazastave|SUI}} [[Yannis Voisard]]
|-
! 2024
| {{ikonazastave|BEL}} [[Thibau Nys]]
| {{ikonazastave|GER}} [[Emanuel Buchmann]]
| {{ikonazastave|NED}} [[Wout Poels]]
|-
! 2025
| {{ikonazastave|ECU}} [[Harold Martín López]]
| {{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Covi]]
| {{ikonazastave|DEN}} [[Albert Philipsen]]
|-
! 2026
| {{ikonazastave|SWE}} [[Jakob Söderqvist]]
| {{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Cosnefroy]]
| {{ikonazastave|AUS}} [[Lucas Plapp]]
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1925]]</text>
      <sha1>3j9zw176nbojue2v0irvydx7brzufgc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji</title>
    <ns>1</ns>
    <id>522237</id>
    <revision>
      <id>6677010</id>
      <parentid>6676924</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:13:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>/* Slog opisa preimenovanih naselij */ odgovor</comment>
      <origin>6677010</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16752" sha1="8eqmbvc65az4cys9bznnl95x7gr80l0" xml:space="preserve">{{izbrani}}

== Viri ==

Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST)

== Letnice ==

Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST)

:PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)&lt;ref name=&quot;Abecedni&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}&lt;/ref&gt;
:--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST)
::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST)
:Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST)
::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST)
:::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST)
:Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST)
::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}}
:::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST)
::Uradni vestnik Gorenjske  &lt;ref&gt;https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf&lt;/ref&gt; --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST)
:Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:11, 7. september 2023 (CEST)

{{reflist-talk}}

== Banja Loka ... in še par komentarjev ==

Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke&lt;ref&gt;[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]&lt;/ref&gt;. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:14, 6. januar 2024 (CET)
::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:24, 6. januar 2024 (CET)

Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij&lt;ref&gt;Perko &amp; Geršič 2021, str. 101&lt;/ref&gt; prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET)

:Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko &amp; Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh &quot;delnih&quot; naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:20, 6. januar 2024 (CET)

:: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod &quot;Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET)
:::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:54, 6. januar 2024 (CET)

{{reflist-talk}}

== Uporaba dveh imen hkrati? ==

V tabeli sta vrstici

Breg -&gt; Breg pri Velikem Gabru 	(1955–danes) -&gt;	Breg pri Temenici 	(1997–danes)

in

Velike Dole -&gt; Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -&gt; Velike Dole pri Temenici (1997–danes).

Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:33, 17. januar 2024 (CET)

== Slog opisa preimenovanih naselij ==

Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. 

Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST)

: Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST)

Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST)

::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST)

::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST)

{{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. 
In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

:{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi &quot;{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}&quot; in tudi &quot;{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]&quot;}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav.
:Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST)

::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST)

'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena!
Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. 

Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. 
In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

: {{Za}} predlagano obliko. Na dodani povezavi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)]] je podan kvaliteten in objektiven opis dogajanja z imeni naselij po drugi svetovni vojni. Ob povezavi na to poglavje ni potrebe po zbanaliziranih razlagah (ali bomo tudi pri preimenovanjih 1991–2000 množično dopisovali, da je šlo za ideološko preimenovanje?) v vsakem članku posebej, ki za povrh marsikje predstavljajo edino vsebino članka poleg uvodne vrstice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:08, 16. maj 2026 (CEST)

:Lep pozdrav, nihče ne izpodbija, da je šlo v v obdobju 1948–1955 za ideološko preimenovanje mnogih krajev na slovenskem. To potrjujejo viri kot npr. strokovni članek iz Geografskega vestnika Geografske zveze na SAZU, potem so še specifični članki, ki obravnavajo preimenovanja svetniških krajev na Primorskem, tega sem zadnjič poslal nekomu, ki ga je zanimalo. Glede preimenovanj 1991–2000 pa so nekaterim naseljem vrnili prvotna imena. npr. [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]], potem Lenart nad Lušo, danes zopet Sveti Lenart v Občini Škofja Loka. Zelo podobno za [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart na Rebri]], Lenart na Rebri, zdaj zopet Sveti Lenart v Občini Cerklje na Gorenjskem. Mislim, da gre tu za rahel nesporazum.
:Vsi si želimo, da bralec dobi kratko, jedrnato in smiselno celoto. '''Zato se ne morem strinjati''', da je navedba &quot;Zakon iz leta 1948&quot; in ne namena ali vzroka – konteksta – zakaj je do preimenovanj sploh prišlo, najboljša, ker ne pove bistva.
:Prosim, da vrneš izginuli odstavek o imenu pri [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž]] in odstavek o zgodovini imena, brez skrajševanj pri [[Miklavž pri Ormožu|Miklavž pri Ormožu, Ormož]], [[Primož pri Ljubnem|Primož pri Ljubnem, Ljubno]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]].
:Bi pa tudi pohvalil, pri [[Olešče|Oleščah]] (nekoč Sveti Peter pri Jurkloštru) si par stavkov povezal v bolj tekočo poved, in je tako celoten članek bolj berljiv. Lepo!
:Vse dobro želim [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 10:58, 17. maj 2026 (CEST)

:: Omenjeni strokovni članek iz Geografskega vestnika opisuje kot ideološke tako spremembe po 2. svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije. Prejšnja ubeseditev podaja kontekst zelo selektivno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:13, 17. maj 2026 (CEST)

== Pristava (k. o.) ==

pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ...

&quot;k. o.&quot; v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST)

:V ''Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)'' je npr. katastrska občina in je to eksplicitno zapisano. Menda, pa je ponekod mišljeno tudi krajevni odbor, ampak če se ne motim, šele po 2. sv. vojni. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 11:09, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>8eqmbvc65az4cys9bznnl95x7gr80l0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677172</id>
      <parentid>6677010</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:35:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andrejj</username>
        <id>94</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Slog opisa preimenovanih naselij */ ::</comment>
      <origin>6677172</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16756" sha1="qm7h3rvzykwyuzjlpfrkdnl6ztm01q7" xml:space="preserve">{{izbrani}}

== Viri ==

Seznam sem sestavil s podatki iz angleške Wiki. Ta navaja: ''Spremembe naselij 1948–95'' Geografskega inštituta ZRC SAZU in ''Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68'' avtorja Premk F. iz revije ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Če jih ima kdo pri roki, naj dopolne seznam. '''[[Uporabnik:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:03, 12. avgust 2022 (CEST)

== Letnice ==

Iščem letnico združitve/ukinitve naselja Podgorje pod Resevno. Ta je bil leta 1953 preimenovan iz Podgorja v Podgorje pod Resevno, nato pa se je (verjetno) združilo s Šentjurjem. Če jo kdo ve/najde kakšen vir, naj jo prosim doda. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:23, 12. avgust 2023 (CEST)

:PODGORJE POD RESEVNO /ŠENTJUR PRI CELJU/, PRIPOJENO NASELJU ŠENTJUR PRI CELJU (UR.L. SRS, 1/85, 24/85, 6/85, SKUP.DOL.L 8/85, 14/85 UR.V.GOR. 1/85)&lt;ref name=&quot;Abecedni&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|date=1991|publisher=Savezni zavod za statistiku|location=Beograd|pages=32, 34, 58}}&lt;/ref&gt;
:--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 23:20, 12. avgust 2023 (CEST)
::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:24, 12. avgust 2023 (CEST)
:Išče se tudi letnica združitve naselja Gorenjci pri Semiču s Semičem. Hvala, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:29, 13. avgust 2023 (CEST)
::GORENJCI PRI SEMIČU, PRIPOJENO NASELJU KOT PRI SEMIČU (UR.L. LRS, 21/55) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:54, 13. avgust 2023 (CEST)
:::Najlepša hvala! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:22, 13. avgust 2023 (CEST)
:Poleg tega pa (ni nujno, je pa zaradi preverljivosti zaželjeno), če mi kdo pove ime/številko uredbe Občine Škofja Loka (?), ki je preimenovala Selške Lajše v Lajše. Hvala! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:26, 14. avgust 2023 (CEST)
::LAJŠE, RANIJI NAZIV NASELJA SELŠKE LAJŠE (UR.L. LRS, 2/53) {{nepodpisani|Andrejj}}
:::Morda nisem bil najbolj jasen. Najprej so se Lajše preimenovale v Selške Lajše, leta 1998 pa so bile preimenovane nazaj v Lajše. Iščem še odredbo iz leta 1998.--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:25, 15. avgust 2023 (CEST)
::Uradni vestnik Gorenjske  &lt;ref&gt;https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/30098689_1998_19_L.pdf&lt;/ref&gt; --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:50, 15. avgust 2023 (CEST)
:Zadnji dve zagonetki sta Vimolj pri Črmošnjicah in Ravne v Velikem Trnu. Kot da ju ne bi bilo na zemljevidih ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 20:11, 7. september 2023 (CEST)

{{reflist-talk}}

== Banja Loka ... in še par komentarjev ==

Najprej, {{u|A09}}, vse pohvale za zagnanost in trud, ki ju je nedvomno terjal ta članek. Na seznamu ne vidim vasi [[Banja Loka]], nekdaj Banjaloke&lt;ref&gt;[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/5548 Naselje Banja Loka – stat.si]&lt;/ref&gt;. Se je izmuznila ali si se odločil seznam omejiti na preimenovanja z vsebinskimi spremembami? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET) —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:59, 6. januar 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: Hvala za tvoj komentar, tovrstne povratne informacije vsaj meni veliko pomenijo. Banja Loka se mi je izmuznila, verjetno sem jo spregledal v Milenković 2007, za katerega sem skoraj prepričan, da jo je tudi naštel. Vsekakor seznama nisem vsebinsko omejeval na samo vsebinske spremembe. Ker takega seznama vsaj v takem obsegu doslej še ni bilo, si ne upam trditi, da so na seznamu popolnoma vsi preimenovani kraji, so pa (skoraj?) vsi, na katere sem naletel v literaturi. Banjo Loko bom dodal. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:14, 6. januar 2024 (CET)
::PS: Hvala tudi za tipkarske popravke članka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:24, 6. januar 2024 (CET)

Poleg tega razmišljam, kaj ko bi pobrisali podpoglavje ''Seznam preimenovanih delnih naselij'' in tistih šest dejansko preimenovanih naselij&lt;ref&gt;Perko &amp; Geršič 2021, str. 101&lt;/ref&gt; prestavili na glavni seznam? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:27, 6. januar 2024 (CET)

:Še odgovor tule: tole poglavje sem zasnoval posebej, ko sem tekom raziskave po obstoječi literaturi naletel na delna naselja in prvotno ni bilo v planu. Poglavje bi ohranil predvsem zato, ker ''de facto'' je to eno naselje (tudi prebivalci se identificirajo po skupnemu imenu kraja), ''de iure'' pa gre za različni naselji, ki sta nastali na podlagi pmsm nesmiselne razdelitve občinskih meja. Mnogi se obstoja tovrstnih krajev sploh ne zavedajo, zato je pmsm smiselna ločena tabela, da se ti kraji ne bi izgubili v množici ostalih krajev v glavni tabeli. Če pa pogledaš vir Perko &amp; Geršič bi videl, da se je 46 predlogov nanašalo na skupno število predlogov leta 1995, večino teh &quot;delnih&quot; naselij pa so lokalne oblasti preimenovale že pred letom 1996. Kaj meniš? Lep pozdrav, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:20, 6. januar 2024 (CET)

:: Kako so na papirju ta delna naselja nastajala, je stvar zase, ja, ampak to ni več tema tega članka, zato jih jaz ne bi dajal posebej. Če bo vse v eni tabeli, bo pmm bralec lažje našel kakšno naselje z nekdanjim -del-nim imenom, poleg tega je tudi begajoče, da so preimenovanja iz let 1955, 1974, 1984 ... obdelana pod &quot;Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji&quot;. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:18, 6. januar 2024 (CET)
:::Se strinjam s popravki, morda je res bolje ena sama tabela. Hvala tudi za popravo lapsusa. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:54, 6. januar 2024 (CET)

{{reflist-talk}}

== Uporaba dveh imen hkrati? ==

V tabeli sta vrstici

Breg -&gt; Breg pri Velikem Gabru 	(1955–danes) -&gt;	Breg pri Temenici 	(1997–danes)

in

Velike Dole -&gt; Velike Dole pri Šentjurju (1953–danes) -&gt; Velike Dole pri Temenici (1997–danes).

Ali gre za napako in bi bilo potrebno napisati 1955-1997 (namesto danes) oz. 1953-1997 ali se dejansko uporabljata obe imeni (npr. zaradi razdelitve naselja na dva dela)? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 19:12, 17. januar 2024 (CET)

:@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]]: Pa res, šlo je za napako. Hvala, da si omenil! Brž popravim. Lp, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#004d99&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:33, 17. januar 2024 (CET)

== Slog opisa preimenovanih naselij ==

Predlagam poenoten slog, kot primer [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]]. 

Mnenja: {{u|Pinky sl}}, {{u|A09}}, {{u|Kranjski Timijan}}, {{u|Upwinxp}}, {{u|Janezdrilc}}? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 06:06, 8. maj 2026 (CEST)

: Andrej, se strinjaš, da se ta predlog prestavi na kakšno splošnejše mesto (pod lipo ali morda na svojo podstran za glasovanje)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:39, 8. maj 2026 (CEST)

Evo. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:30, 8. maj 2026 (CEST)

::Oprostite, tu gre za brisanje virov in prikrivanje zgodovinaki dejstev. Cilj vikipedije je objektivnost. Brisanje zgodovinskih dejstev, ker nekomu niso všeč, je razlog za smernice in politiko vikipedije. Kako lahko delate ravno nasprotno, od tega, za kar pravite, da se trudite, objektivnost vikipedije. Tu gre za jasno manipulacijo in prikrivanje zgodovinskih dejstev. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:29, 8. maj 2026 (CEST)

::To je prikrivanje zgodovinskih dejstev. Resnica je taka, kako jo lahko prikrivate in brišete in istočasno pravite, da vam je vrednota? [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:31, 8. maj 2026 (CEST)

{{u|Kranjski Timijan}}, prosim nadaljuj razpravo na tem mestu in ne po celotni Wikipediji. 
In prej preberi [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|omenjeni odstavek]]!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

:{{proti}} Moje mnenje ostaja isto. Čeprav se strinjam z vsemi admini, da je razlaganje, kateri kraji so bili preimenovani načrtno tekom kampanje, prineslo več gorja kakor složnosti, pa se ne morem strinjat s predlaganim okrnjenim zapisom, ki preprosto ne podaja dovolj konteksta. Viri so jasno nakazali na obstoj kampanje v letih 1948–1955, kjer so krajevna imena prenovili v skladu z duhom revolucije in tedanje družbe, kar pa ni nezanemarljiv kontekst za bralca. Ker se zavedam težav pri vpeljevanju mnenjskih označb, v kolikor te niso zapisane v virih, predlagam kompromis za vse vpletene. Kot [[Seznam_preimenovanih_naselij_v_Sloveniji#Preimenovanja_naselij_v_Ljudski_republiki_Sloveniji_(po_1948)|linkani odstavek v seznamu preimenovanih krajev]] zapisuje, niso bili vsi predlogi sprejeti/izvršeni, nekateri pa so (uradno) imeli drugačne namene. Vsekakor pa piše tudi &quot;{{tq|3. junija se je z izdajo Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena [...] preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.}}&quot; in tudi &quot;{{tq|[...] prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen. Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev [...]&quot;}} za uredbo iz junija 1955. Sam bi vsaj za kraje, ki so ustrezno navedeni v članku Mimi Gabrovec in v obeh uredbah (vsi so uporabljeni kot viri v seznamu in imajo spletno dostopne izvirnike), si ''dovolil'' zapisat, da so bili preimenovani v sklopu komunistične kampanje proti imenom naselbin s patrociniji. Takisto lahko poudarimo za preimenovane kraje, ki so dotlej imeli imena italijanskega ali nemškega izvora, čeprav naj bi ti bili vsi zbrani in našteti, zato mislim, da ti ne bi smeli delati težav.
:Kar pa je definitivno narobe, je lajanje vsepovprek, obtožbe cenzure ene in druge strani in krajšanje odstavkov, kjer to očitno ni potrebno. Viri so jasni, da je kampanja obstajala in tega nam ni potrebno prikrivat, prej nasprotno. Potrebno pa je biti previden, pri katerih krajih je to dejansko veljalo, članek pa mislim da se razlaga sam po sebi. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:31, 10. maj 2026 (CEST)

::Se strinjam z @[[Uporabnik:A09|A09]]. Ne morem pristati na ubeseditveni predlog @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], kot pri [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]], saj ne pove bistva, da je šlo za ideološko preimenovanje. Ubeseditev naj jedrnato pove vzrok preimenovanja, da bi pa zaobšli vzrok in zapisali npr. zgolj ime zakona ali pravnega akta, pa se mi zdi, da smo zgrešili bistvo. Proti. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 17:51, 11. maj 2026 (CEST)

'Brisanje zgodovinskih dejstev', 'jasna manipulacija in prikrivanje zgodovinskih dejstev' sta seveda povsem mimo in neutemeljena!
Moj predlog seveda nič ne skrije, v povezavi je (precej bolj) PODROBNO opisano dogajanje in okoliščine. Razen tega, v navedenih virih nikjer ni govora o 'komunistični kampanji'. 

Pa tudi: 'z vsemi admini' je malo (precej) mimo, prav nikjer se nihče ni skliceval na adminstvo. 
In, da ne govorim o vsebinskih napakah kot tukaj [[Strmca, Laško]]. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

: {{Za}} predlagano obliko. Na dodani povezavi [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)]] je podan kvaliteten in objektiven opis dogajanja z imeni naselij po drugi svetovni vojni. Ob povezavi na to poglavje ni potrebe po zbanaliziranih razlagah (ali bomo tudi pri preimenovanjih 1991–2000 množično dopisovali, da je šlo za ideološko preimenovanje?) v vsakem članku posebej, ki za povrh marsikje predstavljajo edino vsebino članka poleg uvodne vrstice. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:08, 16. maj 2026 (CEST)

::Lep pozdrav, nihče ne izpodbija, da je šlo v v obdobju 1948–1955 za ideološko preimenovanje mnogih krajev na slovenskem. To potrjujejo viri kot npr. strokovni članek iz Geografskega vestnika Geografske zveze na SAZU, potem so še specifični članki, ki obravnavajo preimenovanja svetniških krajev na Primorskem, tega sem zadnjič poslal nekomu, ki ga je zanimalo. Glede preimenovanj 1991–2000 pa so nekaterim naseljem vrnili prvotna imena. npr. [[Sveti Lenart, Škofja Loka|Sveti Lenart]], potem Lenart nad Lušo, danes zopet Sveti Lenart v Občini Škofja Loka. Zelo podobno za [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart na Rebri]], Lenart na Rebri, zdaj zopet Sveti Lenart v Občini Cerklje na Gorenjskem. Mislim, da gre tu za rahel nesporazum.
::Vsi si želimo, da bralec dobi kratko, jedrnato in smiselno celoto. '''Zato se ne morem strinjati''', da je navedba &quot;Zakon iz leta 1948&quot; in ne namena ali vzroka – konteksta – zakaj je do preimenovanj sploh prišlo, najboljša, ker ne pove bistva.
::Prosim, da vrneš izginuli odstavek o imenu pri [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž]] in odstavek o zgodovini imena, brez skrajševanj pri [[Miklavž pri Ormožu|Miklavž pri Ormožu, Ormož]], [[Primož pri Ljubnem|Primož pri Ljubnem, Ljubno]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem]], [[Šempeter v Savinjski dolini]], [[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah]].
::Bi pa tudi pohvalil, pri [[Olešče|Oleščah]] (nekoč Sveti Peter pri Jurkloštru) si par stavkov povezal v bolj tekočo poved, in je tako celoten članek bolj berljiv. Lepo!
::Vse dobro želim [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 10:58, 17. maj 2026 (CEST)

: Omenjeni strokovni članek iz Geografskega vestnika opisuje kot ideološke tako spremembe po 2. svetovni vojni kot po osamosvojitvi Slovenije. Prejšnja ubeseditev podaja kontekst zelo selektivno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:13, 17. maj 2026 (CEST)

== Pristava (k. o.) ==

pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor« ...

&quot;k. o.&quot; v večini primerov pomeni [[katastrska občina]]. --22:00, 15. maj 2026 (CEST) [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:00, 15. maj 2026 (CEST)

:V ''Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)'' je npr. katastrska občina in je to eksplicitno zapisano. Menda, pa je ponekod mišljeno tudi krajevni odbor, ampak če se ne motim, šele po 2. sv. vojni. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 11:09, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>qm7h3rvzykwyuzjlpfrkdnl6ztm01q7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viljem III. Oranski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>524414</id>
    <revision>
      <id>6677083</id>
      <parentid>6494034</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:54:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6677083</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65391" sha1="a1qzjeliap3l663vdxcak4h3w2pxya5" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
|name=Viljem III. Oranski
|image=King William III of England.jpg
|caption=Portret Godfreya Knellerja, 1690|alt=Barvna oljna slika Viljema|succession=Kralj Anglije, kralj Škotske in kralj Irske|moretext=(Styles of English and Scottish sovereigns|more&amp;nbsp;...)
|reign=1689{{Efn|William was declared King by the Parliament of England on 13 February 1689 and by the Parliament of Scotland on 11 April 1689.}} – 8 March 1702
|coronation=11. april 1689|predecessor=Janez II. &amp; VII.
|successor=[[Ana, Kraljica Velike Britanije|Ana]]
|regent=[[Marija II. Angleška]] (1689–1694)
|reg-type=So-vladar|birth_date=4. november 1650&lt;br/&gt;{{Midsize|[&lt;nowiki/&gt;Old Style and New Style dates: 14. november 1650&lt;nowiki/&gt;]}}{{Efn|name=OSNS|During William's lifetime, two calendars were in use in Europe: the Old Style Julian calendar in Britain and parts of Northern and Eastern Europe, and the New Style Gregorian calendar elsewhere, including William's birthplace in the Netherlands. At the time of William's birth, Gregorian dates were ten days ahead of Julian dates: thus William was born on 14 November 1650 by Gregorian reckoning, but on 4 November 1650 by Julian reckoning. At William's death, Gregorian dates were eleven days ahead of Julian dates. He died on 19 March 1702 by the Gregorian calendar, and on 8 March 1702 by the standard Julian calendar. (However, the English New Year fell on 25 March, so by English reckoning of the time, William died on 8 March 1701.) Unless otherwise noted, dates in this article follow the Julian calendar with New Year falling on 1 January.}}
|birth_place=Binnenhof, [[Haag]], [[Nizozemska republika]]
|death_date=8. marec 1702 (starost 51)&lt;br/&gt;{{Midsize|[&lt;nowiki/&gt;NS: 19. marec 1702&lt;nowiki/&gt;]}}
|death_place=[[Kensingtoska palača]], Middlesex, [[Kraljevina Anglija]]
|burial_date=12. april 1702|burial_place=[[Westminstrska opatija]], London
|spouse={{poroka|[[Marija II. Angleška]]|4. november 1677|28. december 1694|reason=died}}
|religion=[[Protestant]]
|full name=Viljem Henrik&lt;br&gt;{{Lang-nl|Willem Hendrik}}
|house={{Unbulleted list|[[Rodbina Orange-Nassau|Orange-Nassauski]]}}
|father=[[Viljem II., princ Oranski]]
|mother=[[Marija, kraljevska princesa in princesa Oranska|Marija, kraljevska princesa]]
|signature=WilliamIII Sig.svg
}}

'''Viljem III.''' (Viljem Henrik; {{Jezik-nl|Willem Hendrik}}; 4. november 1650{{Spaced en dash}}8. marec 1702), [lower-alpha 2], splošno znan tudi kot '''Viljem Oranski''', je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder [[Grofija Holandija|Holandije]], [[Grofija Zeeland|Zeelandije]], Utrechta, [[Vojvodina Gelders|Gueldersa]] in Overijssel v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]] od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702. Kot škotski kralj je znan kot '''William II'''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Act of Union 1707, the Revolution in Scotland|url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080615023245/http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archivedate=15 June 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=UK Parliament}}&lt;/ref&gt; Na [[Irska (otok)|Irskem]] in Škotskem je včasih neuradno znan kot ''kralj Billy''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peter Burke|url=https://archive.org/details/varietiescultura00burk|title=Varieties of Cultural History|date=1997|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-8492-8|page=[https://archive.org/details/varietiescultura00burk/page/n61 51]}}&lt;/ref&gt; Njegovo zmago v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] leta 1690 obeležujejo unionisti, ki v njegovo čast izobešajo oranžne barve. Veliki Britaniji je vladal skupaj s svojo ženo in sestrično, [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II.]], ljudska zgodovina pa njuno vladavino običajno omenja kot ''Viljema in Marije''.

Viljem je bil edini otrok [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]] in Marije, kraljeve princese, hčerke angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] Njegov oče je umrl teden dni pred njegovim rojstvom, tako da je Viljem III. postal oranski princ od rojstva. Leta 1677 se je poročil s svojo sestrično Marijo, najstarejšo hčerko svojega strica po materini strani [[Jakob II. Angleški|Jakoba, vojvode Yorškega]], mlajšega brata in kasnejšega naslednika kralja Karla II.

[[Protestantizem|Protestantski]] Viljem je sodeloval v več vojnah proti močnemu [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškemu]] francoskemu vladarju [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]] v koaliciji s protestantskimi in katoliškimi silami v Evropi. Mnogi protestanti so Viljema razglasili za zagovornika svoje vere. Leta 1685 je njegov katoliški stric in tast Jakob postal kralj Anglije, Škotske in Irske. Jakobova vladavina ni bila priljubljena pri protestantski večini v Britaniji, ki se je bala oživitve katolicizma. Viljem je ob podpori skupine vplivnih britanskih političnih in verskih voditeljev napadel Anglijo v tem, kar je postalo znano kot Slavna revolucija. Leta 1688 je pristal v jugozahodnem angleškem pristanišču Brixham; Jakob je bil kmalu zatem odstavljen.

Viljemov sloves prepričanega protestanta je njemu in njegovi ženi omogočil prevzem oblasti. V zgodnjih letih svoje vladavine je bil Viljem zaposlen v tujini z [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697), tako da je Marija sama vladala Britaniji. Umrla je leta 1694. Leta 1696 so Jakobiti, frakcija, zvesta odstavljenemu Jakobu, neuspešno načrtovali atentat na Viljema in njegovo vrnitev na prestol. Viljemovo pomanjkanje otrok in smrt leta 1700 njegovega nečaka princa Viljema, vojvode Gloucesterskega, sina njegove svakinje Ane, sta ogrozila protestantsko nasledstvo. Nevarnost so preprečili tako, da so daljne sorodnike, protestantske Hanoverčane, postavili v vrsto za prestol z aktom o poravnavi 1701 (''Act of Settlement''). Po njegovi smrti leta 1702 je kralja v Veliki Britaniji nasledila Ana, kot naslovnega princa Oranskega pa njegov bratranec Janez Viljem Friso, s čimer se je začelo drugo obdobje brez stadholderjev.

== Zgodnje življenje ==
=== Rojstvo in družina ===
[[Slika:Portret_van_Willem_II_(1626-50),_prins_van_Oranje,_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_(1631-60)_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg/170px-Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|alt=Portrait of Mary, Princess Royal, in a yellow gown and William II in a black suit|sličica| Viljemovi starši, [[Viljem II. Oranski]] in Marija, kraljeva princesa, 1647]]
Viljem III. se je rodil v [[Haag|Haagu]] v [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]] 4. novembra 1650.&lt;ref&gt;Claydon, p. 9&lt;/ref&gt; Krščen Viljem Henrik ({{Jezik-nl|Willem Hendrik}}), bil je edini otrok Marije, kraljeve princese, in stadtholderja [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]]. Njegova mati je bila najstarejša hči angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] ter sestra kralja Karla II. in [[Jakob II. Angleški|Jakoba II. in VII]].

Osem dni pred Viljemovim rojstvom je njegov oče umrl zaradi [[Črne koze|črnih koz]]; tako je bil Viljem suvereni princ Orange od svojega rojstva.&lt;ref&gt;Claydon, p. 14&lt;/ref&gt; Takoj je prišlo do spora med njegovo mamo in babico po očetovi strani Amalijo iz Solms-Braunfelško glede imena, ki naj bi ga dali dojenčku. Marija ga je želela poimenovati Karel po svojem bratu, vendar je njena tašča vztrajala, da mu da ime Viljem (''Willem''), da bi okrepila njegove možnosti, da postane stadtholder.&lt;ref&gt;Troost, p. 26; van der Zee, pp. 6–7&lt;/ref&gt; Viljem II. je svojo ženo v svoji oporoki imenoval za skrbnico njunega sina; vendar je dokument ob smrti Viljema II. ostal nepodpisan in ničen.&lt;ref&gt;Troost, p. 26&lt;/ref&gt; 13. avgusta 1651 je ''Hoge Raad van Holland en Zeeland'' (vrhovno sodišče) razsodilo, da bo skrbništvo razdeljeno med njegovo materjo, njegovo babico po očetovi strani in [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderikom Viljemom, volilnim knezom Brandenburga]] čigar žena, Ludvika Henrieta, je bila najstarejša sestra Viljema II.&lt;ref&gt;Troost, pp. 26–27. The Prussian prince was chosen because he could act as a neutral party mediating between the two women, but also because as a possible heir he was interested in protecting the Orange family fortune, which Amalia feared Mary would squander.&lt;/ref&gt;

=== Otroštvo in izobraževanje ===
Viljemova mati ni kazala veliko zanimanja za svojega sina, včasih je bila več let odsotna in se je vedno namenoma držala ločeno od nizozemske družbe.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 5–6; Troost, p. 27&lt;/ref&gt; Viljamovo izobraževanje je bilo najprej predano več nizozemskim guvernantam, nekaterim angleškega porekla, vključno z Walburg Howard &lt;ref name=&quot;t3437&quot; /&gt; in škotsko plemkinjo Lady Anno Mackenzie.&lt;ref name=&quot;odnbanna&quot;&gt;Rosalind K. Marshall, 'Mackenzie, Anna, countess of Balcarres and countess of Argyll (c.1621–1707)', Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, 2004; online edn, Oct 2006 [http://www.oxforddnb.com/view/article/4467, accessed 29 Nov 2014]&lt;/ref&gt; Od aprila 1656 je princ vsakodnevno prejemal navodila o [[Kalvinizem|reformirani veri]] od [[Kalvinizem|kalvinističnega]] pridigarja Kornelisa Triglanda, privrženca kontraremonstrantskega teologa Gisbertusa Voetiusa.&lt;ref name=&quot;t3437&quot;&gt;Troost, pp. 34–37&lt;/ref&gt;

Idealna izobrazba za Viljema je bila opisana v ''Discours sur la nourriture de SH Monseigneur le Prince d'Orange'', kratki razpravi, ki jo je morda napisal eden od Viljemovih učiteljev, Konstantijn Huygens.&lt;ref&gt;Troost, 27. The author may also have been Johan van den Kerckhoven. ''Ibid.''&lt;/ref&gt; V teh lekcijah so princa učili, da je bil vnaprej določen, da postane instrument božanske previdnosti in izpolni zgodovinsko usodo [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]].&lt;ref&gt;Troost, pp. 36–37&lt;/ref&gt;
[[Slika:Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d'Orange.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg/170px-Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg|levo|sličica| Mladega princa, ki sta ga upodobila Jan Davidsz de Heem in Jan Vermeer van Utrecht v cvetličnem vencu, polnem simbolov [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]], ok. 1660]]

Od začetka leta 1659 je Viljem preživel sedem let na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] za formalno izobraževanje pod vodstvom profesorja etike Henrika Borniusa (čeprav se ni nikoli uradno vpisal kot študent).&lt;ref&gt;Troost, pp. 37–40&lt;/ref&gt; Medtem ko je prebival v ''Prinsenhofu'' v [[Delft|Delftu]], je imel Viljem majhno osebno spremstvo, vključno s Hansom Viljemom Bentinckom in novim guvernerjem Friderikom Nassauvskim Zuylensteinom, ki je bil (kot nezakonski sin stadtholderja [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika Oranskega]]) njegov stric po očetovi strani.

Veliki upokojenec [[Johan de Witt]] in njegov stric Kornelis de Graeff sta prisilila nizozemske stanove, da so prevzeli Viljemovo izobraževanje in zagotovila, da bo pridobil veščine za služenje v prihodnji – čeprav nedoločeni – državni funkciji; stanovi so to sprejeli 25. septembra 1660. &lt;ref name=&quot;troost43&quot;&gt;Troost, p. 43&lt;/ref&gt; Ta prva vpletenost oblasti ni trajala dolgo. 23. decembra 1660, ko je bil Viljem star deset let, je njegova mati umrla zaradi črnih koz v palači Whitehall v Londonu, ko je obiskala svojega brata, nedavno obnovljenega kralja Karla II.&lt;ref name=&quot;troost43&quot; /&gt; V svoji oporoki je Marija zahtevala, da Karel skrbi za Viljemove interese in Karel je zdaj zahteval, da stanovi Holandije prenehajo s svojim vmešavanjem.&lt;ref&gt;Troost, pp. 43–44&lt;/ref&gt; Da bi pomirili Karla, so 30. septembra 1661 ugodili.&lt;ref&gt;Troost, p. 44&lt;/ref&gt; Tistega leta je Zuylenstein začel delati za Karla in napeljal Viljema, da je svojemu stricu pisal pisma in ga prosil, naj Viljemu nekega dne pomaga postati stadtholder.&lt;ref name=&quot;troost49&quot;&gt;Troost, p. 49&lt;/ref&gt; Po materini smrti sta Viljamova izobrazba in skrbništvo postala točka spora med podporniki njegove dinastije in zagovorniki bolj republikanske Nizozemske.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 12–17&lt;/ref&gt;

Nizozemske oblasti so se sprva po najboljših močeh trudile ignorirati te spletke, toda v drugi anglo-nizozemski vojni je bil eden od Karlovih mirovnih pogojev izboljšanje položaja njegovega nečaka.&lt;ref name=&quot;troost49&quot;&gt;Troost, p. 49&lt;/ref&gt; Kot protiukrep leta 1666, ko je imel Viljem šestnajst let, so ga stanovi uradno razglasili za varovanca vlade ali za &quot;otroka države&quot;.&lt;ref name=&quot;troost49&quot; /&gt; Vsi proangleški dvorjani, vključno z Zuylensteinom, so bili odstranjeni iz Viljemove družbe.&lt;ref name=&quot;troost49&quot; /&gt; Viljem je prosil De Witta, naj dovoli Zuylensteinu ostati, a je ta zavrnil.&lt;ref name=&quot;vdk14&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 14–15&lt;/ref&gt; De Witt, vodilni politik republike, je vzel Viljemovo izobraževanje v svoje roke, ga tedensko poučeval o državnih zadevah in se mu pridružil pri rednih igrah pravega tenisa.&lt;ref name=&quot;vdk14&quot; /&gt;

== Prve zadolžitve ==
=== Izključitev iz stadtholderstva ===
[[Slika:Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/10/Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg/170px-Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|alt=portrait of a man dressed all in black, looking left|sličica| Johan de Witt je leta 1666 prevzel Viljemovo izobraževanje.]]
[[Slika:Gaspar_Fagel.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Gaspar_Fagel.jpg/170px-Gaspar_Fagel.jpg|alt=portrait of a plump man standing at a desk with papers lying on it|sličica| Gaspar Fagel je zamenjal De Witta kot velikega upokojenca in je bil bolj prijazen do Viljemovih interesov.]]
Po smrti Viljemovega očeta je v večini provinc položaj stadtholderja ostal prazen.{{Efn|In the province of Friesland that office was filled by William's uncle-by-marriage William Frederick, Prince of Nassau-Dietz.}} Na zahtevo [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] je imela Westminstrska pogodba, ki je končala prvo anglo-nizozemsko vojno, tajno prilogo, ki je zahtevala Zakon o osamitvi, ki je provinci Holandiji prepovedoval imenovanje člana Dinastije Oranskih za stadtholderja.&lt;ref&gt;Troost, pp. 29–30&lt;/ref&gt; Po angleški obnovi je bil akt o osamitvi, ki ni dolgo ostal skrivnost, razglašen za ničnega, saj angleški Commonwealth (s katerim je bila sklenjena pogodba) ni več obstajal.&lt;ref name=&quot;troost41&quot;&gt;Troost, p. 41&lt;/ref&gt; Leta 1660 sta Marija in Amalija skušali prepričati več provinc, da bi Viljema imenovali za svojega bodočega stadtholderja, a so vse najprej zavrnile.&lt;ref name=&quot;troost41&quot; /&gt;

Leta 1667, ko se je Viljem III. približeval starosti 18 let, ga je oranžistična stranka ponovno poskušala pripeljati na oblast tako, da mu je zagotovila položaj stadtholderja in generalnega kapitana. Da bi preprečil ponovno vzpostavitev vpliva Oranške hiše, je De Witt, vodja stanov, dovolil haarlemskemu upokojencu Gasparju Fagelu[[Haarlem|,]] da napelje holandske stanove k izdaji večnega edikta.&lt;ref name=&quot;troost52&quot;&gt;Troost, pp. 52–53&lt;/ref&gt; Edikt je razglasil, da generalni kapitan ali generalni admiral Nizozemske ne more služiti kot stadtholder v nobeni provinci.&lt;ref name=&quot;troost52&quot; /&gt; Kljub temu so Viljemovi podporniki iskali načine za povečanje njegovega ugleda in 19. septembra 1668 so ga stanovi Zeelanda imenovali za ''prvega plemiča''.&lt;ref name=&quot;vdk16&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 16–17&lt;/ref&gt; Da bi prejel to čast, je moral William uiti pozornosti svojih stanovskih učiteljev in na skrivaj odpotovati v Middelburg. &lt;ref name=&quot;vdk16&quot; /&gt; Mesec dni pozneje je Amalija Viljemu dovolila, da sam upravlja svoje gospodinjstvo, in ga razglasila za polnoletnega.&lt;ref&gt;Troost, p. 57&lt;/ref&gt;

Provinca Holandija, središče anti-oranžizma, je marca 1670 odpravila urad stadtholderja in štiri druge province so sledile temu zgledu in vzpostavile tako imenovano &quot;harmonijo&quot;.&lt;ref name=&quot;troost52&quot;&gt;Troost, pp. 52–53&lt;/ref&gt; De Witt je od vsakega nizozemskega regenta (člana mestnega sveta) zahteval prisego, da bo spoštoval edikt; vsi razen enega so upoštevali.&lt;ref name=&quot;troost52&quot; /&gt; Viljem je vse to razumel kot poraz, toda dogovor je bil kompromis: De Witt bi princa raje popolnoma ignoriral, toda zdaj je bil njegov morebitni vzpon na položaj vrhovnega poveljnika vojske impliciten.&lt;ref&gt;Troost, pp. 53–54&lt;/ref&gt; De Witt je nadalje priznal, da bo Viljem sprejet kot član ''Raad van State'', državnega sveta, takrat splošnega organa, ki je upravljal obrambni proračun.&lt;ref name=&quot;troost59&quot;&gt;Troost, p. 59&lt;/ref&gt; Viljem je bil 31. maja 1670 uveden v svet s polno glasovalno pravico, kljub De Wittovim poskusom, da bi njegovo vlogo omejil na vlogo svetovalca.&lt;ref&gt;Troost, p. 60&lt;/ref&gt;

=== Konflikt z republikanci ===
Novembra 1670 je Viljem dobil dovoljenje za potovanje v Anglijo, da bi Karla pozval, naj vrne vsaj del dolga od 2.797.859 guldenov, ki ga je hiša Stuart dolgovala hiši Orange.&lt;ref name=&quot;troost62&quot;&gt;Troost, pp. 62–64&lt;/ref&gt; Karel ni mogel plačati, toda Viljem se je strinjal z znižanjem dolgovanega zneska na 1.800.000 guldnov.&lt;ref name=&quot;troost62&quot; /&gt; Karel je ugotovil, da je njegov nečak predan [[Kalvinizem|kalvinist]] in domoljuben Nizozemec, zato je premislil o svoji želji, da bi mu pokazal tajno pogodbo iz Doverja s Francijo, ki je bila usmerjena v uničenje nizozemske republike in namestitev Viljema kot &quot;suverena&quot; ožje nizozemske države.&lt;ref name=&quot;troost62&quot; /&gt; Poleg različnih političnih nazorov je Viljem ugotovil, da se njegov življenjski slog razlikuje od njegovih stricev, Karla in Jakoba, ki sta se bolj ukvarjala s pijačo, igrami na srečo in skakanjem z ljubicami.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 18–20&lt;/ref&gt;

Naslednje leto se je varnost republike hitro poslabšala, saj je anglo-francoski napad postal neizbežen.&lt;ref&gt;Troost, p. 64&lt;/ref&gt; Glede na grožnjo so stanovi [[Gelderland|Gelderlanda]] želeli, da bi bil Viljem kljub njegovi mladosti in neizkušenosti čim prej imenovan za generalnega kapitana vojske nizozemskih stanov.&lt;ref&gt;Troost, p. 65&lt;/ref&gt; 15. decembra 1671 so stanovi [[Utrecht (provinca)|Utrechta]] to sprejele kot svojo uradno politiko.&lt;ref&gt;Troost, p. 66&lt;/ref&gt; 19. januarja 1672 so [[Holandija|Stanovi Holandije]] dale nasprotni predlog: da naj imenujejo Viljema samo za eno kampanjo.&lt;ref name=&quot;troost67&quot;&gt;Troost, p. 67&lt;/ref&gt; Princ je to zavrnil in 25. februarja je bil dosežen kompromis: imenovanje Generalnih stanov za eno poletje, čemur je sledilo stalno imenovanje na njegov 22. rojstni dan.&lt;ref name=&quot;troost67&quot; /&gt;

Medtem je Viljem januarja 1672 Karlu napisal tajno pismo, v katerem je svojega strica prosil, naj izkoristi situacijo in pritisne na Stanove, da imenujejo Viljema za stadtholderja.&lt;ref name=&quot;troost65&quot;&gt;Troost, pp. 65–66&lt;/ref&gt; V zameno bi Viljem povezal republiko z Anglijo in služil Karlovim interesom, kolikor sta mu dovoljevali njegova &quot;čast in zvestoba tej državi&quot;.&lt;ref name=&quot;troost65&quot; /&gt; Karel ni ukrepal glede predloga in je nadaljeval svoje vojne načrte s svojim francoskim zaveznikom.

== Postane stadtholder ==
=== ''Leto katastrofe'': 1672 ===
[[Slika:Willem_III_inspecteert_Waterlinie,_1672.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg/260px-Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg|sličica| Viljem pregleduje nizozemsko vodno črto]]
Za Nizozemsko republiko se je leto 1672 izkazalo za katastrofalno. Postalo je znano kot ''Rampjaar'' ('leto katastrofe'), ker so v [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] in tretji anglo-nizozemski vojni Francija in njeni zavezniki napadli Nizozemsko: Anglija, Münster in Köln . Čeprav je bila anglo-francoska flota onesposobljena zaradi bitke pri Solebayu, je francoska vojska junija hitro zavzela provinci Gelderland in Utrecht. 14. junija se je Viljem z ostanki svoje terenske vojske umaknil v Holandijo, kjer so Stanovi 8. junija ukazali poplaviti nizozemsko vodno črto.&lt;ref&gt;Troost, p. 74&lt;/ref&gt; Francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je, misleč, da je vojne konec, začel pogajanja, da bi od Nizozemcev izvlekel čim večjo vsoto denarja.&lt;ref name=&quot;troost78&quot;&gt;Troost, pp. 78–83&lt;/ref&gt; Prisotnost velike francoske vojske v srcu Republike je povzročila splošno paniko in ljudje so se obrnili proti De Wittu in njegovim zaveznikom.&lt;ref name=&quot;troost78&quot; /&gt;

4. julija so Stanovi Holandije imenovali Viljema za stadtholderja, ki je prisegel pet dni pozneje.&lt;ref name=&quot;troost76&quot;&gt;Troost, p. 76&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je posebni odposlanec Karla II., Lord Arlington, srečal z Viljemom v Nieuwerbrugu in mu predstavil Karlov predlog. V zameno za Viljemovo kapitulacijo pred Anglijo in Francijo bi Karel imenoval Viljema za suverenega princa Holandije, namesto stadtholderja (zgolj državnega uradnika).&lt;ref name=&quot;troost80&quot;&gt;Troost, pp. 80–81&lt;/ref&gt; Ko je Viljem zavrnil, je Arlington zagrozil, da bo Viljem priča koncu obstoja Republike.&lt;ref name=&quot;troost80&quot; /&gt; Viljem je slavno odgovoril: &quot;Obstaja en način, da se temu izognemo: umreti pri obrambi v zadnjem jarku.&quot; 7. julija je bilo poplavljanje končano in nadaljnje napredovanje francoske vojske je bilo dejansko blokirano. 16. julija je Zeeland Viljemu ponudil stadtholderstvo.&lt;ref name=&quot;troost76&quot; /&gt;

Johan de Witt ni mogel delovati kot Veliki upokojenec, potem ko je bil 21. junija ranjen v poskusu napada nanj.&lt;ref&gt;Troost, p. 75&lt;/ref&gt; 15. avgusta je Viljem objavil Karlovo pismo, v katerem je angleški kralj izjavil, da je začel vojno zaradi agresije De Wittove frakcije.&lt;ref name=&quot;troost85&quot;&gt;Troost, pp. 85–86&lt;/ref&gt; To je podžgalo ljudi, De Witta in njegovega brata Kornelisa, je 20. avgusta v Haagu [[Johan de Witt|brutalno umorila]] oranžistična civilna milica.&lt;ref name=&quot;troost85&quot; /&gt; Pozneje je Viljem zamenjal številne nizozemske regente s svojimi privrženci. &lt;ref&gt;Troost, pp. 89–90&lt;/ref&gt;
[[Slika:Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_(Romeyn_de_Hooghe).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg/220px-Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg|levo|sličica| Viljem Oranski je leta 1673 ponovno zavzel Naarden]]
Čeprav Viljemova vpletenost v linč ni bila nikoli dokazana (in nekateri nizozemski zgodovinarji iz 19. stoletja so se trudili ovreči, da je bil soudeleženec), je onemogočil poskuse pregona voditeljev in nekatere, kot je Henrika Verhoeffa, celo nagradil z denarjem., in druge, kot sta Johan van Banchem in Johan Kievit, z visokimi uradi. To je škodovalo njegovemu ugledu na enak način kot njegova kasnejša dejanja v Glencoeju.

Viljem je nadaljeval z bojem proti napadalcem iz Anglije in Francije ter se povezal s Španijo in Brandenburgom. Novembra 1672 je svojo vojsko odpeljal v [[Maastricht]], da bi ogrozil francoske oskrbovalne linije. &lt;ref&gt;Troost, p. 122&lt;/ref&gt; Do leta 1673 se je položaj na Nizozemskem še izboljšal. Čeprav je Ludvik zadržal Maastricht in Viljemov napad na Charleroi ni uspel, je poročnik-admiral Michiel de Ruyter trikrat premagal anglo-francosko ladjevje, kar je prisililo Karla, da prekine vojaško sodelovanje Anglije z Westminstrsko pogodbo; po letu 1673 se je Francija počasi umaknila z nizozemskega ozemlja (z izjemo Maastrichta), medtem ko je pridobivala drugod.&lt;ref&gt;Troost, pp. 128–129&lt;/ref&gt;

Fagel je zdaj predlagal, da se osvobojene province Utrecht, Gelderland in [[Overijssel]] obravnavajo kot osvojeno ozemlje ( Dežele generalitete), kot kazen za njihovo hitro predajo sovražniku.&lt;ref name=&quot;troost106&quot;&gt;Troost, pp. 106–110&lt;/ref&gt; Viljem je to zavrnil, vendar je pridobil posebno pooblastilo Generalnih stanov, da na novo imenuje vse delegate v Stanove teh provinc.&lt;ref name=&quot;troost106&quot; /&gt; Viljemovi privrženci v deželah Utrecht so ga 26. aprila 1674 imenovali za dednega stadtholderja.&lt;ref&gt;Troost, p. 109&lt;/ref&gt; 30. januarja 1675 so mu Stanovi Gelderlanda ponudili naslova vojvode [[Vojvodina Gelders|Gelderskega]] in [[Grofija Zutphen|grofa Zutphena]].&lt;ref name=&quot;troost109&quot;&gt;Troost, pp. 109–112&lt;/ref&gt; Zaradi negativnih odzivov Zeelanda in mesta Amsterdam se je Viljem na koncu odločil zavrniti te časti; namesto tega je bil imenovan za stadtholderja Gelderlanda in Overijssel.&lt;ref name=&quot;troost109&quot; /&gt; [[Baruch Spinoza|Spinozino]] opozorilo v njegovem Političnem traktatu iz leta 1677 o potrebi po ureditvi države tako, da bodo državljani ohranili nadzor nad suverenom, je bil vpliven izraz tega nelagodja zaradi koncentracije moči v eni osebi.&lt;ref&gt;Bartholomew Begley, &quot;Spinoza, Before and After the Rampjaar&quot;, European Legacy 27.6 https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10848770.2022.2083912&lt;/ref&gt;

=== Poroka ===
[[Slika:Lely_Queen_Mary_II.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Lely_Queen_Mary_II.jpg/220px-Lely_Queen_Mary_II.jpg|alt=Portrait of Mary with brown hair and in a blue-and-gray dress|sličica| Viljem se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično, bodočo [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II]].]]
Med vojno s Francijo je Viljem poskušal izboljšati svoj položaj tako, da se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično [[Marija II. Angleška|Marijo]], starejšo preživelo hčerko vojvode Yorškega, kasnejšega angleškega kralja Jakoba II. Marija je bila enajst let mlajša od njega in pričakoval je odpor amsterdamskih trgovcev, ki niso marali njegove matere (še ene Marije Stuart), toda Viljem je verjel, da bo poroka z Marijo povečala njegove možnosti za nasledstvo Karlovih kraljestev in odtegnila angleškega monarha od njegove profrancoske politike.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 38–39&lt;/ref&gt; Jakob ni bil naklonjen privolitvi, vendar je Karel II. pritiskal na svojega brata, naj se strinja.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 42–43&lt;/ref&gt; Karel je želel izkoristiti možnost poroke, da bi pridobil moč v pogajanjih v zvezi z vojno, vendar je Viljem vztrajal, da se o obeh vprašanjih odloča ločeno.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 44–46&lt;/ref&gt; Karel je popustil in škof Henry Compton je par poročil 4. novembra 1677.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 47&lt;/ref&gt; Marija je kmalu po poroki zanosila, vendar je splavila. Po nadaljnji bolezni pozneje leta 1678 ni nikoli več zanosila.&lt;ref&gt;Chapman, pp. 86–93&lt;/ref&gt;

V celotnem zakonu Viljema in Marije je imel Viljem samo eno cenjeno ljubico, Elizabeth Villiers, v nasprotju s številnimi ljubicami, ki so jih odkrito imeli njegovi strici.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 202–206&lt;/ref&gt;

=== Mir s Francijo, spletke z Anglijo ===
Do leta 1678 je [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] sklenil mir z Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 141–145&lt;/ref&gt; Kljub temu so napetosti ostale: Viljem je ostal sumničav do Ludvika, saj je mislil, da francoski kralj želi &quot;splošno kraljevanje&quot; nad Evropo; Ludvik je Viljema opisal kot &quot;svojega smrtnega sovražnika&quot; in ga videl kot nevljudnega vojnega hujskača. Francoske aneksije v Južni Nizozemski in Nemčiji (politika ''Réunion'' ) ter preklic [[Nantski edikt|Nantskega edikta]] leta 1685 so povzročile val [[Hugenoti|hugenotskih]] beguncev v republiko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 153–156&lt;/ref&gt; To je vodilo Viljema III., da se je leta 1686 pridružil različnim protifrancoskim zavezništvom, kot je Asociacijska zveza in končno Augsburška zveza (protifrancoska koalicija, ki je vključevala tudi [[Sveto rimsko cesarstvo]], Švedsko, Španijo in več nemških držav).&lt;ref&gt;Troost, pp. 156–163&lt;/ref&gt;
[[Slika:Willem_III_(1650-1702),_prins_van_Oranje._Stadhouder,_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg/170px-Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|alt=portrait of a man clad in armour, looking right|levo|sličica| Portret Viljema, starega 27 let, v maniri Viljema Wissinga po prototipu sira Petra Lelyja]]
Po poroki novembra 1677 je Viljem postal močan kandidat za angleški prestol, če bi bil njegov tast (in stric) Jakob izključen zaradi njegovega katolicizma. Med krizo v zvezi z zakonom o izključitvi leta 1680 je Karel najprej povabil Viljema, naj pride v Anglijo, da bi okrepil kraljev položaj proti zagovornikom izključevanja, nato pa je svoje povabilo umaknil – po tem je tudi lord Sunderland neuspešno poskušal privabiti Viljema k sebi, da bi izvršil pritisk na Karla.&lt;ref&gt;Troost, pp. 150–151&lt;/ref&gt; Kljub temu je Viljem na skrivaj prepričal Generalne stanove, da so Karlu poslali »namigovanje«, prošnjo, v kateri je kralja prosil, naj prepreči katoličanom, da bi ga nasledili, ne da bi izrecno imenoval Jakoba.&lt;ref name=&quot;troost152&quot;&gt;Troost, pp. 152–153&lt;/ref&gt; Potem ko je prejel ogorčene reakcije Karla in Jakoba, je Viljem zanikal kakršno koli vpletenost.&lt;ref name=&quot;troost152&quot; /&gt;

Leta 1685, ko je Karla nasledil Jakob II., je Viljem sprva poskusil s spravnim pristopom, obenem pa se je trudil, da ne bi užalil protestantov v Angliji.&lt;ref name=&quot;troost173&quot;&gt;Troost, pp. 173–175&lt;/ref&gt; Viljem, ki je vedno iskal načine, kako zmanjšati moč Francije, je upal, da se bo Jakob pridružil Augsburški ligi, toda leta 1687 je postalo jasno, da se Jakob ne bo pridružil protifrancoskemu zavezništvu.&lt;ref name=&quot;troost173&quot; /&gt; Odnosi med Viljemom in Jakobom so se nato poslabšali.&lt;ref&gt;Troost, pp. 180–183&lt;/ref&gt; Novembra je bilo objavljeno, da je Jakobova druga žena, Marija Modenska, noseča.&lt;ref&gt;Troost, p. 189&lt;/ref&gt; Tisti mesec je Viljem, da bi pridobil naklonjenost angleških protestantov, Angležem napisal odprto pismo, v katerem je zavrnil Jakobovo prorimokatoliško politiko verske tolerance. Številni angleški politiki so v njem videli prijatelja in so z njim pogosto vzdrževali tajne stike leta in leta, zato so začeli pozivati k oboroženi invaziji na Anglijo.&lt;ref&gt;Troost, p. 186&lt;/ref&gt;

== Slavna revolucija ==
=== Invazija na Anglijo ===
[[Slika:Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren,_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_(titel_op_object),_RP-P-OB-82.645A.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren%2C_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_%28titel_op_object%29%2C_RP-P-OB-82.645A.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Oblikovanje nizozemske flote, ki je plula proti Angliji z več kot 450 ladjami, več kot dvakratno velikostjo španske armade leta 1588]]
Viljem je sprva nasprotoval možnosti invazije, vendar se večina zgodovinarjev zdaj strinja, da je začel zbirati ekspedicijsko silo aprila 1688, ko je postajalo vse bolj jasno, da bo Francija ostala zasedena zaradi pohodov v Nemčiji in Italiji in zato ne bo mogla izvesti napada. medtem ko bi bile Viljemove čete zasedene v Britaniji. Ker je verjel, da se Angleži ne bodo dobro odzvali na tujega napadalca, je v pismu kontraadmiralu Arthurju Herbertu zahteval, naj ga najuglednejši angleški protestanti najprej povabijo k napadu.&lt;ref name=&quot;troost191&quot;&gt;Troost, p. 191&lt;/ref&gt; Junija je Marija Modenska po nizu spontanih splavov rodila sina, Jamesa Francisa Edvarda Stuarta, ki je izpodrinil Viljemovo protestantsko ženo in postal prvi v nasledstveni vrsti in povečal možnost obstoječe katoliške monarhije.&lt;ref&gt;Troost, p. 191; van der Kiste, pp. 91–92&lt;/ref&gt; Javna jeza se je povečala tudi zaradi sojenja sedmim škofom, ki so javno nasprotovali Jakobovi izjavi o odpustku, ki je njegovim podložnikom podelila versko svobodo, politiki, za katero se je zdelo, da ogroža ustanovitev Anglikanske cerkve.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 91&lt;/ref&gt;

30. junija 1688 – istega dne, ko so bili škofje oproščeni – je skupina političnih osebnosti, kasneje znana kot » nesmrtna sedmerica «, Viljemu poslala uradno povabilo.&lt;ref name=&quot;troost191&quot;&gt;Troost, p. 191&lt;/ref&gt; Viljemove namere za invazijo so bile javno znane do septembra 1688. &lt;ref&gt;Troost, pp. 193–196&lt;/ref&gt; Z nizozemsko vojsko se je Viljem 5. novembra 1688 izkrcal pri Brixhamu v jugozahodni Angliji. &lt;ref&gt;Troost, pp. 200–203; van der Kiste, pp. 102–103&lt;/ref&gt; Na obalo je prišel z ladje ''Den Briel'' in razglasil &quot;svoboščine Anglije in protestantsko vero, ki jo bom ohranil&quot;. Viljemova flota je bila veliko večja od španske armade pred 100 leti: približno 463 ladij s 40.000 mož na krovu,&lt;ref&gt;Rodger, p. 137&lt;/ref&gt; vključno z 9500 mornarji, 11.000 pešci, 4000 konjeniki in 5000 angleškimi in [[Hugenoti|hugenotskimi]] prostovoljci. &lt;ref&gt;Van Nimwegen, 183-186&lt;/ref&gt; Jakobova podpora je začela razpadati skoraj takoj po Viljemovem prihodu; Protestantski častniki so prebegnili iz angleške vojske (najpomembnejši med njimi je bil Lord Churchill iz Eyemoutha, Jakobov najsposobnejši poveljnik), vplivni plemiči po vsej državi pa so izjavili, da podpirajo napadalca.&lt;ref name=&quot;troost204&quot;&gt;Troost, pp. 204–205&lt;/ref&gt;

Jakob se je sprva poskušal upreti Viljemu, vendar je videl, da se bodo njegova prizadevanja izkazala za jalova.&lt;ref name=&quot;troost204&quot;&gt;Troost, pp. 204–205&lt;/ref&gt; Poslal je predstavnike, da bi se pogajali z Viljemom, vendar je 11. in 21. decembra na skrivaj poskušal pobegniti in na poti vrgel Veliki pečat v [[Temza|Temzo]]. &lt;ref name=&quot;troost205&quot;&gt;Troost, pp. 205–207&lt;/ref&gt; Odkrila ga je in vrnila v London skupina ribičev.&lt;ref name=&quot;troost205&quot; /&gt; V drugem poskusu pobega 23. decembra mu je bilo dovoljeno oditi v Francijo.&lt;ref name=&quot;troost205&quot; /&gt; Viljem je dovolil Jakobu, da je zapustil državo, saj ni hotel iz njega narediti [[Mučenec|mučenika]] za rimskokatoliško stvar; v njegovem interesu je bilo, da se za Jakoba razume, da je državo zapustil po lastni volji, namesto da je bil prisiljen ali prestrašen v beg.&lt;ref&gt;Baxter, pp. 242–246; Miller, p. 208&lt;/ref&gt; Viljem je zadnja oseba, ki je uspešno napadla Anglijo z orožjem.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan|title=The Dutch role in the Glorious Revolution|url=https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse|date=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-39075-3|page=[https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse/page/105 105]}}&lt;/ref&gt;

=== Razglašen za kralja ===
[[Slika:King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg/220px-King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|levo|sličica| Portret, pripisan Thomasu Murrayju, c. 1690]]
Viljem je v Angliji sklical Konvencijski parlament, ki se je sestal 22. januarja 1689, da bi razpravljali o ustreznem ukrepanju po Jakobovem begu.&lt;ref name=&quot;davies614&quot;&gt;Davies, pp. 614–615&lt;/ref&gt; Viljemse je počutil negotovega glede svojega položaja; čeprav je bila njegova žena pred njim v vrsti nasledstva prestola, je želel vladati kot kralj sam po sebi, ne pa kot zgolj soprog.&lt;ref name=&quot;troost207&quot;&gt;Troost, pp. 207–210&lt;/ref&gt; Edini precedens za skupno monarhijo v Angliji je iz 16. stoletja, ko se je [[Marija I. Angleška|kraljica Marija I.]] poročila s [[Filip II. Španski|Filipom Španskim]].&lt;ref&gt;Davies, p. 469; Israel, p. 136&lt;/ref&gt; Filip je ostal kralj le v času življenja svoje žene, njegova moč pa je bila omejena. Viljem je po drugi strani zahteval, da ostane kralj tudi po ženini smrti.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 107–108&lt;/ref&gt; Ko je večina torijevskih lordov predlagala, da bi jo razglasili za edino vladarko, je Viljem zagrozil, da bo takoj zapustil državo. Poleg tega je Marija, ki je ostala zvesta svojemu možu, to zavrnila.&lt;ref&gt;Troost, p. 209&lt;/ref&gt;

Spodnji dom je z [[Vigovci|vigovsko]] večino hitro ugotovil, da je prestol prazen in da je varneje, če je vladar protestant. V Lordski zbornici je bilo več torijcev, ki se sprva niso strinjali, a potem ko je Viljem zavrnil, da bi bil [[regent]] ali da bi ostal kralj le za časa življenja svoje žene, je prišlo do pogajanj med obema domovoma in lordi so se strinjali z ozkim večina, da je bil prestol prazen. 13. februarja 1689 je parlament sprejel Bill of Rights 1689, v katerem je menil, da je Jakob s poskusom pobega odstopil od vladanja kraljestva, s čimer je prestol ostal prazen.&lt;ref&gt;Troost, pp. 210–212&lt;/ref&gt;

Krona ni bila ponujena Jakobovemu malemu sinu, ki bi bil v normalnih okoliščinah [[Prestolonaslednik|dedič]], temveč Viljemu in Mariji kot skupnim vladarjem.&lt;ref name=&quot;troost207&quot;&gt;Troost, pp. 207–210&lt;/ref&gt; Vendar je bilo določeno, da &quot;izključno in polno izvajanje kraljevske moči izvaja in izvaja le omenjeni princ Orange v imenu omenjenega princa in princese v času njunega skupnega življenja&quot;. &lt;ref name=&quot;troost207&quot; /&gt;

Viljema in Marijo je 11. aprila 1689 v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] skupaj okronal londonski škof Henry Compton.&lt;ref name=&quot;troost219&quot;&gt;Troost, pp. 219–220&lt;/ref&gt; Običajno kronanje opravi canterburyjski nadškof, vendar takratni nadškof William Sancroft ni hotel priznati Jakobove odstranitve.&lt;ref name=&quot;troost219&quot; /&gt;

Viljem je sklical tudi Stanovsko konvencijo Škotske, ki se je sestala 14. marca 1689 in poslala spravno pismo, medtem ko je Jakob poslal ošabne brezkompromisne ukaze, ki so večino nagnili v prid Viljemu. 11. aprila, na dan angleškega kronanja, je konvencija končno razglasila, da Jakob ni več škotski kralj.&lt;ref&gt;Troost, pp. 266–268&lt;/ref&gt; Viljemu in Mariji je bila ponujena škotska krona; kar so sprejeli 11. maja.&lt;ref&gt;Davies, pp. 614–615. William was &quot;William II&quot; of Scotland, for there was only one previous Scottish king named William I of Scotland.&lt;/ref&gt;

=== Revolucijska poravnava ===
[[Slika:William&amp;MaryEngraving1703.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/William%26MaryEngraving1703.jpg/170px-William%26MaryEngraving1703.jpg|alt=Engraving depicting the king, queen, throne, and arms|sličica| Gravura Viljema III. in Marije II., 1703]]
Viljem je spodbudil sprejetje zakona o strpnosti iz leta 1689, ki je protestantskim nekonformistom zagotovil versko strpnost.&lt;ref name=&quot;davies614&quot;&gt;Davies, pp. 614–615&lt;/ref&gt; Vendar strpnosti ni razširil tako daleč, kot je želel, še vedno pa je omejeval [[Verska svoboda|versko svobodo]] katoličanov, netrinitarcev in nekrščanskih ver.&lt;ref name=&quot;troost219&quot;&gt;Troost, pp. 219–220&lt;/ref&gt; Decembra 1689 je bil sprejet eden najpomembnejših ustavnih dokumentov v angleški zgodovini, Bill of Rights.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 114–115&lt;/ref&gt; Zakon, ki je ponovno izrazil in potrdil številne določbe prejšnje Izjave o pravicah, je določil omejitve kraljevih pravic. Med drugim je določal, da suveren ne more začasno prekiniti zakonov, ki jih je sprejel parlament, zaračunavati davkov brez soglasja parlamenta, kršiti pravice do peticije, dvigniti stalne vojske v času miru brez soglasja parlamenta, odrekati pravice do nošenja orožja protestantskim podanikom, neupravičeno vmešavati v parlamentarne volitve, kaznovati člane katerega koli doma parlamenta za kar koli, kar je bilo izrečeno med razpravami, zahtevati pretirano varščino ali izreči krute in nenavadne kazni.&lt;ref name=&quot;davies614&quot; /&gt; Viljem je nasprotoval uvedbi takšnih omejitev, vendar se je odločil, da se ne bo spuščal v spor s parlamentom in se strinjal, da bo spoštoval statut.&lt;ref&gt;Troost, pp. 212–214&lt;/ref&gt;

Listina pravic je uredila tudi vprašanje nasledstva krone. Po smrti Viljema ali Marije bo drugi še naprej vladal. Naslednja v nasledstveni vrsti je bila sestra Marije II., Ana, in njen potomec, sledili so ji vsi otroci, ki bi jih Viljem morda imel s kasnejšo poroko.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 114–115&lt;/ref&gt; Rimokatoličani, pa tudi tisti, ki so se poročili s katoličani, so bili izključeni.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot; /&gt;

== Vladanje z Marijo II. ==
=== Odpor Jakobitov ===
[[Slika:De_slag_aan_de_Boyne_(Ierland)_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III,_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg/220px-De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|alt=Painting of a battle scene|levo|sličica| ''[[Bitka pri reki Boyne|Bitka pri Boynu]] med Jakobom II. in Viljemom III., 12. julij 1690'', Jan van Huchtenburg]]
Čeprav je večina v Britaniji sprejela Viljema in Marijo kot suverena, je pomembna manjšina zavračala priznanje njune zahteve po prestolu, namesto tega je verjela v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]], ki je trdila, da oblast monarha izhaja neposredno od Boga, in ne da bi jo na monarha prenesel Parlament. V naslednjih 57 letih so Jakobiti zahtevali obnovitev Jakoba in njegovih dedičev. Neprisežniki v Angliji in na Škotskem, vključno z več kot 400 duhovniki in več škofi [[Anglikanska cerkev|anglikanske]] in škotske škofovske cerkve ter številnimi laiki, so zavrnili prisego zvestobe Viljemu.

Irsko so nadzorovali rimskokatoličani, zvesti Jakobu in francosko-irski Jakobiti, ki so prispeli iz Francije s francoskimi silami marca 1689, da bi se pridružili vojni na Irskem in se zoperstavili protestantskemu odporu pri obleganju Derryja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Siege of Derry (1688–1689)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Derry.php|accessdate=10 November 2009}}&lt;/ref&gt; Viljem je julija poslal svojo mornarico v mesto, njegova vojska pa se je izkrala avgusta. Ko je napredek zastal, je Viljem osebno posredoval in popeljal svojo vojsko do zmage nad Jakobom v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] 1. julija 1690 {{Efn|Due to the change to the Gregorian calendar, William's victory is commemorated annually by Northern Irish and Scottish Protestants on The Twelfth of July – cf. Troost, pp. 278–280}}, po kateri je Jakob pobegnil nazaj v Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Battle of the Boyne (1689–1690)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Boyne.php|accessdate=10 November 2009}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede,_Lord_of_Amerongen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg/180px-Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg|desno|sličica| Generalpodpolkovnik Godert de Ginkell je uspešno poveljeval Viljemovim silam na Irskem po Viljemovem odhodu.]]
Po Viljemovi vrnitvi v Anglijo je bil njegov tesen prijatelj, nizozemski general Godert de Ginkell, ki je spremljal Viljema na Irsko in je poveljeval skupini nizozemske konjenice v bitki pri Boynu, imenovan za vrhovnega poveljnika Viljemovih sil na Irskem in mu je bilo zaupano nadaljnje vodenje tamkajšnje vojne. Ginkell je prevzel poveljstvo na Irskem spomladi 1691 in po bitki pri Aughrimu mu je uspelo zavzeti tako [[Galway]] kot Limerick, s čimer je v nekaj nadaljnjih mesecih učinkovito zatrl jakobitske sile na Irskem. Po težkih pogajanjih je bila 3. oktobra 1691 podpisana [[kapitulacija]] - pogodba v Limericku. Tako se je zaključila viljamovska pacifikacija Irske in za svoje zasluge je nizozemski general prejel uradno zahvalo spodnjega doma parlamenta, kralj pa mu je podelil naslov grofa Athlonskega.

Serija jakobitskih uporov je potekala tudi na Škotskem, kjer je vikont Dundee dvignil višavske sile in zmagal 27. julija 1689 v bitki pri Killiecrankieju, vendar je v bitki umrl in mesec dni pozneje so škotske kameronske sile ukrotile vstajo v bitki iz Dunkelda.&lt;ref&gt;Troost, pp. 270–273&lt;/ref&gt; Viljemje škotskim klanom, ki so sodelovali pri uporu, ponudil pomilostitev pod pogojem, da podpišejo zvestobo do določenega roka, njegova vlada na Škotskem pa je zamudo kaznovala s pokolom v Glencoeju leta 1692, ki je postal razvpit v jakobitski propagandi, saj je Viljem sopodpisal ukaze.&lt;ref name=&quot;troost274&quot;&gt;Troost, pp. 274–275&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;beebunion&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BBC – History – Scottish History – Restoration and Revolution (II)|url=https://www.bbc.co.uk/history/scottishhistory/union/features_union_restoration2.shtml|accessdate=9 November 2009|website=The Making of the Union}}&lt;/ref&gt; Uklonil se je javnemu mnenju, in odpustil odgovorne za pokol, čeprav so mu še vedno ostali naklonjeni; po besedah zgodovinarja Johna Dalberg-Actona je &quot;eden postal polkovnik, drugi vitez, tretji peer in četrti grof.&quot; &lt;ref name=&quot;troost274&quot; /&gt;

Viljemov ugled na Škotskem je utrpel dodatno škodo, ko je zavrnil angleško pomoč Darienski shemi, škotski koloniji (1698–1700), ki je katastrofalno propadla.&lt;ref name=&quot;beebjac&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BBC – History – British History in depth: The Jacobite Cause|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/scotland_jacobites_01.shtml|accessdate=9 November 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Parlament in frakcija ===
[[Slika:William_III_Silver_Coin.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/William_III_Silver_Coin.jpg/220px-William_III_Silver_Coin.jpg|alt=A silver coin picturing William III and his coat of arms|levo|sličica| Srebrni kronski kovanec, 1695. Latinski napis je (na sprednji strani) ''GVLIELMVS III DEI GRA[TIA]'' (na hrbtni strani) ''MAG[NAE] BR[ITANNIAE], FRA[NCIAE], ET HIB[ERNIAE] REX 1695'' . Slovenščina: »Viljem III, po božji milosti, kralj Velike Britanije, Francije in Irske, 1695«. Na zadnji strani so grbi Anglije, Škotske, Francije in Irske, v smeri urinega kazalca od zgoraj, osredotočeni na Viljemov osebni grb rodbine Orange-Nassau]]
Čeprav so bili [[Vigovci|vihijci]] Viljemovi najmočnejši podporniki, je bil sprva naklonjen politiki ravnotežja med [[vigovci]] in [[torijci]].&lt;ref&gt;Troost, pp. 220–223&lt;/ref&gt; Markiz Halifaški, človek, znan po sposobnosti začrtanja zmerne politične smeri, si je pridobil Viljemovo zaupanje na začetku njegove vladavine.&lt;ref&gt;Troost, p. 221&lt;/ref&gt; Vihijci, večina v parlamentu, so pričakovali, da bodo prevladovali v vladi, in bili so razočarani, ker jim je Viljem odrekel to priložnost.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 296–297&lt;/ref&gt; Ta 'uravnotežen' pristop k upravljanju ni trajal dlje kot leta 1690, saj so sprte frakcije onemogočale vladi, da bi vodila učinkovito politiko, in Viljem je v začetku tega leta pozval k novim volitvam.&lt;ref&gt;Troost, p. 222; van der Zee, pp. 301–302&lt;/ref&gt;

Po parlamentarnih volitvah leta 1690 je Viljem začel favorizirati torijevce, ki sta jih vodila Danby in Nottingham.&lt;ref&gt;Troost, pp. 223–227&lt;/ref&gt; Medtem ko so bili torijci naklonjeni ohranitvi kraljevih pravic, so se Viljemu zdeli neprijazni, ko je prosil parlament, naj podpre njegovo nadaljevanje vojne s Francijo.&lt;ref&gt;Troost, p. 226&lt;/ref&gt; Posledično je Viljem začel dajati prednost frakciji Vihijcev, znani kot Junto.&lt;ref&gt;Troost, pp. 228–232&lt;/ref&gt; Whigovska vlada je bila odgovorna za ustanovitev Bank of England po zgledu Bank of Amsterdam. Viljemova odločitev, da leta 1694 podeli kraljevo listino Bank of England, zasebni ustanovi v lasti bankirjev, je njegova najpomembnejša gospodarska zapuščina.&lt;ref&gt;Claydon, pp. 129–131&lt;/ref&gt; Postavila je finančne temelje angleškega prevzema osrednje vloge [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]] in Banke Amsterdam v svetovni trgovini v 18. stoletju.

Viljem je leta 1695 razpustil parlament in novi parlament, ki se je zbral tisto leto, so vodili vihi. Po razkritju jakobitskega načrta za atentat nanj leta 1696 je podpora Williamu močno narasla.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 402–403&lt;/ref&gt; Parlament je sprejel osnutek zakona proti vodji Johnu Fenwicku in leta 1697 je bil obglavljen.&lt;ref&gt;Van der Zee, p. 414&lt;/ref&gt;

=== Vojna v Evropi ===
Viljem je med svojo [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697) proti Franciji bil precej časa odsoten iz Britanije, vsako pomlad jo je zapustil in se vsako jesen vrnil v Anglijo.&lt;ref&gt;Troost, pp. 239–241; van der Zee, pp. 368–369&lt;/ref&gt; Anglija se je pridružila Augsburški ligi, ki je nato postala znana kot Velika aliansa.&lt;ref&gt;Troost, pp. 241–246&lt;/ref&gt; Medtem ko je bil Viljem odsoten in se bojeval, je njegova žena, Marija II., vladala kraljestvu, vendar je ravnala po njegovem nasvetu. Vsakič, ko se je vrnil v Anglijo, mu je Marija brez zadržkov predala svojo moč, kar je veljalo do konca Marijinega življenja.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 150–158&lt;/ref&gt;

Potem ko je angleško-nizozemsko ladjevje leta 1692 premagalo francosko ladjevje pri La Hogueu, so zavezniki za kratek čas nadzorovali morja, pogodba iz Limericka (1691) pa je pomirila Irsko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 281–283&lt;/ref&gt; Hkrati se je Velika aliansa slabo odrezala v Evropi, saj je Viljem leta 1692 izgubil Namur proti španski Nizozemski, Francozi pod poveljstvom [[François Luxembourg|vojvode Luksemburškega]] pa so ga močno premagali v bitki pri Landenu leta 1693.&lt;ref&gt;Troost, pp. 244–246&lt;/ref&gt;

== Kasnejša leta ==
[[Slika:Willem_III,_prins_van_Oranje,_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg/220px-Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|sličica| Viljem v 1690-ih naslikal Godfried Schalcken]]
Marija II. je umrla za črnimi kozami 28. decembra 1694, tako da je Viljem III. vladal sam.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 179–180&lt;/ref&gt; Viljem je globoko obžaloval smrt svoje žene.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 180–184&lt;/ref&gt; Kljub spreobrnitvi v [[Anglikanizem|anglikanstvo]] je Viljemova priljubljenost v Angliji med njegovo vladavino kot edinega monarha strmo padla.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 186–192; Troost, pp. 226–237&lt;/ref&gt;

=== Mir s Francijo ===
[[Slika:Lord_Justices_of_England.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Lord_Justices_of_England.jpg/170px-Lord_Justices_of_England.jpg|alt=Black-and-white depiction of six small portraits arrayed in a circle around a larger portrait|levo|sličica| Gravura iz leta 1695, ki prikazuje sodnike, ki so upravljali kraljestvo, medtem ko je bil Viljem na vojnih pohodih]]
Leta 1696 je nizozemsko ozemlje [[Drenthe]] Viljema postavilo za svojega Stadtholderja. Istega leta so Jakobiti načrtovali atentat na Viljema III., da bi Jakoba vrnili na angleški prestol, a jim ni uspelo. V skladu s pogodbo iz Rijswijka (20. september 1697), ki je končala [[Devetletna vojna|devetletno vojno]], je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] priznal Viljema III. za angleškega kralja in se zavezal, da ne bo več pomagal Jakobu II.&lt;ref&gt;Troost, p. 251&lt;/ref&gt; Tako prikrajšani za podporo francoske dinastije po letu 1697 Jakobiti med Viljemovo vladavino niso več predstavljali resne grožnje.

Ko se je njegovo življenje bližalo koncu, je bil Viljem, tako kot mnogi drugi sodobni evropski vladarji, zaskrbljen zaradi vprašanja nasledstva španskega prestola, ki je s seboj prinesel ogromna ozemlja v Italiji, [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] in [[Novi svet|Novem svetu]]. [[Karel II. Španski]] je bil invalid brez možnosti, da bi imel otroke; med njegovimi najbližjimi sorodniki sta bila Ludvik XIV. in [[Leopold I. Habsburški|Leopold I., cesar Svetega rimskega cesarstva]]. Viljem je poskušal preprečiti, da bi španska dediščina pripadla enemu od monarhov, saj se je bal, da bi takšna nesreča porušila ravnotežje moči . Viljem in Ludvik XIV. sta se strinjala s prvo delitveno pogodbo (1698), ki je predvidevala delitev španskega cesarstva: Jožef Ferdinand, volilni princ Bavarske, bi dobil Španijo, medtem ko bi si Francija in cesar Svetega rimskega cesarstva razdelila preostala ozemlja.&lt;ref&gt;Troost, pp. 253–255&lt;/ref&gt; Karel II. je sprejel imenovanje Jožefa Ferdinanda za svojega dediča in zdelo se je, da je bila vojna preprečena.&lt;ref&gt;Troost, p. 255&lt;/ref&gt;
[[Slika:Louis_XIV_of_France.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Louis_XIV_of_France.jpg/170px-Louis_XIV_of_France.jpg|alt=Portrait of Louis XIV of France, standing, wearing an ermine robed faced with fleur-de-lis|sličica| [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]] . Francoski, Viljemov vseživljenjski sovražnik]]

Ko pa je Jožef Ferdinand februarja 1699 umrl za črnimi kozami, se je vprašanje znova odprlo. Leta 1700 sta se Viljem in Ludvik XIV. strinjala z drugo delitveno pogodbo (imenovano tudi Londonska pogodba), po kateri bi ozemlja v Italiji prešla na sina francoskega kralja, druga španska ozemlja pa bi podedoval sin cesarja Svetega rimskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;troost256&quot;&gt;Troost, pp. 256–257&lt;/ref&gt; Ta ureditev je razjezila tako Špance, ki so si še vedno prizadevali preprečiti razpad svojega imperija, kot cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki je menil, da so italijanska ozemlja veliko uporabnejša od drugih dežel. &lt;ref name=&quot;troost256&quot; /&gt; Ko je konec leta 1700 umiral, se je nepričakovano vmešal španski Karel II. &lt;ref name=&quot;troost258&quot;&gt;Troost, pp. 258–260&lt;/ref&gt; Enostransko je vsa španska ozemlja zapustil [[Filip V. Španski|Filipu]], vojvodi Anžujskemu, vnuku Ludvika XIV. Francozi so priročno prezrli pogodbo o drugi razdelitvi in zahtevali celotno špansko dediščino.&lt;ref name=&quot;troost258&quot; /&gt; Poleg tega je Ludvik XIV. odtujil Viljema III., tako da je priznal Jakoba Francisa Edvarda Stuarta, sina nekdanjega kralja Jakoba II. (ki je umrl septembra 1701), kot ''de jure'' kralja Anglije.&lt;ref&gt;Troost, p. 260&lt;/ref&gt; Naslednji spopad, znan kot [[Španska nasledstvena vojna|vojna za špansko nasledstvo]], je izbruhnil julija 1701 in se nadaljeval do leta 1713/1714.

=== Angleško kraljevo nasledstvo ===
Druga kraljeva dediščina, poleg tiste v Španiji, je zadevala tudi Viljema. Njegov zakon z Marijo ni rodil otrok in ni bilo videti, da bi se ponovno poročil. Marijina sestra Ana je rodila številne otroke, ki so vsi umrli v otroštvu. Smrt njenega zadnjega preživelega otroka (princa Viljema, vojvode Gloucestrskega) leta 1700 je pustila edino osebo v nasledstveni liniji, ki jo je vzpostavila listina o pravicah.&lt;ref&gt;Troost, p. 234&lt;/ref&gt; Ker bi popolna izčrpanost opredeljene nasledstvene linije spodbudila obnovitev rodu Jakoba II., je angleški parlament sprejel Akt o poravnavi iz leta 1701, ki je določal, da če Ana umre, ne da bi preživela potomca, Viljem pa ne bi imel preživelih potomcev z nobeno naslednjo poroko, bi krona prešla na daljno sorodnico, Sofijo, Hannovrsko (vnukinjo [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]]) in na njene protestantske dediče.&lt;ref name=&quot;troost235&quot;&gt;Troost, p. 235&lt;/ref&gt; Zakon je rimskokatoličanom odvzel prestol in s tem izključil kandidaturo več deset ljudi, ki so bili tesneje povezani z Marijo in Ano kot Sofijo. Zakon je veljal za Anglijo in Irsko, ne pa tudi za Škotsko, katere posestva niso bila opravljena pred izbiro Sofije. &lt;ref name=&quot;troost235&quot; /&gt;

== Smrt ==
Leta 1702 je Viljem umrl zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], zapleta zaradi zlomljene ključnice po padcu s konja Sorrela. Govorilo se je, da je bil konj zaplenjen siru Johnu Fenwicku, enemu od Jakobitov, ki so se zarotili proti Viljemu.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 251–254&lt;/ref&gt; Ker se je njegov konj spotaknil v krtov brlog, je veliko Jakobitov nazdravilo &quot;malemu gospodu v črnem žametnem telovniku&quot;.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 255&lt;/ref&gt; Mnogo kasneje je [[Winston Churchill]] v svoji ''Zgodovini angleško govorečih ljudstev'' izjavil, da je padec &quot;odprl vrata četi zaleženih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;Churchill, pp. 30–31&lt;/ref&gt; Viljem je bil pokopan v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] poleg svoje žene.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=William III|url=http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106223703/http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archivedate=6 January 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=Westminster Abbey Official site}}&lt;/ref&gt; Njegova svakinja in sestrična Ana je postala kraljica Anglije, Škotske in Irske.

Viljemova smrt je pomenila, da bo ostal edini član nizozemske rodbine Orange, ki bo vladal Angliji. Člani te rodbine so služili kot stadtholderji Holandije in večine drugih provinc Nizozemske republike od časa [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (Viljema I.). Pet provinc, katerih stadtholder je bil Viljem III. – Holandija, Zeelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel – je po njegovi smrti ta urad odpravilo. Tako je bil zadnji potomec Viljema I. po očetovi liniji, ki je bil imenovan za stadtholderja za večino provinc. Po oporoki Viljema III. je Ivan Viljem Friso podedoval kneževino Orange in več gospostev na Nizozemskem.&lt;ref&gt;Israel, pp. 959–960&lt;/ref&gt; Bil je Viljemov najbližji agnatski sorodnik, pa tudi vnuk Viljemove tete Henriete Katarine. Vendar pa je [[Friderik I. Pruski]] prav tako zahteval kneževino kot starejši [[Primogenitura|kognatski]] dedič, njegova mati Ludvika Henrieta je bila starejša sestra Henriete Katarine.&lt;ref&gt;Israel, 962, 968&lt;/ref&gt; V skladu s [[Utrechtski mir|pogodbo iz Utrechta]] (1713) je naslednik Friderika I., [[Friderik Viljem I. Pruski]], odstopil svoje ozemeljske zahteve [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskemu]] in obdržal le pravico do naslova. Frisov posmrtni sin, Viljem IV ., je nasledil naslov ob njegovem rojstvu leta 1711; v delitveni pogodbi (1732) se je strinjal, da si bo s Friderikom Viljemom delil naslov &quot;Oranški princ&quot;.&lt;ref&gt;Israel, pp. 991–992; {{Navedi splet|title=Text of the Treaty of Partition|url=http://www.heraldica.org/topics/royalty/berlin1732.htm|accessdate=8 August 2008|publisher=Heraldica|language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
[[Slika:King_William_Statue_1.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/King_William_Statue_1.jpg/220px-King_William_Statue_1.jpg|sličica| Kip Viljema III., ki je bil prej na College Green v Dublinu . Postavljen je bil leta 1701, leta 1928 pa ga je uničila [[Irska republikanska armada|IRA]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2019|title=Statue of King William III|url=http://www.dublincity.ie/story/statue-king-william-iii|accessdate=28 September 2019|website=Dublin City Council}}&lt;/ref&gt;]]
Viljemov glavni dosežek je bil obvladovanje Francije, ko je bila sposobna vsiliti svojo voljo po večjem delu Evrope. Njegov življenjski cilj je bil predvsem nasprotovanje [[Ludvik XIV. Francoski|francoskemu Ludviku XIV]]. Ta prizadevanja so se nadaljevala tudi po njegovi smrti med vojno za špansko nasledstvo. Druga pomembna posledica Viljamovega vladanja v Angliji je bila končanje hudega spora med krono in parlamentom, ki je trajal od pristopa prvega angleškega monarha iz rodbine Stuart, [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]], leta 1603. Konflikt glede kraljeve in parlamentarne oblasti je privedel do [[Angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] v 1640-ih in Slavne revolucije leta 1688.&lt;ref name=&quot;claydon3&quot;&gt;Claydon, pp. 3–4&lt;/ref&gt; Med Viljemovo vladavino pa je bil spor rešen v korist parlamenta z Bill of Rights iz leta 1689, Triennial Act 1694 in [[Act of Settlement|Act of Settlement 1701]].&lt;ref name=&quot;claydon3&quot; /&gt;

== Naslovi, slogi in grbi ==
[[Slika:Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg/220px-Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|sličica| Skupni monogram Viljema in Marije, vklesan na [[Palača Hampton Court|palačo Hampton Court]]]]

=== Naslovi in slogi ===
* 4. november 1650 – 9. julij 1672: Njegova visokost &lt;ref&gt;Troost, p. 5&lt;/ref&gt; princ Oranski, grof Nassauski &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=S. and J. Sprint|url=https://books.google.com/books?id=Sf1TImE7aN0C&amp;q=+%22William+III%22++%22Count+of+Nassau%22++%22Prince+of+Orange%22&amp;pg=PP14|title=The life of William III. Late King of England, and Prince of Orange|date=1703|publisher=Google eBoek (scanned version)|page=28|accessdate=1 September 2011}}&lt;/ref&gt;
* 9–16. julij 1672: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske
* 16. julij 1672 – 26. april 1674: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske in Zelandije
* 26. april 1674 – 13. februar 1689: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske, Zelandije, Utrechta, Gelderlanda in Overijssela
* 13. februar 1689 – 8. marec 1702: Njegovo veličanstvo kralj

=== Grb ===
{| align=&quot;center&quot; border=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat_of_arms_of_William_Henry,_Prince_of_Orange,_Count_of_Nassau.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg/130px-Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg.png|sredina|196x196_pik]]
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat of arms of England (1694–1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]]
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Scotland_(1694-1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]]
|-
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb, ki ga je uporabljal William III kot princ Oranski &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rietstap|first=Johannes Baptist|title=Armorial general|date=2003|publisher=Genealogical Publishing Co.|isbn=0-8063-4811-9|volume=2|page=297}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb angleškega kralja Viljema III
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb kralja Viljema na Škotskem
|}

== Predniki ==
{{Rodovnik|1. '''Viljem III. Oranski (Angleški)'''|2. [[Viljem II. Oranski]]|3. [[Marija II. Angleška|Marija, kraljevska princesa]]|4. [[Friderik Henrik Oranski]]|5. [[Amalija Solms-Braunfelska]]|6. [[Karel I. Angleški]]|7. [[Henrieta Marija Francoska]]|8. [[Viljem I. Oranski]] Molčeči|9. [[Ludvika de Coligny]]|10. [[Janez Albert I., grof Solms-Braunfelški]]|11. grofica Neža Sayn-Wittgensteinska&lt;ref&gt;{{NDB|1|238|239|Amalija, princesa Oranska|Harry Gerber|120219719}}&lt;/ref&gt;|12. [[Jakob VI. in I.]]|13. [[Ana Danska]]|14. [[Henrik IV. Francoski]]|15. [[Marija Medici]]}}{{Chart top}}
{{Tree chart/start}}
{{Tree chart|||||||||Bill||||||Henrik||||||Jim}}
{{Tree chart||||||||||!||||||||!||||,|-|-|-|^|-|-|-|.|}}
{{Tree chart|||||Amalija|y|Fred||||||Henrietta|y|Charlie||||||Betty}}
{{Tree chart||,|-|-|-|v|-|^|-|.||||||||,|-|^|-|v|-|-|-|.||||!|}}
{{Tree chart|Louise||Albertine||Bill|~|~|y|~|~|Mary||Charlie||Jim||Sophia}}
{{Tree chart||!||||!||||||||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|(||||!|}}
{{Tree chart|Fred||Henry||||||Bill|-|Mary||Anne||Jim||Geo}}
{{Tree chart||||||!}}
{{Tree chart|||||Friso}}
{{Tree chart/end}}
{{Chart bottom}}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Navedi EB1911|pages=662&amp;ndash;664}}
* [https://web.archive.org/web/20180502032658/http://www.bbc.co.uk/history/people/william_iii_of_orange BBC – History]
* [http://www.friesian.com/ross/orange.htm House of Orange]
* [http://www.paleishetloo.nl/ Het Loo Palace]
* N. Japikse, ed., ''[http://www.inghist.nl/Onderzoek/Projecten/WillemIII Correspondentie van Willem III en van Hans Willem Bentinck, eersten graaf van Portland]''
* &amp;nbsp;
* {{NPG name|2=King William III}}

{{Britanski kralji | predhodnik=[[Jakob II. Angleški]] | Sovladar= | naslednik=[[Ana Britanska]]|leta=	1689 – 8 Marec 1702}}
{{S-start}}
{{S-hou|[[Rodbina Oranje-Nassav]]|4. november|1650|8. marec|1702|[[Rodbina Nassavskih]]|name=Viljem III. Angleški in Oranski &amp; II. Škotski}}
{{S-reg}}
|-
{{S-vac|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Oranski knez]]|years=1650–1702}}
{{S-aft|after=[[Janez Viljem Friso]]|as=titularni naslednik}}
{{S-break}}
{{S-vac|last=[[Jakob II. Angleški|Jakob II. &amp; VII.]]|reason=[[Slavna Revolucija]]}}
{{S-ttl|title=[[Kraljevina Anglija|Kralj Anglije]], [[Kraljevina Škotska|Škotske]], in [[Kraljevina Irska|Irske]]|years=1689–1702|regent1=[[Marija II. Angleška]]|years1=1689–1694}}
{{S-aft|after=[[Ana Britanska|Ana]]}}
{{S-off}}
{{S-break}}
{{S-vac|rows=3|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Štatholderstva]]}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]] in [[Zelandija, Nizozemska|Zelandije]]|years=1672–1702}}
{{S-vac|rows=3|next=[[Viljem IV. Oranski|Viljem IV.]]|reason=[[Drugo obdobje brez Štatholderdstva]]}}
{{S-break}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Utrecht (provinca) |Utrechta]]|years=1674–1702}}
{{S-break}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel|Overijssla]]|years=1675–1702}}
{{S-bef|before=[[Jakob II. Angleški|Jakob II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Lord Visoki Admiral Združenega kraljevstva#Anglije, 1638–1707|Lord Visoki Admiral]]|years=1689}}
{{S-aft|after=[[Arthur Herbert, prvi grof Torringtonski|Grof Torringtonski]]}}
{{S-end}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Umrli leta 1702]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1650]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Angleški kralji]]
[[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]]</text>
      <sha1>a1qzjeliap3l663vdxcak4h3w2pxya5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677099</id>
      <parentid>6677083</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:38:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ Ime rodbine</comment>
      <origin>6677099</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65382" sha1="cuv9lymwjieybk0siix6giik9drxvdu" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
|name=Viljem III. Oranski
|image=King William III of England.jpg
|caption=Portret Godfreya Knellerja, 1690|alt=Barvna oljna slika Viljema|succession=Kralj Anglije, kralj Škotske in kralj Irske|moretext=(Styles of English and Scottish sovereigns|more&amp;nbsp;...)
|reign=1689{{Efn|William was declared King by the Parliament of England on 13 February 1689 and by the Parliament of Scotland on 11 April 1689.}} – 8 March 1702
|coronation=11. april 1689|predecessor=Janez II. &amp; VII.
|successor=[[Ana, Kraljica Velike Britanije|Ana]]
|regent=[[Marija II. Angleška]] (1689–1694)
|reg-type=So-vladar|birth_date=4. november 1650&lt;br/&gt;{{Midsize|[&lt;nowiki/&gt;Old Style and New Style dates: 14. november 1650&lt;nowiki/&gt;]}}{{Efn|name=OSNS|During William's lifetime, two calendars were in use in Europe: the Old Style Julian calendar in Britain and parts of Northern and Eastern Europe, and the New Style Gregorian calendar elsewhere, including William's birthplace in the Netherlands. At the time of William's birth, Gregorian dates were ten days ahead of Julian dates: thus William was born on 14 November 1650 by Gregorian reckoning, but on 4 November 1650 by Julian reckoning. At William's death, Gregorian dates were eleven days ahead of Julian dates. He died on 19 March 1702 by the Gregorian calendar, and on 8 March 1702 by the standard Julian calendar. (However, the English New Year fell on 25 March, so by English reckoning of the time, William died on 8 March 1701.) Unless otherwise noted, dates in this article follow the Julian calendar with New Year falling on 1 January.}}
|birth_place=Binnenhof, [[Haag]], [[Nizozemska republika]]
|death_date=8. marec 1702 (starost 51)&lt;br/&gt;{{Midsize|[&lt;nowiki/&gt;NS: 19. marec 1702&lt;nowiki/&gt;]}}
|death_place=[[Kensingtoska palača]], Middlesex, [[Kraljevina Anglija]]
|burial_date=12. april 1702|burial_place=[[Westminstrska opatija]], London
|spouse={{poroka|[[Marija II. Angleška]]|4. november 1677|28. december 1694|reason=died}}
|religion=[[Protestant]]
|full name=Viljem Henrik&lt;br&gt;{{Lang-nl|Willem Hendrik}}
|house={{Unbulleted list|[[Rodbina Orange-Nassau|Orange-Nassauski]]}}
|father=[[Viljem II., princ Oranski]]
|mother=[[Marija, kraljevska princesa in princesa Oranska|Marija, kraljevska princesa]]
|signature=WilliamIII Sig.svg
}}

'''Viljem III.''' (Viljem Henrik; {{Jezik-nl|Willem Hendrik}}; 4. november 1650{{Spaced en dash}}8. marec 1702), [lower-alpha 2], splošno znan tudi kot '''Viljem Oranski''', je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder [[Grofija Holandija|Holandije]], [[Grofija Zeeland|Zeelandije]], Utrechta, [[Vojvodina Gelders|Gueldersa]] in Overijssel v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]] od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702. Kot škotski kralj je znan kot '''William II'''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Act of Union 1707, the Revolution in Scotland|url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080615023245/http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archivedate=15 June 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=UK Parliament}}&lt;/ref&gt; Na [[Irska (otok)|Irskem]] in Škotskem je včasih neuradno znan kot ''kralj Billy''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peter Burke|url=https://archive.org/details/varietiescultura00burk|title=Varieties of Cultural History|date=1997|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-8492-8|page=[https://archive.org/details/varietiescultura00burk/page/n61 51]}}&lt;/ref&gt; Njegovo zmago v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] leta 1690 obeležujejo unionisti, ki v njegovo čast izobešajo oranžne barve. Veliki Britaniji je vladal skupaj s svojo ženo in sestrično, [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II.]], ljudska zgodovina pa njuno vladavino običajno omenja kot ''Viljema in Marije''.

Viljem je bil edini otrok [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]] in Marije, kraljeve princese, hčerke angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] Njegov oče je umrl teden dni pred njegovim rojstvom, tako da je Viljem III. postal oranski princ od rojstva. Leta 1677 se je poročil s svojo sestrično Marijo, najstarejšo hčerko svojega strica po materini strani [[Jakob II. Angleški|Jakoba, vojvode Yorškega]], mlajšega brata in kasnejšega naslednika kralja Karla II.

[[Protestantizem|Protestantski]] Viljem je sodeloval v več vojnah proti močnemu [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškemu]] francoskemu vladarju [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]] v koaliciji s protestantskimi in katoliškimi silami v Evropi. Mnogi protestanti so Viljema razglasili za zagovornika svoje vere. Leta 1685 je njegov katoliški stric in tast Jakob postal kralj Anglije, Škotske in Irske. Jakobova vladavina ni bila priljubljena pri protestantski večini v Britaniji, ki se je bala oživitve katolicizma. Viljem je ob podpori skupine vplivnih britanskih političnih in verskih voditeljev napadel Anglijo v tem, kar je postalo znano kot Slavna revolucija. Leta 1688 je pristal v jugozahodnem angleškem pristanišču Brixham; Jakob je bil kmalu zatem odstavljen.

Viljemov sloves prepričanega protestanta je njemu in njegovi ženi omogočil prevzem oblasti. V zgodnjih letih svoje vladavine je bil Viljem zaposlen v tujini z [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697), tako da je Marija sama vladala Britaniji. Umrla je leta 1694. Leta 1696 so Jakobiti, frakcija, zvesta odstavljenemu Jakobu, neuspešno načrtovali atentat na Viljema in njegovo vrnitev na prestol. Viljemovo pomanjkanje otrok in smrt leta 1700 njegovega nečaka princa Viljema, vojvode Gloucesterskega, sina njegove svakinje Ane, sta ogrozila protestantsko nasledstvo. Nevarnost so preprečili tako, da so daljne sorodnike, protestantske Hanoverčane, postavili v vrsto za prestol z aktom o poravnavi 1701 (''Act of Settlement''). Po njegovi smrti leta 1702 je kralja v Veliki Britaniji nasledila Ana, kot naslovnega princa Oranskega pa njegov bratranec Janez Viljem Friso, s čimer se je začelo drugo obdobje brez stadholderjev.

== Zgodnje življenje ==
=== Rojstvo in družina ===
[[Slika:Portret_van_Willem_II_(1626-50),_prins_van_Oranje,_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_(1631-60)_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg/170px-Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|alt=Portrait of Mary, Princess Royal, in a yellow gown and William II in a black suit|sličica| Viljemovi starši, [[Viljem II. Oranski]] in Marija, kraljeva princesa, 1647]]
Viljem III. se je rodil v [[Haag|Haagu]] v [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]] 4. novembra 1650.&lt;ref&gt;Claydon, p. 9&lt;/ref&gt; Krščen Viljem Henrik ({{Jezik-nl|Willem Hendrik}}), bil je edini otrok Marije, kraljeve princese, in stadtholderja [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]]. Njegova mati je bila najstarejša hči angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] ter sestra kralja Karla II. in [[Jakob II. Angleški|Jakoba II. in VII]].

Osem dni pred Viljemovim rojstvom je njegov oče umrl zaradi [[Črne koze|črnih koz]]; tako je bil Viljem suvereni princ Orange od svojega rojstva.&lt;ref&gt;Claydon, p. 14&lt;/ref&gt; Takoj je prišlo do spora med njegovo mamo in babico po očetovi strani Amalijo iz Solms-Braunfelško glede imena, ki naj bi ga dali dojenčku. Marija ga je želela poimenovati Karel po svojem bratu, vendar je njena tašča vztrajala, da mu da ime Viljem (''Willem''), da bi okrepila njegove možnosti, da postane stadtholder.&lt;ref&gt;Troost, p. 26; van der Zee, pp. 6–7&lt;/ref&gt; Viljem II. je svojo ženo v svoji oporoki imenoval za skrbnico njunega sina; vendar je dokument ob smrti Viljema II. ostal nepodpisan in ničen.&lt;ref&gt;Troost, p. 26&lt;/ref&gt; 13. avgusta 1651 je ''Hoge Raad van Holland en Zeeland'' (vrhovno sodišče) razsodilo, da bo skrbništvo razdeljeno med njegovo materjo, njegovo babico po očetovi strani in [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderikom Viljemom, volilnim knezom Brandenburga]] čigar žena, Ludvika Henrieta, je bila najstarejša sestra Viljema II.&lt;ref&gt;Troost, pp. 26–27. The Prussian prince was chosen because he could act as a neutral party mediating between the two women, but also because as a possible heir he was interested in protecting the Orange family fortune, which Amalia feared Mary would squander.&lt;/ref&gt;

=== Otroštvo in izobraževanje ===
Viljemova mati ni kazala veliko zanimanja za svojega sina, včasih je bila več let odsotna in se je vedno namenoma držala ločeno od nizozemske družbe.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 5–6; Troost, p. 27&lt;/ref&gt; Viljamovo izobraževanje je bilo najprej predano več nizozemskim guvernantam, nekaterim angleškega porekla, vključno z Walburg Howard &lt;ref name=&quot;t3437&quot; /&gt; in škotsko plemkinjo Lady Anno Mackenzie.&lt;ref name=&quot;odnbanna&quot;&gt;Rosalind K. Marshall, 'Mackenzie, Anna, countess of Balcarres and countess of Argyll (c.1621–1707)', Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, 2004; online edn, Oct 2006 [http://www.oxforddnb.com/view/article/4467, accessed 29 Nov 2014]&lt;/ref&gt; Od aprila 1656 je princ vsakodnevno prejemal navodila o [[Kalvinizem|reformirani veri]] od [[Kalvinizem|kalvinističnega]] pridigarja Kornelisa Triglanda, privrženca kontraremonstrantskega teologa Gisbertusa Voetiusa.&lt;ref name=&quot;t3437&quot;&gt;Troost, pp. 34–37&lt;/ref&gt;

Idealna izobrazba za Viljema je bila opisana v ''Discours sur la nourriture de SH Monseigneur le Prince d'Orange'', kratki razpravi, ki jo je morda napisal eden od Viljemovih učiteljev, Konstantijn Huygens.&lt;ref&gt;Troost, 27. The author may also have been Johan van den Kerckhoven. ''Ibid.''&lt;/ref&gt; V teh lekcijah so princa učili, da je bil vnaprej določen, da postane instrument božanske previdnosti in izpolni zgodovinsko usodo [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]].&lt;ref&gt;Troost, pp. 36–37&lt;/ref&gt;
[[Slika:Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d'Orange.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg/170px-Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg|levo|sličica| Mladega princa, ki sta ga upodobila Jan Davidsz de Heem in Jan Vermeer van Utrecht v cvetličnem vencu, polnem simbolov [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]], ok. 1660]]

Od začetka leta 1659 je Viljem preživel sedem let na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] za formalno izobraževanje pod vodstvom profesorja etike Henrika Borniusa (čeprav se ni nikoli uradno vpisal kot študent).&lt;ref&gt;Troost, pp. 37–40&lt;/ref&gt; Medtem ko je prebival v ''Prinsenhofu'' v [[Delft|Delftu]], je imel Viljem majhno osebno spremstvo, vključno s Hansom Viljemom Bentinckom in novim guvernerjem Friderikom Nassauvskim Zuylensteinom, ki je bil (kot nezakonski sin stadtholderja [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika Oranskega]]) njegov stric po očetovi strani.

Veliki upokojenec [[Johan de Witt]] in njegov stric Kornelis de Graeff sta prisilila nizozemske stanove, da so prevzeli Viljemovo izobraževanje in zagotovila, da bo pridobil veščine za služenje v prihodnji – čeprav nedoločeni – državni funkciji; stanovi so to sprejeli 25. septembra 1660. &lt;ref name=&quot;troost43&quot;&gt;Troost, p. 43&lt;/ref&gt; Ta prva vpletenost oblasti ni trajala dolgo. 23. decembra 1660, ko je bil Viljem star deset let, je njegova mati umrla zaradi črnih koz v palači Whitehall v Londonu, ko je obiskala svojega brata, nedavno obnovljenega kralja Karla II.&lt;ref name=&quot;troost43&quot; /&gt; V svoji oporoki je Marija zahtevala, da Karel skrbi za Viljemove interese in Karel je zdaj zahteval, da stanovi Holandije prenehajo s svojim vmešavanjem.&lt;ref&gt;Troost, pp. 43–44&lt;/ref&gt; Da bi pomirili Karla, so 30. septembra 1661 ugodili.&lt;ref&gt;Troost, p. 44&lt;/ref&gt; Tistega leta je Zuylenstein začel delati za Karla in napeljal Viljema, da je svojemu stricu pisal pisma in ga prosil, naj Viljemu nekega dne pomaga postati stadtholder.&lt;ref name=&quot;troost49&quot;&gt;Troost, p. 49&lt;/ref&gt; Po materini smrti sta Viljamova izobrazba in skrbništvo postala točka spora med podporniki njegove dinastije in zagovorniki bolj republikanske Nizozemske.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 12–17&lt;/ref&gt;

Nizozemske oblasti so se sprva po najboljših močeh trudile ignorirati te spletke, toda v drugi anglo-nizozemski vojni je bil eden od Karlovih mirovnih pogojev izboljšanje položaja njegovega nečaka.&lt;ref name=&quot;troost49&quot;&gt;Troost, p. 49&lt;/ref&gt; Kot protiukrep leta 1666, ko je imel Viljem šestnajst let, so ga stanovi uradno razglasili za varovanca vlade ali za &quot;otroka države&quot;.&lt;ref name=&quot;troost49&quot; /&gt; Vsi proangleški dvorjani, vključno z Zuylensteinom, so bili odstranjeni iz Viljemove družbe.&lt;ref name=&quot;troost49&quot; /&gt; Viljem je prosil De Witta, naj dovoli Zuylensteinu ostati, a je ta zavrnil.&lt;ref name=&quot;vdk14&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 14–15&lt;/ref&gt; De Witt, vodilni politik republike, je vzel Viljemovo izobraževanje v svoje roke, ga tedensko poučeval o državnih zadevah in se mu pridružil pri rednih igrah pravega tenisa.&lt;ref name=&quot;vdk14&quot; /&gt;

== Prve zadolžitve ==
=== Izključitev iz stadtholderstva ===
[[Slika:Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/10/Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg/170px-Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|alt=portrait of a man dressed all in black, looking left|sličica| Johan de Witt je leta 1666 prevzel Viljemovo izobraževanje.]]
[[Slika:Gaspar_Fagel.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Gaspar_Fagel.jpg/170px-Gaspar_Fagel.jpg|alt=portrait of a plump man standing at a desk with papers lying on it|sličica| Gaspar Fagel je zamenjal De Witta kot velikega upokojenca in je bil bolj prijazen do Viljemovih interesov.]]
Po smrti Viljemovega očeta je v večini provinc položaj stadtholderja ostal prazen.{{Efn|In the province of Friesland that office was filled by William's uncle-by-marriage William Frederick, Prince of Nassau-Dietz.}} Na zahtevo [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] je imela Westminstrska pogodba, ki je končala prvo anglo-nizozemsko vojno, tajno prilogo, ki je zahtevala Zakon o osamitvi, ki je provinci Holandiji prepovedoval imenovanje člana Dinastije Oranskih za stadtholderja.&lt;ref&gt;Troost, pp. 29–30&lt;/ref&gt; Po angleški obnovi je bil akt o osamitvi, ki ni dolgo ostal skrivnost, razglašen za ničnega, saj angleški Commonwealth (s katerim je bila sklenjena pogodba) ni več obstajal.&lt;ref name=&quot;troost41&quot;&gt;Troost, p. 41&lt;/ref&gt; Leta 1660 sta Marija in Amalija skušali prepričati več provinc, da bi Viljema imenovali za svojega bodočega stadtholderja, a so vse najprej zavrnile.&lt;ref name=&quot;troost41&quot; /&gt;

Leta 1667, ko se je Viljem III. približeval starosti 18 let, ga je oranžistična stranka ponovno poskušala pripeljati na oblast tako, da mu je zagotovila položaj stadtholderja in generalnega kapitana. Da bi preprečil ponovno vzpostavitev vpliva Oranške hiše, je De Witt, vodja stanov, dovolil haarlemskemu upokojencu Gasparju Fagelu[[Haarlem|,]] da napelje holandske stanove k izdaji večnega edikta.&lt;ref name=&quot;troost52&quot;&gt;Troost, pp. 52–53&lt;/ref&gt; Edikt je razglasil, da generalni kapitan ali generalni admiral Nizozemske ne more služiti kot stadtholder v nobeni provinci.&lt;ref name=&quot;troost52&quot; /&gt; Kljub temu so Viljemovi podporniki iskali načine za povečanje njegovega ugleda in 19. septembra 1668 so ga stanovi Zeelanda imenovali za ''prvega plemiča''.&lt;ref name=&quot;vdk16&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 16–17&lt;/ref&gt; Da bi prejel to čast, je moral William uiti pozornosti svojih stanovskih učiteljev in na skrivaj odpotovati v Middelburg. &lt;ref name=&quot;vdk16&quot; /&gt; Mesec dni pozneje je Amalija Viljemu dovolila, da sam upravlja svoje gospodinjstvo, in ga razglasila za polnoletnega.&lt;ref&gt;Troost, p. 57&lt;/ref&gt;

Provinca Holandija, središče anti-oranžizma, je marca 1670 odpravila urad stadtholderja in štiri druge province so sledile temu zgledu in vzpostavile tako imenovano &quot;harmonijo&quot;.&lt;ref name=&quot;troost52&quot;&gt;Troost, pp. 52–53&lt;/ref&gt; De Witt je od vsakega nizozemskega regenta (člana mestnega sveta) zahteval prisego, da bo spoštoval edikt; vsi razen enega so upoštevali.&lt;ref name=&quot;troost52&quot; /&gt; Viljem je vse to razumel kot poraz, toda dogovor je bil kompromis: De Witt bi princa raje popolnoma ignoriral, toda zdaj je bil njegov morebitni vzpon na položaj vrhovnega poveljnika vojske impliciten.&lt;ref&gt;Troost, pp. 53–54&lt;/ref&gt; De Witt je nadalje priznal, da bo Viljem sprejet kot član ''Raad van State'', državnega sveta, takrat splošnega organa, ki je upravljal obrambni proračun.&lt;ref name=&quot;troost59&quot;&gt;Troost, p. 59&lt;/ref&gt; Viljem je bil 31. maja 1670 uveden v svet s polno glasovalno pravico, kljub De Wittovim poskusom, da bi njegovo vlogo omejil na vlogo svetovalca.&lt;ref&gt;Troost, p. 60&lt;/ref&gt;

=== Konflikt z republikanci ===
Novembra 1670 je Viljem dobil dovoljenje za potovanje v Anglijo, da bi Karla pozval, naj vrne vsaj del dolga od 2.797.859 guldenov, ki ga je hiša Stuart dolgovala hiši Orange.&lt;ref name=&quot;troost62&quot;&gt;Troost, pp. 62–64&lt;/ref&gt; Karel ni mogel plačati, toda Viljem se je strinjal z znižanjem dolgovanega zneska na 1.800.000 guldnov.&lt;ref name=&quot;troost62&quot; /&gt; Karel je ugotovil, da je njegov nečak predan [[Kalvinizem|kalvinist]] in domoljuben Nizozemec, zato je premislil o svoji želji, da bi mu pokazal tajno pogodbo iz Doverja s Francijo, ki je bila usmerjena v uničenje nizozemske republike in namestitev Viljema kot &quot;suverena&quot; ožje nizozemske države.&lt;ref name=&quot;troost62&quot; /&gt; Poleg različnih političnih nazorov je Viljem ugotovil, da se njegov življenjski slog razlikuje od njegovih stricev, Karla in Jakoba, ki sta se bolj ukvarjala s pijačo, igrami na srečo in skakanjem z ljubicami.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 18–20&lt;/ref&gt;

Naslednje leto se je varnost republike hitro poslabšala, saj je anglo-francoski napad postal neizbežen.&lt;ref&gt;Troost, p. 64&lt;/ref&gt; Glede na grožnjo so stanovi [[Gelderland|Gelderlanda]] želeli, da bi bil Viljem kljub njegovi mladosti in neizkušenosti čim prej imenovan za generalnega kapitana vojske nizozemskih stanov.&lt;ref&gt;Troost, p. 65&lt;/ref&gt; 15. decembra 1671 so stanovi [[Utrecht (provinca)|Utrechta]] to sprejele kot svojo uradno politiko.&lt;ref&gt;Troost, p. 66&lt;/ref&gt; 19. januarja 1672 so [[Holandija|Stanovi Holandije]] dale nasprotni predlog: da naj imenujejo Viljema samo za eno kampanjo.&lt;ref name=&quot;troost67&quot;&gt;Troost, p. 67&lt;/ref&gt; Princ je to zavrnil in 25. februarja je bil dosežen kompromis: imenovanje Generalnih stanov za eno poletje, čemur je sledilo stalno imenovanje na njegov 22. rojstni dan.&lt;ref name=&quot;troost67&quot; /&gt;

Medtem je Viljem januarja 1672 Karlu napisal tajno pismo, v katerem je svojega strica prosil, naj izkoristi situacijo in pritisne na Stanove, da imenujejo Viljema za stadtholderja.&lt;ref name=&quot;troost65&quot;&gt;Troost, pp. 65–66&lt;/ref&gt; V zameno bi Viljem povezal republiko z Anglijo in služil Karlovim interesom, kolikor sta mu dovoljevali njegova &quot;čast in zvestoba tej državi&quot;.&lt;ref name=&quot;troost65&quot; /&gt; Karel ni ukrepal glede predloga in je nadaljeval svoje vojne načrte s svojim francoskim zaveznikom.

== Postane stadtholder ==
=== ''Leto katastrofe'': 1672 ===
[[Slika:Willem_III_inspecteert_Waterlinie,_1672.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg/260px-Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg|sličica| Viljem pregleduje nizozemsko vodno črto]]
Za Nizozemsko republiko se je leto 1672 izkazalo za katastrofalno. Postalo je znano kot ''Rampjaar'' ('leto katastrofe'), ker so v [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] in tretji anglo-nizozemski vojni Francija in njeni zavezniki napadli Nizozemsko: Anglija, Münster in Köln . Čeprav je bila anglo-francoska flota onesposobljena zaradi bitke pri Solebayu, je francoska vojska junija hitro zavzela provinci Gelderland in Utrecht. 14. junija se je Viljem z ostanki svoje terenske vojske umaknil v Holandijo, kjer so Stanovi 8. junija ukazali poplaviti nizozemsko vodno črto.&lt;ref&gt;Troost, p. 74&lt;/ref&gt; Francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je, misleč, da je vojne konec, začel pogajanja, da bi od Nizozemcev izvlekel čim večjo vsoto denarja.&lt;ref name=&quot;troost78&quot;&gt;Troost, pp. 78–83&lt;/ref&gt; Prisotnost velike francoske vojske v srcu Republike je povzročila splošno paniko in ljudje so se obrnili proti De Wittu in njegovim zaveznikom.&lt;ref name=&quot;troost78&quot; /&gt;

4. julija so Stanovi Holandije imenovali Viljema za stadtholderja, ki je prisegel pet dni pozneje.&lt;ref name=&quot;troost76&quot;&gt;Troost, p. 76&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je posebni odposlanec Karla II., Lord Arlington, srečal z Viljemom v Nieuwerbrugu in mu predstavil Karlov predlog. V zameno za Viljemovo kapitulacijo pred Anglijo in Francijo bi Karel imenoval Viljema za suverenega princa Holandije, namesto stadtholderja (zgolj državnega uradnika).&lt;ref name=&quot;troost80&quot;&gt;Troost, pp. 80–81&lt;/ref&gt; Ko je Viljem zavrnil, je Arlington zagrozil, da bo Viljem priča koncu obstoja Republike.&lt;ref name=&quot;troost80&quot; /&gt; Viljem je slavno odgovoril: &quot;Obstaja en način, da se temu izognemo: umreti pri obrambi v zadnjem jarku.&quot; 7. julija je bilo poplavljanje končano in nadaljnje napredovanje francoske vojske je bilo dejansko blokirano. 16. julija je Zeeland Viljemu ponudil stadtholderstvo.&lt;ref name=&quot;troost76&quot; /&gt;

Johan de Witt ni mogel delovati kot Veliki upokojenec, potem ko je bil 21. junija ranjen v poskusu napada nanj.&lt;ref&gt;Troost, p. 75&lt;/ref&gt; 15. avgusta je Viljem objavil Karlovo pismo, v katerem je angleški kralj izjavil, da je začel vojno zaradi agresije De Wittove frakcije.&lt;ref name=&quot;troost85&quot;&gt;Troost, pp. 85–86&lt;/ref&gt; To je podžgalo ljudi, De Witta in njegovega brata Kornelisa, je 20. avgusta v Haagu [[Johan de Witt|brutalno umorila]] oranžistična civilna milica.&lt;ref name=&quot;troost85&quot; /&gt; Pozneje je Viljem zamenjal številne nizozemske regente s svojimi privrženci. &lt;ref&gt;Troost, pp. 89–90&lt;/ref&gt;
[[Slika:Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_(Romeyn_de_Hooghe).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg/220px-Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg|levo|sličica| Viljem Oranski je leta 1673 ponovno zavzel Naarden]]
Čeprav Viljemova vpletenost v linč ni bila nikoli dokazana (in nekateri nizozemski zgodovinarji iz 19. stoletja so se trudili ovreči, da je bil soudeleženec), je onemogočil poskuse pregona voditeljev in nekatere, kot je Henrika Verhoeffa, celo nagradil z denarjem., in druge, kot sta Johan van Banchem in Johan Kievit, z visokimi uradi. To je škodovalo njegovemu ugledu na enak način kot njegova kasnejša dejanja v Glencoeju.

Viljem je nadaljeval z bojem proti napadalcem iz Anglije in Francije ter se povezal s Španijo in Brandenburgom. Novembra 1672 je svojo vojsko odpeljal v [[Maastricht]], da bi ogrozil francoske oskrbovalne linije. &lt;ref&gt;Troost, p. 122&lt;/ref&gt; Do leta 1673 se je položaj na Nizozemskem še izboljšal. Čeprav je Ludvik zadržal Maastricht in Viljemov napad na Charleroi ni uspel, je poročnik-admiral Michiel de Ruyter trikrat premagal anglo-francosko ladjevje, kar je prisililo Karla, da prekine vojaško sodelovanje Anglije z Westminstrsko pogodbo; po letu 1673 se je Francija počasi umaknila z nizozemskega ozemlja (z izjemo Maastrichta), medtem ko je pridobivala drugod.&lt;ref&gt;Troost, pp. 128–129&lt;/ref&gt;

Fagel je zdaj predlagal, da se osvobojene province Utrecht, Gelderland in [[Overijssel]] obravnavajo kot osvojeno ozemlje ( Dežele generalitete), kot kazen za njihovo hitro predajo sovražniku.&lt;ref name=&quot;troost106&quot;&gt;Troost, pp. 106–110&lt;/ref&gt; Viljem je to zavrnil, vendar je pridobil posebno pooblastilo Generalnih stanov, da na novo imenuje vse delegate v Stanove teh provinc.&lt;ref name=&quot;troost106&quot; /&gt; Viljemovi privrženci v deželah Utrecht so ga 26. aprila 1674 imenovali za dednega stadtholderja.&lt;ref&gt;Troost, p. 109&lt;/ref&gt; 30. januarja 1675 so mu Stanovi Gelderlanda ponudili naslova vojvode [[Vojvodina Gelders|Gelderskega]] in [[Grofija Zutphen|grofa Zutphena]].&lt;ref name=&quot;troost109&quot;&gt;Troost, pp. 109–112&lt;/ref&gt; Zaradi negativnih odzivov Zeelanda in mesta Amsterdam se je Viljem na koncu odločil zavrniti te časti; namesto tega je bil imenovan za stadtholderja Gelderlanda in Overijssel.&lt;ref name=&quot;troost109&quot; /&gt; [[Baruch Spinoza|Spinozino]] opozorilo v njegovem Političnem traktatu iz leta 1677 o potrebi po ureditvi države tako, da bodo državljani ohranili nadzor nad suverenom, je bil vpliven izraz tega nelagodja zaradi koncentracije moči v eni osebi.&lt;ref&gt;Bartholomew Begley, &quot;Spinoza, Before and After the Rampjaar&quot;, European Legacy 27.6 https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10848770.2022.2083912&lt;/ref&gt;

=== Poroka ===
[[Slika:Lely_Queen_Mary_II.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Lely_Queen_Mary_II.jpg/220px-Lely_Queen_Mary_II.jpg|alt=Portrait of Mary with brown hair and in a blue-and-gray dress|sličica| Viljem se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično, bodočo [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II]].]]
Med vojno s Francijo je Viljem poskušal izboljšati svoj položaj tako, da se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično [[Marija II. Angleška|Marijo]], starejšo preživelo hčerko vojvode Yorškega, kasnejšega angleškega kralja Jakoba II. Marija je bila enajst let mlajša od njega in pričakoval je odpor amsterdamskih trgovcev, ki niso marali njegove matere (še ene Marije Stuart), toda Viljem je verjel, da bo poroka z Marijo povečala njegove možnosti za nasledstvo Karlovih kraljestev in odtegnila angleškega monarha od njegove profrancoske politike.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 38–39&lt;/ref&gt; Jakob ni bil naklonjen privolitvi, vendar je Karel II. pritiskal na svojega brata, naj se strinja.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 42–43&lt;/ref&gt; Karel je želel izkoristiti možnost poroke, da bi pridobil moč v pogajanjih v zvezi z vojno, vendar je Viljem vztrajal, da se o obeh vprašanjih odloča ločeno.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 44–46&lt;/ref&gt; Karel je popustil in škof Henry Compton je par poročil 4. novembra 1677.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 47&lt;/ref&gt; Marija je kmalu po poroki zanosila, vendar je splavila. Po nadaljnji bolezni pozneje leta 1678 ni nikoli več zanosila.&lt;ref&gt;Chapman, pp. 86–93&lt;/ref&gt;

V celotnem zakonu Viljema in Marije je imel Viljem samo eno cenjeno ljubico, Elizabeth Villiers, v nasprotju s številnimi ljubicami, ki so jih odkrito imeli njegovi strici.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 202–206&lt;/ref&gt;

=== Mir s Francijo, spletke z Anglijo ===
Do leta 1678 je [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] sklenil mir z Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 141–145&lt;/ref&gt; Kljub temu so napetosti ostale: Viljem je ostal sumničav do Ludvika, saj je mislil, da francoski kralj želi &quot;splošno kraljevanje&quot; nad Evropo; Ludvik je Viljema opisal kot &quot;svojega smrtnega sovražnika&quot; in ga videl kot nevljudnega vojnega hujskača. Francoske aneksije v Južni Nizozemski in Nemčiji (politika ''Réunion'' ) ter preklic [[Nantski edikt|Nantskega edikta]] leta 1685 so povzročile val [[Hugenoti|hugenotskih]] beguncev v republiko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 153–156&lt;/ref&gt; To je vodilo Viljema III., da se je leta 1686 pridružil različnim protifrancoskim zavezništvom, kot je Asociacijska zveza in končno Augsburška zveza (protifrancoska koalicija, ki je vključevala tudi [[Sveto rimsko cesarstvo]], Švedsko, Španijo in več nemških držav).&lt;ref&gt;Troost, pp. 156–163&lt;/ref&gt;
[[Slika:Willem_III_(1650-1702),_prins_van_Oranje._Stadhouder,_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg/170px-Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|alt=portrait of a man clad in armour, looking right|levo|sličica| Portret Viljema, starega 27 let, v maniri Viljema Wissinga po prototipu sira Petra Lelyja]]
Po poroki novembra 1677 je Viljem postal močan kandidat za angleški prestol, če bi bil njegov tast (in stric) Jakob izključen zaradi njegovega katolicizma. Med krizo v zvezi z zakonom o izključitvi leta 1680 je Karel najprej povabil Viljema, naj pride v Anglijo, da bi okrepil kraljev položaj proti zagovornikom izključevanja, nato pa je svoje povabilo umaknil – po tem je tudi lord Sunderland neuspešno poskušal privabiti Viljema k sebi, da bi izvršil pritisk na Karla.&lt;ref&gt;Troost, pp. 150–151&lt;/ref&gt; Kljub temu je Viljem na skrivaj prepričal Generalne stanove, da so Karlu poslali »namigovanje«, prošnjo, v kateri je kralja prosil, naj prepreči katoličanom, da bi ga nasledili, ne da bi izrecno imenoval Jakoba.&lt;ref name=&quot;troost152&quot;&gt;Troost, pp. 152–153&lt;/ref&gt; Potem ko je prejel ogorčene reakcije Karla in Jakoba, je Viljem zanikal kakršno koli vpletenost.&lt;ref name=&quot;troost152&quot; /&gt;

Leta 1685, ko je Karla nasledil Jakob II., je Viljem sprva poskusil s spravnim pristopom, obenem pa se je trudil, da ne bi užalil protestantov v Angliji.&lt;ref name=&quot;troost173&quot;&gt;Troost, pp. 173–175&lt;/ref&gt; Viljem, ki je vedno iskal načine, kako zmanjšati moč Francije, je upal, da se bo Jakob pridružil Augsburški ligi, toda leta 1687 je postalo jasno, da se Jakob ne bo pridružil protifrancoskemu zavezništvu.&lt;ref name=&quot;troost173&quot; /&gt; Odnosi med Viljemom in Jakobom so se nato poslabšali.&lt;ref&gt;Troost, pp. 180–183&lt;/ref&gt; Novembra je bilo objavljeno, da je Jakobova druga žena, Marija Modenska, noseča.&lt;ref&gt;Troost, p. 189&lt;/ref&gt; Tisti mesec je Viljem, da bi pridobil naklonjenost angleških protestantov, Angležem napisal odprto pismo, v katerem je zavrnil Jakobovo prorimokatoliško politiko verske tolerance. Številni angleški politiki so v njem videli prijatelja in so z njim pogosto vzdrževali tajne stike leta in leta, zato so začeli pozivati k oboroženi invaziji na Anglijo.&lt;ref&gt;Troost, p. 186&lt;/ref&gt;

== Slavna revolucija ==
=== Invazija na Anglijo ===
[[Slika:Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren,_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_(titel_op_object),_RP-P-OB-82.645A.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren%2C_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_%28titel_op_object%29%2C_RP-P-OB-82.645A.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Oblikovanje nizozemske flote, ki je plula proti Angliji z več kot 450 ladjami, več kot dvakratno velikostjo španske armade leta 1588]]
Viljem je sprva nasprotoval možnosti invazije, vendar se večina zgodovinarjev zdaj strinja, da je začel zbirati ekspedicijsko silo aprila 1688, ko je postajalo vse bolj jasno, da bo Francija ostala zasedena zaradi pohodov v Nemčiji in Italiji in zato ne bo mogla izvesti napada. medtem ko bi bile Viljemove čete zasedene v Britaniji. Ker je verjel, da se Angleži ne bodo dobro odzvali na tujega napadalca, je v pismu kontraadmiralu Arthurju Herbertu zahteval, naj ga najuglednejši angleški protestanti najprej povabijo k napadu.&lt;ref name=&quot;troost191&quot;&gt;Troost, p. 191&lt;/ref&gt; Junija je Marija Modenska po nizu spontanih splavov rodila sina, Jamesa Francisa Edvarda Stuarta, ki je izpodrinil Viljemovo protestantsko ženo in postal prvi v nasledstveni vrsti in povečal možnost obstoječe katoliške monarhije.&lt;ref&gt;Troost, p. 191; van der Kiste, pp. 91–92&lt;/ref&gt; Javna jeza se je povečala tudi zaradi sojenja sedmim škofom, ki so javno nasprotovali Jakobovi izjavi o odpustku, ki je njegovim podložnikom podelila versko svobodo, politiki, za katero se je zdelo, da ogroža ustanovitev Anglikanske cerkve.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 91&lt;/ref&gt;

30. junija 1688 – istega dne, ko so bili škofje oproščeni – je skupina političnih osebnosti, kasneje znana kot » nesmrtna sedmerica «, Viljemu poslala uradno povabilo.&lt;ref name=&quot;troost191&quot;&gt;Troost, p. 191&lt;/ref&gt; Viljemove namere za invazijo so bile javno znane do septembra 1688. &lt;ref&gt;Troost, pp. 193–196&lt;/ref&gt; Z nizozemsko vojsko se je Viljem 5. novembra 1688 izkrcal pri Brixhamu v jugozahodni Angliji. &lt;ref&gt;Troost, pp. 200–203; van der Kiste, pp. 102–103&lt;/ref&gt; Na obalo je prišel z ladje ''Den Briel'' in razglasil &quot;svoboščine Anglije in protestantsko vero, ki jo bom ohranil&quot;. Viljemova flota je bila veliko večja od španske armade pred 100 leti: približno 463 ladij s 40.000 mož na krovu,&lt;ref&gt;Rodger, p. 137&lt;/ref&gt; vključno z 9500 mornarji, 11.000 pešci, 4000 konjeniki in 5000 angleškimi in [[Hugenoti|hugenotskimi]] prostovoljci. &lt;ref&gt;Van Nimwegen, 183-186&lt;/ref&gt; Jakobova podpora je začela razpadati skoraj takoj po Viljemovem prihodu; Protestantski častniki so prebegnili iz angleške vojske (najpomembnejši med njimi je bil Lord Churchill iz Eyemoutha, Jakobov najsposobnejši poveljnik), vplivni plemiči po vsej državi pa so izjavili, da podpirajo napadalca.&lt;ref name=&quot;troost204&quot;&gt;Troost, pp. 204–205&lt;/ref&gt;

Jakob se je sprva poskušal upreti Viljemu, vendar je videl, da se bodo njegova prizadevanja izkazala za jalova.&lt;ref name=&quot;troost204&quot;&gt;Troost, pp. 204–205&lt;/ref&gt; Poslal je predstavnike, da bi se pogajali z Viljemom, vendar je 11. in 21. decembra na skrivaj poskušal pobegniti in na poti vrgel Veliki pečat v [[Temza|Temzo]]. &lt;ref name=&quot;troost205&quot;&gt;Troost, pp. 205–207&lt;/ref&gt; Odkrila ga je in vrnila v London skupina ribičev.&lt;ref name=&quot;troost205&quot; /&gt; V drugem poskusu pobega 23. decembra mu je bilo dovoljeno oditi v Francijo.&lt;ref name=&quot;troost205&quot; /&gt; Viljem je dovolil Jakobu, da je zapustil državo, saj ni hotel iz njega narediti [[Mučenec|mučenika]] za rimskokatoliško stvar; v njegovem interesu je bilo, da se za Jakoba razume, da je državo zapustil po lastni volji, namesto da je bil prisiljen ali prestrašen v beg.&lt;ref&gt;Baxter, pp. 242–246; Miller, p. 208&lt;/ref&gt; Viljem je zadnja oseba, ki je uspešno napadla Anglijo z orožjem.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan|title=The Dutch role in the Glorious Revolution|url=https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse|date=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-39075-3|page=[https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse/page/105 105]}}&lt;/ref&gt;

=== Razglašen za kralja ===
[[Slika:King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg/220px-King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|levo|sličica| Portret, pripisan Thomasu Murrayju, c. 1690]]
Viljem je v Angliji sklical Konvencijski parlament, ki se je sestal 22. januarja 1689, da bi razpravljali o ustreznem ukrepanju po Jakobovem begu.&lt;ref name=&quot;davies614&quot;&gt;Davies, pp. 614–615&lt;/ref&gt; Viljemse je počutil negotovega glede svojega položaja; čeprav je bila njegova žena pred njim v vrsti nasledstva prestola, je želel vladati kot kralj sam po sebi, ne pa kot zgolj soprog.&lt;ref name=&quot;troost207&quot;&gt;Troost, pp. 207–210&lt;/ref&gt; Edini precedens za skupno monarhijo v Angliji je iz 16. stoletja, ko se je [[Marija I. Angleška|kraljica Marija I.]] poročila s [[Filip II. Španski|Filipom Španskim]].&lt;ref&gt;Davies, p. 469; Israel, p. 136&lt;/ref&gt; Filip je ostal kralj le v času življenja svoje žene, njegova moč pa je bila omejena. Viljem je po drugi strani zahteval, da ostane kralj tudi po ženini smrti.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 107–108&lt;/ref&gt; Ko je večina torijevskih lordov predlagala, da bi jo razglasili za edino vladarko, je Viljem zagrozil, da bo takoj zapustil državo. Poleg tega je Marija, ki je ostala zvesta svojemu možu, to zavrnila.&lt;ref&gt;Troost, p. 209&lt;/ref&gt;

Spodnji dom je z [[Vigovci|vigovsko]] večino hitro ugotovil, da je prestol prazen in da je varneje, če je vladar protestant. V Lordski zbornici je bilo več torijcev, ki se sprva niso strinjali, a potem ko je Viljem zavrnil, da bi bil [[regent]] ali da bi ostal kralj le za časa življenja svoje žene, je prišlo do pogajanj med obema domovoma in lordi so se strinjali z ozkim večina, da je bil prestol prazen. 13. februarja 1689 je parlament sprejel Bill of Rights 1689, v katerem je menil, da je Jakob s poskusom pobega odstopil od vladanja kraljestva, s čimer je prestol ostal prazen.&lt;ref&gt;Troost, pp. 210–212&lt;/ref&gt;

Krona ni bila ponujena Jakobovemu malemu sinu, ki bi bil v normalnih okoliščinah [[Prestolonaslednik|dedič]], temveč Viljemu in Mariji kot skupnim vladarjem.&lt;ref name=&quot;troost207&quot;&gt;Troost, pp. 207–210&lt;/ref&gt; Vendar je bilo določeno, da &quot;izključno in polno izvajanje kraljevske moči izvaja in izvaja le omenjeni princ Orange v imenu omenjenega princa in princese v času njunega skupnega življenja&quot;. &lt;ref name=&quot;troost207&quot; /&gt;

Viljema in Marijo je 11. aprila 1689 v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] skupaj okronal londonski škof Henry Compton.&lt;ref name=&quot;troost219&quot;&gt;Troost, pp. 219–220&lt;/ref&gt; Običajno kronanje opravi canterburyjski nadškof, vendar takratni nadškof William Sancroft ni hotel priznati Jakobove odstranitve.&lt;ref name=&quot;troost219&quot; /&gt;

Viljem je sklical tudi Stanovsko konvencijo Škotske, ki se je sestala 14. marca 1689 in poslala spravno pismo, medtem ko je Jakob poslal ošabne brezkompromisne ukaze, ki so večino nagnili v prid Viljemu. 11. aprila, na dan angleškega kronanja, je konvencija končno razglasila, da Jakob ni več škotski kralj.&lt;ref&gt;Troost, pp. 266–268&lt;/ref&gt; Viljemu in Mariji je bila ponujena škotska krona; kar so sprejeli 11. maja.&lt;ref&gt;Davies, pp. 614–615. William was &quot;William II&quot; of Scotland, for there was only one previous Scottish king named William I of Scotland.&lt;/ref&gt;

=== Revolucijska poravnava ===
[[Slika:William&amp;MaryEngraving1703.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/William%26MaryEngraving1703.jpg/170px-William%26MaryEngraving1703.jpg|alt=Engraving depicting the king, queen, throne, and arms|sličica| Gravura Viljema III. in Marije II., 1703]]
Viljem je spodbudil sprejetje zakona o strpnosti iz leta 1689, ki je protestantskim nekonformistom zagotovil versko strpnost.&lt;ref name=&quot;davies614&quot;&gt;Davies, pp. 614–615&lt;/ref&gt; Vendar strpnosti ni razširil tako daleč, kot je želel, še vedno pa je omejeval [[Verska svoboda|versko svobodo]] katoličanov, netrinitarcev in nekrščanskih ver.&lt;ref name=&quot;troost219&quot;&gt;Troost, pp. 219–220&lt;/ref&gt; Decembra 1689 je bil sprejet eden najpomembnejših ustavnih dokumentov v angleški zgodovini, Bill of Rights.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 114–115&lt;/ref&gt; Zakon, ki je ponovno izrazil in potrdil številne določbe prejšnje Izjave o pravicah, je določil omejitve kraljevih pravic. Med drugim je določal, da suveren ne more začasno prekiniti zakonov, ki jih je sprejel parlament, zaračunavati davkov brez soglasja parlamenta, kršiti pravice do peticije, dvigniti stalne vojske v času miru brez soglasja parlamenta, odrekati pravice do nošenja orožja protestantskim podanikom, neupravičeno vmešavati v parlamentarne volitve, kaznovati člane katerega koli doma parlamenta za kar koli, kar je bilo izrečeno med razpravami, zahtevati pretirano varščino ali izreči krute in nenavadne kazni.&lt;ref name=&quot;davies614&quot; /&gt; Viljem je nasprotoval uvedbi takšnih omejitev, vendar se je odločil, da se ne bo spuščal v spor s parlamentom in se strinjal, da bo spoštoval statut.&lt;ref&gt;Troost, pp. 212–214&lt;/ref&gt;

Listina pravic je uredila tudi vprašanje nasledstva krone. Po smrti Viljema ali Marije bo drugi še naprej vladal. Naslednja v nasledstveni vrsti je bila sestra Marije II., Ana, in njen potomec, sledili so ji vsi otroci, ki bi jih Viljem morda imel s kasnejšo poroko.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 114–115&lt;/ref&gt; Rimokatoličani, pa tudi tisti, ki so se poročili s katoličani, so bili izključeni.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot; /&gt;

== Vladanje z Marijo II. ==
=== Odpor Jakobitov ===
[[Slika:De_slag_aan_de_Boyne_(Ierland)_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III,_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg/220px-De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|alt=Painting of a battle scene|levo|sličica| ''[[Bitka pri reki Boyne|Bitka pri Boynu]] med Jakobom II. in Viljemom III., 12. julij 1690'', Jan van Huchtenburg]]
Čeprav je večina v Britaniji sprejela Viljema in Marijo kot suverena, je pomembna manjšina zavračala priznanje njune zahteve po prestolu, namesto tega je verjela v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]], ki je trdila, da oblast monarha izhaja neposredno od Boga, in ne da bi jo na monarha prenesel Parlament. V naslednjih 57 letih so Jakobiti zahtevali obnovitev Jakoba in njegovih dedičev. Neprisežniki v Angliji in na Škotskem, vključno z več kot 400 duhovniki in več škofi [[Anglikanska cerkev|anglikanske]] in škotske škofovske cerkve ter številnimi laiki, so zavrnili prisego zvestobe Viljemu.

Irsko so nadzorovali rimskokatoličani, zvesti Jakobu in francosko-irski Jakobiti, ki so prispeli iz Francije s francoskimi silami marca 1689, da bi se pridružili vojni na Irskem in se zoperstavili protestantskemu odporu pri obleganju Derryja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Siege of Derry (1688–1689)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Derry.php|accessdate=10 November 2009}}&lt;/ref&gt; Viljem je julija poslal svojo mornarico v mesto, njegova vojska pa se je izkrala avgusta. Ko je napredek zastal, je Viljem osebno posredoval in popeljal svojo vojsko do zmage nad Jakobom v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] 1. julija 1690 {{Efn|Due to the change to the Gregorian calendar, William's victory is commemorated annually by Northern Irish and Scottish Protestants on The Twelfth of July – cf. Troost, pp. 278–280}}, po kateri je Jakob pobegnil nazaj v Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Battle of the Boyne (1689–1690)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Boyne.php|accessdate=10 November 2009}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede,_Lord_of_Amerongen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg/180px-Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg|desno|sličica| Generalpodpolkovnik Godert de Ginkell je uspešno poveljeval Viljemovim silam na Irskem po Viljemovem odhodu.]]
Po Viljemovi vrnitvi v Anglijo je bil njegov tesen prijatelj, nizozemski general Godert de Ginkell, ki je spremljal Viljema na Irsko in je poveljeval skupini nizozemske konjenice v bitki pri Boynu, imenovan za vrhovnega poveljnika Viljemovih sil na Irskem in mu je bilo zaupano nadaljnje vodenje tamkajšnje vojne. Ginkell je prevzel poveljstvo na Irskem spomladi 1691 in po bitki pri Aughrimu mu je uspelo zavzeti tako [[Galway]] kot Limerick, s čimer je v nekaj nadaljnjih mesecih učinkovito zatrl jakobitske sile na Irskem. Po težkih pogajanjih je bila 3. oktobra 1691 podpisana [[kapitulacija]] - pogodba v Limericku. Tako se je zaključila viljamovska pacifikacija Irske in za svoje zasluge je nizozemski general prejel uradno zahvalo spodnjega doma parlamenta, kralj pa mu je podelil naslov grofa Athlonskega.

Serija jakobitskih uporov je potekala tudi na Škotskem, kjer je vikont Dundee dvignil višavske sile in zmagal 27. julija 1689 v bitki pri Killiecrankieju, vendar je v bitki umrl in mesec dni pozneje so škotske kameronske sile ukrotile vstajo v bitki iz Dunkelda.&lt;ref&gt;Troost, pp. 270–273&lt;/ref&gt; Viljemje škotskim klanom, ki so sodelovali pri uporu, ponudil pomilostitev pod pogojem, da podpišejo zvestobo do določenega roka, njegova vlada na Škotskem pa je zamudo kaznovala s pokolom v Glencoeju leta 1692, ki je postal razvpit v jakobitski propagandi, saj je Viljem sopodpisal ukaze.&lt;ref name=&quot;troost274&quot;&gt;Troost, pp. 274–275&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;beebunion&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BBC – History – Scottish History – Restoration and Revolution (II)|url=https://www.bbc.co.uk/history/scottishhistory/union/features_union_restoration2.shtml|accessdate=9 November 2009|website=The Making of the Union}}&lt;/ref&gt; Uklonil se je javnemu mnenju, in odpustil odgovorne za pokol, čeprav so mu še vedno ostali naklonjeni; po besedah zgodovinarja Johna Dalberg-Actona je &quot;eden postal polkovnik, drugi vitez, tretji peer in četrti grof.&quot; &lt;ref name=&quot;troost274&quot; /&gt;

Viljemov ugled na Škotskem je utrpel dodatno škodo, ko je zavrnil angleško pomoč Darienski shemi, škotski koloniji (1698–1700), ki je katastrofalno propadla.&lt;ref name=&quot;beebjac&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BBC – History – British History in depth: The Jacobite Cause|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/scotland_jacobites_01.shtml|accessdate=9 November 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Parlament in frakcija ===
[[Slika:William_III_Silver_Coin.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/William_III_Silver_Coin.jpg/220px-William_III_Silver_Coin.jpg|alt=A silver coin picturing William III and his coat of arms|levo|sličica| Srebrni kronski kovanec, 1695. Latinski napis je (na sprednji strani) ''GVLIELMVS III DEI GRA[TIA]'' (na hrbtni strani) ''MAG[NAE] BR[ITANNIAE], FRA[NCIAE], ET HIB[ERNIAE] REX 1695'' . Slovenščina: »Viljem III, po božji milosti, kralj Velike Britanije, Francije in Irske, 1695«. Na zadnji strani so grbi Anglije, Škotske, Francije in Irske, v smeri urinega kazalca od zgoraj, osredotočeni na Viljemov osebni grb rodbine Orange-Nassau]]
Čeprav so bili [[Vigovci|vihijci]] Viljemovi najmočnejši podporniki, je bil sprva naklonjen politiki ravnotežja med [[vigovci]] in [[torijci]].&lt;ref&gt;Troost, pp. 220–223&lt;/ref&gt; Markiz Halifaški, človek, znan po sposobnosti začrtanja zmerne politične smeri, si je pridobil Viljemovo zaupanje na začetku njegove vladavine.&lt;ref&gt;Troost, p. 221&lt;/ref&gt; Vihijci, večina v parlamentu, so pričakovali, da bodo prevladovali v vladi, in bili so razočarani, ker jim je Viljem odrekel to priložnost.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 296–297&lt;/ref&gt; Ta 'uravnotežen' pristop k upravljanju ni trajal dlje kot leta 1690, saj so sprte frakcije onemogočale vladi, da bi vodila učinkovito politiko, in Viljem je v začetku tega leta pozval k novim volitvam.&lt;ref&gt;Troost, p. 222; van der Zee, pp. 301–302&lt;/ref&gt;

Po parlamentarnih volitvah leta 1690 je Viljem začel favorizirati torijevce, ki sta jih vodila Danby in Nottingham.&lt;ref&gt;Troost, pp. 223–227&lt;/ref&gt; Medtem ko so bili torijci naklonjeni ohranitvi kraljevih pravic, so se Viljemu zdeli neprijazni, ko je prosil parlament, naj podpre njegovo nadaljevanje vojne s Francijo.&lt;ref&gt;Troost, p. 226&lt;/ref&gt; Posledično je Viljem začel dajati prednost frakciji Vihijcev, znani kot Junto.&lt;ref&gt;Troost, pp. 228–232&lt;/ref&gt; Whigovska vlada je bila odgovorna za ustanovitev Bank of England po zgledu Bank of Amsterdam. Viljemova odločitev, da leta 1694 podeli kraljevo listino Bank of England, zasebni ustanovi v lasti bankirjev, je njegova najpomembnejša gospodarska zapuščina.&lt;ref&gt;Claydon, pp. 129–131&lt;/ref&gt; Postavila je finančne temelje angleškega prevzema osrednje vloge [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]] in Banke Amsterdam v svetovni trgovini v 18. stoletju.

Viljem je leta 1695 razpustil parlament in novi parlament, ki se je zbral tisto leto, so vodili vihi. Po razkritju jakobitskega načrta za atentat nanj leta 1696 je podpora Williamu močno narasla.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 402–403&lt;/ref&gt; Parlament je sprejel osnutek zakona proti vodji Johnu Fenwicku in leta 1697 je bil obglavljen.&lt;ref&gt;Van der Zee, p. 414&lt;/ref&gt;

=== Vojna v Evropi ===
Viljem je med svojo [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697) proti Franciji bil precej časa odsoten iz Britanije, vsako pomlad jo je zapustil in se vsako jesen vrnil v Anglijo.&lt;ref&gt;Troost, pp. 239–241; van der Zee, pp. 368–369&lt;/ref&gt; Anglija se je pridružila Augsburški ligi, ki je nato postala znana kot Velika aliansa.&lt;ref&gt;Troost, pp. 241–246&lt;/ref&gt; Medtem ko je bil Viljem odsoten in se bojeval, je njegova žena, Marija II., vladala kraljestvu, vendar je ravnala po njegovem nasvetu. Vsakič, ko se je vrnil v Anglijo, mu je Marija brez zadržkov predala svojo moč, kar je veljalo do konca Marijinega življenja.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 150–158&lt;/ref&gt;

Potem ko je angleško-nizozemsko ladjevje leta 1692 premagalo francosko ladjevje pri La Hogueu, so zavezniki za kratek čas nadzorovali morja, pogodba iz Limericka (1691) pa je pomirila Irsko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 281–283&lt;/ref&gt; Hkrati se je Velika aliansa slabo odrezala v Evropi, saj je Viljem leta 1692 izgubil Namur proti španski Nizozemski, Francozi pod poveljstvom [[François Luxembourg|vojvode Luksemburškega]] pa so ga močno premagali v bitki pri Landenu leta 1693.&lt;ref&gt;Troost, pp. 244–246&lt;/ref&gt;

== Kasnejša leta ==
[[Slika:Willem_III,_prins_van_Oranje,_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg/220px-Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|sličica| Viljem v 1690-ih naslikal Godfried Schalcken]]
Marija II. je umrla za črnimi kozami 28. decembra 1694, tako da je Viljem III. vladal sam.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 179–180&lt;/ref&gt; Viljem je globoko obžaloval smrt svoje žene.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 180–184&lt;/ref&gt; Kljub spreobrnitvi v [[Anglikanizem|anglikanstvo]] je Viljemova priljubljenost v Angliji med njegovo vladavino kot edinega monarha strmo padla.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 186–192; Troost, pp. 226–237&lt;/ref&gt;

=== Mir s Francijo ===
[[Slika:Lord_Justices_of_England.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Lord_Justices_of_England.jpg/170px-Lord_Justices_of_England.jpg|alt=Black-and-white depiction of six small portraits arrayed in a circle around a larger portrait|levo|sličica| Gravura iz leta 1695, ki prikazuje sodnike, ki so upravljali kraljestvo, medtem ko je bil Viljem na vojnih pohodih]]
Leta 1696 je nizozemsko ozemlje [[Drenthe]] Viljema postavilo za svojega Stadtholderja. Istega leta so Jakobiti načrtovali atentat na Viljema III., da bi Jakoba vrnili na angleški prestol, a jim ni uspelo. V skladu s pogodbo iz Rijswijka (20. september 1697), ki je končala [[Devetletna vojna|devetletno vojno]], je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] priznal Viljema III. za angleškega kralja in se zavezal, da ne bo več pomagal Jakobu II.&lt;ref&gt;Troost, p. 251&lt;/ref&gt; Tako prikrajšani za podporo francoske dinastije po letu 1697 Jakobiti med Viljemovo vladavino niso več predstavljali resne grožnje.

Ko se je njegovo življenje bližalo koncu, je bil Viljem, tako kot mnogi drugi sodobni evropski vladarji, zaskrbljen zaradi vprašanja nasledstva španskega prestola, ki je s seboj prinesel ogromna ozemlja v Italiji, [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] in [[Novi svet|Novem svetu]]. [[Karel II. Španski]] je bil invalid brez možnosti, da bi imel otroke; med njegovimi najbližjimi sorodniki sta bila Ludvik XIV. in [[Leopold I. Habsburški|Leopold I., cesar Svetega rimskega cesarstva]]. Viljem je poskušal preprečiti, da bi španska dediščina pripadla enemu od monarhov, saj se je bal, da bi takšna nesreča porušila ravnotežje moči . Viljem in Ludvik XIV. sta se strinjala s prvo delitveno pogodbo (1698), ki je predvidevala delitev španskega cesarstva: Jožef Ferdinand, volilni princ Bavarske, bi dobil Španijo, medtem ko bi si Francija in cesar Svetega rimskega cesarstva razdelila preostala ozemlja.&lt;ref&gt;Troost, pp. 253–255&lt;/ref&gt; Karel II. je sprejel imenovanje Jožefa Ferdinanda za svojega dediča in zdelo se je, da je bila vojna preprečena.&lt;ref&gt;Troost, p. 255&lt;/ref&gt;
[[Slika:Louis_XIV_of_France.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Louis_XIV_of_France.jpg/170px-Louis_XIV_of_France.jpg|alt=Portrait of Louis XIV of France, standing, wearing an ermine robed faced with fleur-de-lis|sličica| [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]] . Francoski, Viljemov vseživljenjski sovražnik]]

Ko pa je Jožef Ferdinand februarja 1699 umrl za črnimi kozami, se je vprašanje znova odprlo. Leta 1700 sta se Viljem in Ludvik XIV. strinjala z drugo delitveno pogodbo (imenovano tudi Londonska pogodba), po kateri bi ozemlja v Italiji prešla na sina francoskega kralja, druga španska ozemlja pa bi podedoval sin cesarja Svetega rimskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;troost256&quot;&gt;Troost, pp. 256–257&lt;/ref&gt; Ta ureditev je razjezila tako Špance, ki so si še vedno prizadevali preprečiti razpad svojega imperija, kot cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki je menil, da so italijanska ozemlja veliko uporabnejša od drugih dežel. &lt;ref name=&quot;troost256&quot; /&gt; Ko je konec leta 1700 umiral, se je nepričakovano vmešal španski Karel II. &lt;ref name=&quot;troost258&quot;&gt;Troost, pp. 258–260&lt;/ref&gt; Enostransko je vsa španska ozemlja zapustil [[Filip V. Španski|Filipu]], vojvodi Anžujskemu, vnuku Ludvika XIV. Francozi so priročno prezrli pogodbo o drugi razdelitvi in zahtevali celotno špansko dediščino.&lt;ref name=&quot;troost258&quot; /&gt; Poleg tega je Ludvik XIV. odtujil Viljema III., tako da je priznal Jakoba Francisa Edvarda Stuarta, sina nekdanjega kralja Jakoba II. (ki je umrl septembra 1701), kot ''de jure'' kralja Anglije.&lt;ref&gt;Troost, p. 260&lt;/ref&gt; Naslednji spopad, znan kot [[Španska nasledstvena vojna|vojna za špansko nasledstvo]], je izbruhnil julija 1701 in se nadaljeval do leta 1713/1714.

=== Angleško kraljevo nasledstvo ===
Druga kraljeva dediščina, poleg tiste v Španiji, je zadevala tudi Viljema. Njegov zakon z Marijo ni rodil otrok in ni bilo videti, da bi se ponovno poročil. Marijina sestra Ana je rodila številne otroke, ki so vsi umrli v otroštvu. Smrt njenega zadnjega preživelega otroka (princa Viljema, vojvode Gloucestrskega) leta 1700 je pustila edino osebo v nasledstveni liniji, ki jo je vzpostavila listina o pravicah.&lt;ref&gt;Troost, p. 234&lt;/ref&gt; Ker bi popolna izčrpanost opredeljene nasledstvene linije spodbudila obnovitev rodu Jakoba II., je angleški parlament sprejel Akt o poravnavi iz leta 1701, ki je določal, da če Ana umre, ne da bi preživela potomca, Viljem pa ne bi imel preživelih potomcev z nobeno naslednjo poroko, bi krona prešla na daljno sorodnico, Sofijo, Hannovrsko (vnukinjo [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]]) in na njene protestantske dediče.&lt;ref name=&quot;troost235&quot;&gt;Troost, p. 235&lt;/ref&gt; Zakon je rimskokatoličanom odvzel prestol in s tem izključil kandidaturo več deset ljudi, ki so bili tesneje povezani z Marijo in Ano kot Sofijo. Zakon je veljal za Anglijo in Irsko, ne pa tudi za Škotsko, katere posestva niso bila opravljena pred izbiro Sofije. &lt;ref name=&quot;troost235&quot; /&gt;

== Smrt ==
Leta 1702 je Viljem umrl zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], zapleta zaradi zlomljene ključnice po padcu s konja Sorrela. Govorilo se je, da je bil konj zaplenjen siru Johnu Fenwicku, enemu od Jakobitov, ki so se zarotili proti Viljemu.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 251–254&lt;/ref&gt; Ker se je njegov konj spotaknil v krtov brlog, je veliko Jakobitov nazdravilo &quot;malemu gospodu v črnem žametnem telovniku&quot;.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 255&lt;/ref&gt; Mnogo kasneje je [[Winston Churchill]] v svoji ''Zgodovini angleško govorečih ljudstev'' izjavil, da je padec &quot;odprl vrata četi zaleženih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;Churchill, pp. 30–31&lt;/ref&gt; Viljem je bil pokopan v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] poleg svoje žene.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=William III|url=http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106223703/http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archivedate=6 January 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=Westminster Abbey Official site}}&lt;/ref&gt; Njegova svakinja in sestrična Ana je postala kraljica Anglije, Škotske in Irske.

Viljemova smrt je pomenila, da bo ostal edini član nizozemske rodbine Orange, ki bo vladal Angliji. Člani te rodbine so služili kot stadtholderji Holandije in večine drugih provinc Nizozemske republike od časa [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (Viljema I.). Pet provinc, katerih stadtholder je bil Viljem III. – Holandija, Zeelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel – je po njegovi smrti ta urad odpravilo. Tako je bil zadnji potomec Viljema I. po očetovi liniji, ki je bil imenovan za stadtholderja za večino provinc. Po oporoki Viljema III. je Ivan Viljem Friso podedoval kneževino Orange in več gospostev na Nizozemskem.&lt;ref&gt;Israel, pp. 959–960&lt;/ref&gt; Bil je Viljemov najbližji agnatski sorodnik, pa tudi vnuk Viljemove tete Henriete Katarine. Vendar pa je [[Friderik I. Pruski]] prav tako zahteval kneževino kot starejši [[Primogenitura|kognatski]] dedič, njegova mati Ludvika Henrieta je bila starejša sestra Henriete Katarine.&lt;ref&gt;Israel, 962, 968&lt;/ref&gt; V skladu s [[Utrechtski mir|pogodbo iz Utrechta]] (1713) je naslednik Friderika I., [[Friderik Viljem I. Pruski]], odstopil svoje ozemeljske zahteve [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskemu]] in obdržal le pravico do naslova. Frisov posmrtni sin, Viljem IV ., je nasledil naslov ob njegovem rojstvu leta 1711; v delitveni pogodbi (1732) se je strinjal, da si bo s Friderikom Viljemom delil naslov &quot;Oranški princ&quot;.&lt;ref&gt;Israel, pp. 991–992; {{Navedi splet|title=Text of the Treaty of Partition|url=http://www.heraldica.org/topics/royalty/berlin1732.htm|accessdate=8 August 2008|publisher=Heraldica|language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
[[Slika:King_William_Statue_1.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/King_William_Statue_1.jpg/220px-King_William_Statue_1.jpg|sličica| Kip Viljema III., ki je bil prej na College Green v Dublinu . Postavljen je bil leta 1701, leta 1928 pa ga je uničila [[Irska republikanska armada|IRA]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2019|title=Statue of King William III|url=http://www.dublincity.ie/story/statue-king-william-iii|accessdate=28 September 2019|website=Dublin City Council}}&lt;/ref&gt;]]
Viljemov glavni dosežek je bil obvladovanje Francije, ko je bila sposobna vsiliti svojo voljo po večjem delu Evrope. Njegov življenjski cilj je bil predvsem nasprotovanje [[Ludvik XIV. Francoski|francoskemu Ludviku XIV]]. Ta prizadevanja so se nadaljevala tudi po njegovi smrti med vojno za špansko nasledstvo. Druga pomembna posledica Viljamovega vladanja v Angliji je bila končanje hudega spora med krono in parlamentom, ki je trajal od pristopa prvega angleškega monarha iz rodbine Stuart, [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]], leta 1603. Konflikt glede kraljeve in parlamentarne oblasti je privedel do [[Angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] v 1640-ih in Slavne revolucije leta 1688.&lt;ref name=&quot;claydon3&quot;&gt;Claydon, pp. 3–4&lt;/ref&gt; Med Viljemovo vladavino pa je bil spor rešen v korist parlamenta z Bill of Rights iz leta 1689, Triennial Act 1694 in [[Act of Settlement|Act of Settlement 1701]].&lt;ref name=&quot;claydon3&quot; /&gt;

== Naslovi, slogi in grbi ==
[[Slika:Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg/220px-Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|sličica| Skupni monogram Viljema in Marije, vklesan na [[Palača Hampton Court|palačo Hampton Court]]]]

=== Naslovi in slogi ===
* 4. november 1650 – 9. julij 1672: Njegova visokost &lt;ref&gt;Troost, p. 5&lt;/ref&gt; princ Oranski, grof Nassauski &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=S. and J. Sprint|url=https://books.google.com/books?id=Sf1TImE7aN0C&amp;q=+%22William+III%22++%22Count+of+Nassau%22++%22Prince+of+Orange%22&amp;pg=PP14|title=The life of William III. Late King of England, and Prince of Orange|date=1703|publisher=Google eBoek (scanned version)|page=28|accessdate=1 September 2011}}&lt;/ref&gt;
* 9–16. julij 1672: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske
* 16. julij 1672 – 26. april 1674: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske in Zelandije
* 26. april 1674 – 13. februar 1689: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske, Zelandije, Utrechta, Gelderlanda in Overijssela
* 13. februar 1689 – 8. marec 1702: Njegovo veličanstvo kralj

=== Grb ===
{| align=&quot;center&quot; border=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat_of_arms_of_William_Henry,_Prince_of_Orange,_Count_of_Nassau.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg/130px-Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg.png|sredina|196x196_pik]]
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat of arms of England (1694–1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]]
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Scotland_(1694-1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]]
|-
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb, ki ga je uporabljal William III kot princ Oranski &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rietstap|first=Johannes Baptist|title=Armorial general|date=2003|publisher=Genealogical Publishing Co.|isbn=0-8063-4811-9|volume=2|page=297}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb angleškega kralja Viljema III
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb kralja Viljema na Škotskem
|}

== Predniki ==
{{Rodovnik|1. '''Viljem III. Oranski (Angleški)'''|2. [[Viljem II. Oranski]]|3. [[Marija II. Angleška|Marija, kraljevska princesa]]|4. [[Friderik Henrik Oranski]]|5. [[Amalija Solms-Braunfelska]]|6. [[Karel I. Angleški]]|7. [[Henrieta Marija Francoska]]|8. [[Viljem I. Oranski]] Molčeči|9. [[Ludvika de Coligny]]|10. [[Janez Albert I., grof Solms-Braunfelški]]|11. grofica Neža Sayn-Wittgensteinska&lt;ref&gt;{{NDB|1|238|239|Amalija, princesa Oranska|Harry Gerber|120219719}}&lt;/ref&gt;|12. [[Jakob VI. in I.]]|13. [[Ana Danska]]|14. [[Henrik IV. Francoski]]|15. [[Marija Medici]]}}{{Chart top}}
{{Tree chart/start}}
{{Tree chart|||||||||Bill||||||Henrik||||||Jim}}
{{Tree chart||||||||||!||||||||!||||,|-|-|-|^|-|-|-|.|}}
{{Tree chart|||||Amalija|y|Fred||||||Henrietta|y|Charlie||||||Betty}}
{{Tree chart||,|-|-|-|v|-|^|-|.||||||||,|-|^|-|v|-|-|-|.||||!|}}
{{Tree chart|Louise||Albertine||Bill|~|~|y|~|~|Mary||Charlie||Jim||Sophia}}
{{Tree chart||!||||!||||||||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|(||||!|}}
{{Tree chart|Fred||Henry||||||Bill|-|Mary||Anne||Jim||Geo}}
{{Tree chart||||||!}}
{{Tree chart|||||Friso}}
{{Tree chart/end}}
{{Chart bottom}}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Navedi EB1911|pages=662&amp;ndash;664}}
* [https://web.archive.org/web/20180502032658/http://www.bbc.co.uk/history/people/william_iii_of_orange BBC – History]
* [http://www.friesian.com/ross/orange.htm House of Orange]
* [http://www.paleishetloo.nl/ Het Loo Palace]
* N. Japikse, ed., ''[http://www.inghist.nl/Onderzoek/Projecten/WillemIII Correspondentie van Willem III en van Hans Willem Bentinck, eersten graaf van Portland]''
* &amp;nbsp;
* {{NPG name|2=King William III}}

{{Britanski kralji | predhodnik=[[Jakob II. Angleški]] | Sovladar= | naslednik=[[Ana Britanska]]|leta=	1689 – 8 Marec 1702}}
{{S-start}}
{{S-hou|[[Rodbina Oranje-Nassau]]|4. november|1650|8. marec|1702|[[Nassavski]]|name=Viljem III. Angleški in Oranski &amp; II. Škotski}}
{{S-reg}}
|-
{{S-vac|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Oranski knez]]|years=1650–1702}}
{{S-aft|after=[[Janez Viljem Friso]]|as=titularni naslednik}}
{{S-break}}
{{S-vac|last=[[Jakob II. Angleški|Jakob II. &amp; VII.]]|reason=[[Slavna Revolucija]]}}
{{S-ttl|title=[[Kraljevina Anglija|Kralj Anglije]], [[Kraljevina Škotska|Škotske]], in [[Kraljevina Irska|Irske]]|years=1689–1702|regent1=[[Marija II. Angleška]]|years1=1689–1694}}
{{S-aft|after=[[Ana Britanska|Ana]]}}
{{S-off}}
{{S-break}}
{{S-vac|rows=3|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Štatholderstva]]}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]] in [[Zelandija, Nizozemska|Zelandije]]|years=1672–1702}}
{{S-vac|rows=3|next=[[Viljem IV. Oranski|Viljem IV.]]|reason=[[Drugo obdobje brez Štatholderdstva]]}}
{{S-break}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Utrecht (provinca) |Utrechta]]|years=1674–1702}}
{{S-break}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel|Overijssla]]|years=1675–1702}}
{{S-bef|before=[[Jakob II. Angleški|Jakob II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Lord Visoki Admiral Združenega kraljevstva#Anglije, 1638–1707|Lord Visoki Admiral]]|years=1689}}
{{S-aft|after=[[Arthur Herbert, prvi grof Torringtonski|Grof Torringtonski]]}}
{{S-end}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Umrli leta 1702]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1650]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Angleški kralji]]
[[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]]</text>
      <sha1>cuv9lymwjieybk0siix6giik9drxvdu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677100</id>
      <parentid>6677099</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:38:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <origin>6677100</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65393" sha1="8bor5k8mph9j6wcfzdyd0wl01p3kv9d" xml:space="preserve">{{Infopolje Kraljevska oseba
|name=Viljem III. Oranski
|image=King William III of England.jpg
|caption=Portret Godfreya Knellerja, 1690|alt=Barvna oljna slika Viljema|succession=Kralj Anglije, kralj Škotske in kralj Irske|moretext=(Styles of English and Scottish sovereigns|more&amp;nbsp;...)
|reign=1689{{Efn|William was declared King by the Parliament of England on 13 February 1689 and by the Parliament of Scotland on 11 April 1689.}} – 8 March 1702
|coronation=11. april 1689|predecessor=Janez II. &amp; VII.
|successor=[[Ana, Kraljica Velike Britanije|Ana]]
|regent=[[Marija II. Angleška]] (1689–1694)
|reg-type=So-vladar|birth_date=4. november 1650&lt;br/&gt;{{Midsize|[&lt;nowiki/&gt;Old Style and New Style dates: 14. november 1650&lt;nowiki/&gt;]}}{{Efn|name=OSNS|During William's lifetime, two calendars were in use in Europe: the Old Style Julian calendar in Britain and parts of Northern and Eastern Europe, and the New Style Gregorian calendar elsewhere, including William's birthplace in the Netherlands. At the time of William's birth, Gregorian dates were ten days ahead of Julian dates: thus William was born on 14 November 1650 by Gregorian reckoning, but on 4 November 1650 by Julian reckoning. At William's death, Gregorian dates were eleven days ahead of Julian dates. He died on 19 March 1702 by the Gregorian calendar, and on 8 March 1702 by the standard Julian calendar. (However, the English New Year fell on 25 March, so by English reckoning of the time, William died on 8 March 1701.) Unless otherwise noted, dates in this article follow the Julian calendar with New Year falling on 1 January.}}
|birth_place=Binnenhof, [[Haag]], [[Nizozemska republika]]
|death_date=8. marec 1702 (starost 51)&lt;br/&gt;{{Midsize|[&lt;nowiki/&gt;NS: 19. marec 1702&lt;nowiki/&gt;]}}
|death_place=[[Kensingtoska palača]], Middlesex, [[Kraljevina Anglija]]
|burial_date=12. april 1702|burial_place=[[Westminstrska opatija]], London
|spouse={{poroka|[[Marija II. Angleška]]|4. november 1677|28. december 1694|reason=died}}
|religion=[[Protestant]]
|full name=Viljem Henrik&lt;br&gt;{{Lang-nl|Willem Hendrik}}
|house={{Unbulleted list|[[Rodbina Orange-Nassau|Orange-Nassauski]]}}
|father=[[Viljem II., princ Oranski]]
|mother=[[Marija, kraljevska princesa in princesa Oranska|Marija, kraljevska princesa]]
|signature=WilliamIII Sig.svg
}}

'''Viljem III.''' (Viljem Henrik; {{Jezik-nl|Willem Hendrik}}; 4. november 1650{{Spaced en dash}}8. marec 1702), [lower-alpha 2], splošno znan tudi kot '''Viljem Oranski''', je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder [[Grofija Holandija|Holandije]], [[Grofija Zeeland|Zeelandije]], Utrechta, [[Vojvodina Gelders|Gueldersa]] in Overijssel v [[Republika Nizozemska|Republiki Nizozemski]] od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702. Kot škotski kralj je znan kot '''William II'''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Act of Union 1707, the Revolution in Scotland|url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080615023245/http://www.parliament.uk/actofunion/01_03_revolution.html|archivedate=15 June 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=UK Parliament}}&lt;/ref&gt; Na [[Irska (otok)|Irskem]] in Škotskem je včasih neuradno znan kot ''kralj Billy''.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Peter Burke|url=https://archive.org/details/varietiescultura00burk|title=Varieties of Cultural History|date=1997|publisher=Cornell University Press|isbn=0-8014-8492-8|page=[https://archive.org/details/varietiescultura00burk/page/n61 51]}}&lt;/ref&gt; Njegovo zmago v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] leta 1690 obeležujejo unionisti, ki v njegovo čast izobešajo oranžne barve. Veliki Britaniji je vladal skupaj s svojo ženo in sestrično, [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II.]], ljudska zgodovina pa njuno vladavino običajno omenja kot ''Viljema in Marije''.

Viljem je bil edini otrok [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]] in Marije, kraljeve princese, hčerke angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] Njegov oče je umrl teden dni pred njegovim rojstvom, tako da je Viljem III. postal oranski princ od rojstva. Leta 1677 se je poročil s svojo sestrično Marijo, najstarejšo hčerko svojega strica po materini strani [[Jakob II. Angleški|Jakoba, vojvode Yorškega]], mlajšega brata in kasnejšega naslednika kralja Karla II.

[[Protestantizem|Protestantski]] Viljem je sodeloval v več vojnah proti močnemu [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškemu]] francoskemu vladarju [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]] v koaliciji s protestantskimi in katoliškimi silami v Evropi. Mnogi protestanti so Viljema razglasili za zagovornika svoje vere. Leta 1685 je njegov katoliški stric in tast Jakob postal kralj Anglije, Škotske in Irske. Jakobova vladavina ni bila priljubljena pri protestantski večini v Britaniji, ki se je bala oživitve katolicizma. Viljem je ob podpori skupine vplivnih britanskih političnih in verskih voditeljev napadel Anglijo v tem, kar je postalo znano kot Slavna revolucija. Leta 1688 je pristal v jugozahodnem angleškem pristanišču Brixham; Jakob je bil kmalu zatem odstavljen.

Viljemov sloves prepričanega protestanta je njemu in njegovi ženi omogočil prevzem oblasti. V zgodnjih letih svoje vladavine je bil Viljem zaposlen v tujini z [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697), tako da je Marija sama vladala Britaniji. Umrla je leta 1694. Leta 1696 so Jakobiti, frakcija, zvesta odstavljenemu Jakobu, neuspešno načrtovali atentat na Viljema in njegovo vrnitev na prestol. Viljemovo pomanjkanje otrok in smrt leta 1700 njegovega nečaka princa Viljema, vojvode Gloucesterskega, sina njegove svakinje Ane, sta ogrozila protestantsko nasledstvo. Nevarnost so preprečili tako, da so daljne sorodnike, protestantske Hanoverčane, postavili v vrsto za prestol z aktom o poravnavi 1701 (''Act of Settlement''). Po njegovi smrti leta 1702 je kralja v Veliki Britaniji nasledila Ana, kot naslovnega princa Oranskega pa njegov bratranec Janez Viljem Friso, s čimer se je začelo drugo obdobje brez stadholderjev.

== Zgodnje življenje ==
=== Rojstvo in družina ===
[[Slika:Portret_van_Willem_II_(1626-50),_prins_van_Oranje,_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_(1631-60)_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg/170px-Portret_van_Willem_II_%281626-50%29%2C_prins_van_Oranje%2C_en_zijn_echtgenote_Maria_Stuart_%281631-60%29_Rijksmuseum_SK-A-871.jpeg|alt=Portrait of Mary, Princess Royal, in a yellow gown and William II in a black suit|sličica| Viljemovi starši, [[Viljem II. Oranski]] in Marija, kraljeva princesa, 1647]]
Viljem III. se je rodil v [[Haag|Haagu]] v [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]] 4. novembra 1650.&lt;ref&gt;Claydon, p. 9&lt;/ref&gt; Krščen Viljem Henrik ({{Jezik-nl|Willem Hendrik}}), bil je edini otrok Marije, kraljeve princese, in stadtholderja [[Viljem II. Oranski|Viljema II., Oranskega]]. Njegova mati je bila najstarejša hči angleškega, škotskega in irskega kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] ter sestra kralja Karla II. in [[Jakob II. Angleški|Jakoba II. in VII]].

Osem dni pred Viljemovim rojstvom je njegov oče umrl zaradi [[Črne koze|črnih koz]]; tako je bil Viljem suvereni princ Orange od svojega rojstva.&lt;ref&gt;Claydon, p. 14&lt;/ref&gt; Takoj je prišlo do spora med njegovo mamo in babico po očetovi strani Amalijo iz Solms-Braunfelško glede imena, ki naj bi ga dali dojenčku. Marija ga je želela poimenovati Karel po svojem bratu, vendar je njena tašča vztrajala, da mu da ime Viljem (''Willem''), da bi okrepila njegove možnosti, da postane stadtholder.&lt;ref&gt;Troost, p. 26; van der Zee, pp. 6–7&lt;/ref&gt; Viljem II. je svojo ženo v svoji oporoki imenoval za skrbnico njunega sina; vendar je dokument ob smrti Viljema II. ostal nepodpisan in ničen.&lt;ref&gt;Troost, p. 26&lt;/ref&gt; 13. avgusta 1651 je ''Hoge Raad van Holland en Zeeland'' (vrhovno sodišče) razsodilo, da bo skrbništvo razdeljeno med njegovo materjo, njegovo babico po očetovi strani in [[Friderik Viljem, Veliki volilni knez|Friderikom Viljemom, volilnim knezom Brandenburga]] čigar žena, Ludvika Henrieta, je bila najstarejša sestra Viljema II.&lt;ref&gt;Troost, pp. 26–27. The Prussian prince was chosen because he could act as a neutral party mediating between the two women, but also because as a possible heir he was interested in protecting the Orange family fortune, which Amalia feared Mary would squander.&lt;/ref&gt;

=== Otroštvo in izobraževanje ===
Viljemova mati ni kazala veliko zanimanja za svojega sina, včasih je bila več let odsotna in se je vedno namenoma držala ločeno od nizozemske družbe.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 5–6; Troost, p. 27&lt;/ref&gt; Viljamovo izobraževanje je bilo najprej predano več nizozemskim guvernantam, nekaterim angleškega porekla, vključno z Walburg Howard &lt;ref name=&quot;t3437&quot; /&gt; in škotsko plemkinjo Lady Anno Mackenzie.&lt;ref name=&quot;odnbanna&quot;&gt;Rosalind K. Marshall, 'Mackenzie, Anna, countess of Balcarres and countess of Argyll (c.1621–1707)', Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, 2004; online edn, Oct 2006 [http://www.oxforddnb.com/view/article/4467, accessed 29 Nov 2014]&lt;/ref&gt; Od aprila 1656 je princ vsakodnevno prejemal navodila o [[Kalvinizem|reformirani veri]] od [[Kalvinizem|kalvinističnega]] pridigarja Kornelisa Triglanda, privrženca kontraremonstrantskega teologa Gisbertusa Voetiusa.&lt;ref name=&quot;t3437&quot;&gt;Troost, pp. 34–37&lt;/ref&gt;

Idealna izobrazba za Viljema je bila opisana v ''Discours sur la nourriture de SH Monseigneur le Prince d'Orange'', kratki razpravi, ki jo je morda napisal eden od Viljemovih učiteljev, Konstantijn Huygens.&lt;ref&gt;Troost, 27. The author may also have been Johan van den Kerckhoven. ''Ibid.''&lt;/ref&gt; V teh lekcijah so princa učili, da je bil vnaprej določen, da postane instrument božanske previdnosti in izpolni zgodovinsko usodo [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]].&lt;ref&gt;Troost, pp. 36–37&lt;/ref&gt;
[[Slika:Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d'Orange.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg/170px-Jan_davids_de_heem-fleurs_avec_portrait_guillaume_III_d%27Orange.jpg|levo|sličica| Mladega princa, ki sta ga upodobila Jan Davidsz de Heem in Jan Vermeer van Utrecht v cvetličnem vencu, polnem simbolov [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]], ok. 1660]]

Od začetka leta 1659 je Viljem preživel sedem let na [[Univerza v Leidnu|Univerzi v Leidnu]] za formalno izobraževanje pod vodstvom profesorja etike Henrika Borniusa (čeprav se ni nikoli uradno vpisal kot študent).&lt;ref&gt;Troost, pp. 37–40&lt;/ref&gt; Medtem ko je prebival v ''Prinsenhofu'' v [[Delft|Delftu]], je imel Viljem majhno osebno spremstvo, vključno s Hansom Viljemom Bentinckom in novim guvernerjem Friderikom Nassauvskim Zuylensteinom, ki je bil (kot nezakonski sin stadtholderja [[Friderik Henrik Oranski|Friderika Henrika Oranskega]]) njegov stric po očetovi strani.

Veliki upokojenec [[Johan de Witt]] in njegov stric Kornelis de Graeff sta prisilila nizozemske stanove, da so prevzeli Viljemovo izobraževanje in zagotovila, da bo pridobil veščine za služenje v prihodnji – čeprav nedoločeni – državni funkciji; stanovi so to sprejeli 25. septembra 1660. &lt;ref name=&quot;troost43&quot;&gt;Troost, p. 43&lt;/ref&gt; Ta prva vpletenost oblasti ni trajala dolgo. 23. decembra 1660, ko je bil Viljem star deset let, je njegova mati umrla zaradi črnih koz v palači Whitehall v Londonu, ko je obiskala svojega brata, nedavno obnovljenega kralja Karla II.&lt;ref name=&quot;troost43&quot; /&gt; V svoji oporoki je Marija zahtevala, da Karel skrbi za Viljemove interese in Karel je zdaj zahteval, da stanovi Holandije prenehajo s svojim vmešavanjem.&lt;ref&gt;Troost, pp. 43–44&lt;/ref&gt; Da bi pomirili Karla, so 30. septembra 1661 ugodili.&lt;ref&gt;Troost, p. 44&lt;/ref&gt; Tistega leta je Zuylenstein začel delati za Karla in napeljal Viljema, da je svojemu stricu pisal pisma in ga prosil, naj Viljemu nekega dne pomaga postati stadtholder.&lt;ref name=&quot;troost49&quot;&gt;Troost, p. 49&lt;/ref&gt; Po materini smrti sta Viljamova izobrazba in skrbništvo postala točka spora med podporniki njegove dinastije in zagovorniki bolj republikanske Nizozemske.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 12–17&lt;/ref&gt;

Nizozemske oblasti so se sprva po najboljših močeh trudile ignorirati te spletke, toda v drugi anglo-nizozemski vojni je bil eden od Karlovih mirovnih pogojev izboljšanje položaja njegovega nečaka.&lt;ref name=&quot;troost49&quot;&gt;Troost, p. 49&lt;/ref&gt; Kot protiukrep leta 1666, ko je imel Viljem šestnajst let, so ga stanovi uradno razglasili za varovanca vlade ali za &quot;otroka države&quot;.&lt;ref name=&quot;troost49&quot; /&gt; Vsi proangleški dvorjani, vključno z Zuylensteinom, so bili odstranjeni iz Viljemove družbe.&lt;ref name=&quot;troost49&quot; /&gt; Viljem je prosil De Witta, naj dovoli Zuylensteinu ostati, a je ta zavrnil.&lt;ref name=&quot;vdk14&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 14–15&lt;/ref&gt; De Witt, vodilni politik republike, je vzel Viljemovo izobraževanje v svoje roke, ga tedensko poučeval o državnih zadevah in se mu pridružil pri rednih igrah pravega tenisa.&lt;ref name=&quot;vdk14&quot; /&gt;

== Prve zadolžitve ==
=== Izključitev iz stadtholderstva ===
[[Slika:Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/10/Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg/170px-Grand_Pensionary_Johan_de_Witt.jpg|alt=portrait of a man dressed all in black, looking left|sličica| Johan de Witt je leta 1666 prevzel Viljemovo izobraževanje.]]
[[Slika:Gaspar_Fagel.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Gaspar_Fagel.jpg/170px-Gaspar_Fagel.jpg|alt=portrait of a plump man standing at a desk with papers lying on it|sličica| Gaspar Fagel je zamenjal De Witta kot velikega upokojenca in je bil bolj prijazen do Viljemovih interesov.]]
Po smrti Viljemovega očeta je v večini provinc položaj stadtholderja ostal prazen.{{Efn|In the province of Friesland that office was filled by William's uncle-by-marriage William Frederick, Prince of Nassau-Dietz.}} Na zahtevo [[Oliver Cromwell|Oliverja Cromwella]] je imela Westminstrska pogodba, ki je končala prvo anglo-nizozemsko vojno, tajno prilogo, ki je zahtevala Zakon o osamitvi, ki je provinci Holandiji prepovedoval imenovanje člana Dinastije Oranskih za stadtholderja.&lt;ref&gt;Troost, pp. 29–30&lt;/ref&gt; Po angleški obnovi je bil akt o osamitvi, ki ni dolgo ostal skrivnost, razglašen za ničnega, saj angleški Commonwealth (s katerim je bila sklenjena pogodba) ni več obstajal.&lt;ref name=&quot;troost41&quot;&gt;Troost, p. 41&lt;/ref&gt; Leta 1660 sta Marija in Amalija skušali prepričati več provinc, da bi Viljema imenovali za svojega bodočega stadtholderja, a so vse najprej zavrnile.&lt;ref name=&quot;troost41&quot; /&gt;

Leta 1667, ko se je Viljem III. približeval starosti 18 let, ga je oranžistična stranka ponovno poskušala pripeljati na oblast tako, da mu je zagotovila položaj stadtholderja in generalnega kapitana. Da bi preprečil ponovno vzpostavitev vpliva Oranške hiše, je De Witt, vodja stanov, dovolil haarlemskemu upokojencu Gasparju Fagelu[[Haarlem|,]] da napelje holandske stanove k izdaji večnega edikta.&lt;ref name=&quot;troost52&quot;&gt;Troost, pp. 52–53&lt;/ref&gt; Edikt je razglasil, da generalni kapitan ali generalni admiral Nizozemske ne more služiti kot stadtholder v nobeni provinci.&lt;ref name=&quot;troost52&quot; /&gt; Kljub temu so Viljemovi podporniki iskali načine za povečanje njegovega ugleda in 19. septembra 1668 so ga stanovi Zeelanda imenovali za ''prvega plemiča''.&lt;ref name=&quot;vdk16&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 16–17&lt;/ref&gt; Da bi prejel to čast, je moral William uiti pozornosti svojih stanovskih učiteljev in na skrivaj odpotovati v Middelburg. &lt;ref name=&quot;vdk16&quot; /&gt; Mesec dni pozneje je Amalija Viljemu dovolila, da sam upravlja svoje gospodinjstvo, in ga razglasila za polnoletnega.&lt;ref&gt;Troost, p. 57&lt;/ref&gt;

Provinca Holandija, središče anti-oranžizma, je marca 1670 odpravila urad stadtholderja in štiri druge province so sledile temu zgledu in vzpostavile tako imenovano &quot;harmonijo&quot;.&lt;ref name=&quot;troost52&quot;&gt;Troost, pp. 52–53&lt;/ref&gt; De Witt je od vsakega nizozemskega regenta (člana mestnega sveta) zahteval prisego, da bo spoštoval edikt; vsi razen enega so upoštevali.&lt;ref name=&quot;troost52&quot; /&gt; Viljem je vse to razumel kot poraz, toda dogovor je bil kompromis: De Witt bi princa raje popolnoma ignoriral, toda zdaj je bil njegov morebitni vzpon na položaj vrhovnega poveljnika vojske impliciten.&lt;ref&gt;Troost, pp. 53–54&lt;/ref&gt; De Witt je nadalje priznal, da bo Viljem sprejet kot član ''Raad van State'', državnega sveta, takrat splošnega organa, ki je upravljal obrambni proračun.&lt;ref name=&quot;troost59&quot;&gt;Troost, p. 59&lt;/ref&gt; Viljem je bil 31. maja 1670 uveden v svet s polno glasovalno pravico, kljub De Wittovim poskusom, da bi njegovo vlogo omejil na vlogo svetovalca.&lt;ref&gt;Troost, p. 60&lt;/ref&gt;

=== Konflikt z republikanci ===
Novembra 1670 je Viljem dobil dovoljenje za potovanje v Anglijo, da bi Karla pozval, naj vrne vsaj del dolga od 2.797.859 guldenov, ki ga je hiša Stuart dolgovala hiši Orange.&lt;ref name=&quot;troost62&quot;&gt;Troost, pp. 62–64&lt;/ref&gt; Karel ni mogel plačati, toda Viljem se je strinjal z znižanjem dolgovanega zneska na 1.800.000 guldnov.&lt;ref name=&quot;troost62&quot; /&gt; Karel je ugotovil, da je njegov nečak predan [[Kalvinizem|kalvinist]] in domoljuben Nizozemec, zato je premislil o svoji želji, da bi mu pokazal tajno pogodbo iz Doverja s Francijo, ki je bila usmerjena v uničenje nizozemske republike in namestitev Viljema kot &quot;suverena&quot; ožje nizozemske države.&lt;ref name=&quot;troost62&quot; /&gt; Poleg različnih političnih nazorov je Viljem ugotovil, da se njegov življenjski slog razlikuje od njegovih stricev, Karla in Jakoba, ki sta se bolj ukvarjala s pijačo, igrami na srečo in skakanjem z ljubicami.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 18–20&lt;/ref&gt;

Naslednje leto se je varnost republike hitro poslabšala, saj je anglo-francoski napad postal neizbežen.&lt;ref&gt;Troost, p. 64&lt;/ref&gt; Glede na grožnjo so stanovi [[Gelderland|Gelderlanda]] želeli, da bi bil Viljem kljub njegovi mladosti in neizkušenosti čim prej imenovan za generalnega kapitana vojske nizozemskih stanov.&lt;ref&gt;Troost, p. 65&lt;/ref&gt; 15. decembra 1671 so stanovi [[Utrecht (provinca)|Utrechta]] to sprejele kot svojo uradno politiko.&lt;ref&gt;Troost, p. 66&lt;/ref&gt; 19. januarja 1672 so [[Holandija|Stanovi Holandije]] dale nasprotni predlog: da naj imenujejo Viljema samo za eno kampanjo.&lt;ref name=&quot;troost67&quot;&gt;Troost, p. 67&lt;/ref&gt; Princ je to zavrnil in 25. februarja je bil dosežen kompromis: imenovanje Generalnih stanov za eno poletje, čemur je sledilo stalno imenovanje na njegov 22. rojstni dan.&lt;ref name=&quot;troost67&quot; /&gt;

Medtem je Viljem januarja 1672 Karlu napisal tajno pismo, v katerem je svojega strica prosil, naj izkoristi situacijo in pritisne na Stanove, da imenujejo Viljema za stadtholderja.&lt;ref name=&quot;troost65&quot;&gt;Troost, pp. 65–66&lt;/ref&gt; V zameno bi Viljem povezal republiko z Anglijo in služil Karlovim interesom, kolikor sta mu dovoljevali njegova &quot;čast in zvestoba tej državi&quot;.&lt;ref name=&quot;troost65&quot; /&gt; Karel ni ukrepal glede predloga in je nadaljeval svoje vojne načrte s svojim francoskim zaveznikom.

== Postane stadtholder ==
=== ''Leto katastrofe'': 1672 ===
[[Slika:Willem_III_inspecteert_Waterlinie,_1672.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg/260px-Willem_III_inspecteert_Waterlinie%2C_1672.jpg|sličica| Viljem pregleduje nizozemsko vodno črto]]
Za Nizozemsko republiko se je leto 1672 izkazalo za katastrofalno. Postalo je znano kot ''Rampjaar'' ('leto katastrofe'), ker so v [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]] in tretji anglo-nizozemski vojni Francija in njeni zavezniki napadli Nizozemsko: Anglija, Münster in Köln . Čeprav je bila anglo-francoska flota onesposobljena zaradi bitke pri Solebayu, je francoska vojska junija hitro zavzela provinci Gelderland in Utrecht. 14. junija se je Viljem z ostanki svoje terenske vojske umaknil v Holandijo, kjer so Stanovi 8. junija ukazali poplaviti nizozemsko vodno črto.&lt;ref&gt;Troost, p. 74&lt;/ref&gt; Francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] je, misleč, da je vojne konec, začel pogajanja, da bi od Nizozemcev izvlekel čim večjo vsoto denarja.&lt;ref name=&quot;troost78&quot;&gt;Troost, pp. 78–83&lt;/ref&gt; Prisotnost velike francoske vojske v srcu Republike je povzročila splošno paniko in ljudje so se obrnili proti De Wittu in njegovim zaveznikom.&lt;ref name=&quot;troost78&quot; /&gt;

4. julija so Stanovi Holandije imenovali Viljema za stadtholderja, ki je prisegel pet dni pozneje.&lt;ref name=&quot;troost76&quot;&gt;Troost, p. 76&lt;/ref&gt; Naslednji dan se je posebni odposlanec Karla II., Lord Arlington, srečal z Viljemom v Nieuwerbrugu in mu predstavil Karlov predlog. V zameno za Viljemovo kapitulacijo pred Anglijo in Francijo bi Karel imenoval Viljema za suverenega princa Holandije, namesto stadtholderja (zgolj državnega uradnika).&lt;ref name=&quot;troost80&quot;&gt;Troost, pp. 80–81&lt;/ref&gt; Ko je Viljem zavrnil, je Arlington zagrozil, da bo Viljem priča koncu obstoja Republike.&lt;ref name=&quot;troost80&quot; /&gt; Viljem je slavno odgovoril: &quot;Obstaja en način, da se temu izognemo: umreti pri obrambi v zadnjem jarku.&quot; 7. julija je bilo poplavljanje končano in nadaljnje napredovanje francoske vojske je bilo dejansko blokirano. 16. julija je Zeeland Viljemu ponudil stadtholderstvo.&lt;ref name=&quot;troost76&quot; /&gt;

Johan de Witt ni mogel delovati kot Veliki upokojenec, potem ko je bil 21. junija ranjen v poskusu napada nanj.&lt;ref&gt;Troost, p. 75&lt;/ref&gt; 15. avgusta je Viljem objavil Karlovo pismo, v katerem je angleški kralj izjavil, da je začel vojno zaradi agresije De Wittove frakcije.&lt;ref name=&quot;troost85&quot;&gt;Troost, pp. 85–86&lt;/ref&gt; To je podžgalo ljudi, De Witta in njegovega brata Kornelisa, je 20. avgusta v Haagu [[Johan de Witt|brutalno umorila]] oranžistična civilna milica.&lt;ref name=&quot;troost85&quot; /&gt; Pozneje je Viljem zamenjal številne nizozemske regente s svojimi privrženci. &lt;ref&gt;Troost, pp. 89–90&lt;/ref&gt;
[[Slika:Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_(Romeyn_de_Hooghe).jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg/220px-Recapture_of_Naarden_by_William_III_in_1673_-Belegeringe_der_Stadt_Naerden_%28Romeyn_de_Hooghe%29.jpg|levo|sličica| Viljem Oranski je leta 1673 ponovno zavzel Naarden]]
Čeprav Viljemova vpletenost v linč ni bila nikoli dokazana (in nekateri nizozemski zgodovinarji iz 19. stoletja so se trudili ovreči, da je bil soudeleženec), je onemogočil poskuse pregona voditeljev in nekatere, kot je Henrika Verhoeffa, celo nagradil z denarjem., in druge, kot sta Johan van Banchem in Johan Kievit, z visokimi uradi. To je škodovalo njegovemu ugledu na enak način kot njegova kasnejša dejanja v Glencoeju.

Viljem je nadaljeval z bojem proti napadalcem iz Anglije in Francije ter se povezal s Španijo in Brandenburgom. Novembra 1672 je svojo vojsko odpeljal v [[Maastricht]], da bi ogrozil francoske oskrbovalne linije. &lt;ref&gt;Troost, p. 122&lt;/ref&gt; Do leta 1673 se je položaj na Nizozemskem še izboljšal. Čeprav je Ludvik zadržal Maastricht in Viljemov napad na Charleroi ni uspel, je poročnik-admiral Michiel de Ruyter trikrat premagal anglo-francosko ladjevje, kar je prisililo Karla, da prekine vojaško sodelovanje Anglije z Westminstrsko pogodbo; po letu 1673 se je Francija počasi umaknila z nizozemskega ozemlja (z izjemo Maastrichta), medtem ko je pridobivala drugod.&lt;ref&gt;Troost, pp. 128–129&lt;/ref&gt;

Fagel je zdaj predlagal, da se osvobojene province Utrecht, Gelderland in [[Overijssel]] obravnavajo kot osvojeno ozemlje ( Dežele generalitete), kot kazen za njihovo hitro predajo sovražniku.&lt;ref name=&quot;troost106&quot;&gt;Troost, pp. 106–110&lt;/ref&gt; Viljem je to zavrnil, vendar je pridobil posebno pooblastilo Generalnih stanov, da na novo imenuje vse delegate v Stanove teh provinc.&lt;ref name=&quot;troost106&quot; /&gt; Viljemovi privrženci v deželah Utrecht so ga 26. aprila 1674 imenovali za dednega stadtholderja.&lt;ref&gt;Troost, p. 109&lt;/ref&gt; 30. januarja 1675 so mu Stanovi Gelderlanda ponudili naslova vojvode [[Vojvodina Gelders|Gelderskega]] in [[Grofija Zutphen|grofa Zutphena]].&lt;ref name=&quot;troost109&quot;&gt;Troost, pp. 109–112&lt;/ref&gt; Zaradi negativnih odzivov Zeelanda in mesta Amsterdam se je Viljem na koncu odločil zavrniti te časti; namesto tega je bil imenovan za stadtholderja Gelderlanda in Overijssel.&lt;ref name=&quot;troost109&quot; /&gt; [[Baruch Spinoza|Spinozino]] opozorilo v njegovem Političnem traktatu iz leta 1677 o potrebi po ureditvi države tako, da bodo državljani ohranili nadzor nad suverenom, je bil vpliven izraz tega nelagodja zaradi koncentracije moči v eni osebi.&lt;ref&gt;Bartholomew Begley, &quot;Spinoza, Before and After the Rampjaar&quot;, European Legacy 27.6 https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/10848770.2022.2083912&lt;/ref&gt;

=== Poroka ===
[[Slika:Lely_Queen_Mary_II.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Lely_Queen_Mary_II.jpg/220px-Lely_Queen_Mary_II.jpg|alt=Portrait of Mary with brown hair and in a blue-and-gray dress|sličica| Viljem se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično, bodočo [[Marija II. Angleška|kraljico Marijo II]].]]
Med vojno s Francijo je Viljem poskušal izboljšati svoj položaj tako, da se je leta 1677 poročil s svojo prvo sestrično [[Marija II. Angleška|Marijo]], starejšo preživelo hčerko vojvode Yorškega, kasnejšega angleškega kralja Jakoba II. Marija je bila enajst let mlajša od njega in pričakoval je odpor amsterdamskih trgovcev, ki niso marali njegove matere (še ene Marije Stuart), toda Viljem je verjel, da bo poroka z Marijo povečala njegove možnosti za nasledstvo Karlovih kraljestev in odtegnila angleškega monarha od njegove profrancoske politike.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 38–39&lt;/ref&gt; Jakob ni bil naklonjen privolitvi, vendar je Karel II. pritiskal na svojega brata, naj se strinja.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 42–43&lt;/ref&gt; Karel je želel izkoristiti možnost poroke, da bi pridobil moč v pogajanjih v zvezi z vojno, vendar je Viljem vztrajal, da se o obeh vprašanjih odloča ločeno.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 44–46&lt;/ref&gt; Karel je popustil in škof Henry Compton je par poročil 4. novembra 1677.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 47&lt;/ref&gt; Marija je kmalu po poroki zanosila, vendar je splavila. Po nadaljnji bolezni pozneje leta 1678 ni nikoli več zanosila.&lt;ref&gt;Chapman, pp. 86–93&lt;/ref&gt;

V celotnem zakonu Viljema in Marije je imel Viljem samo eno cenjeno ljubico, Elizabeth Villiers, v nasprotju s številnimi ljubicami, ki so jih odkrito imeli njegovi strici.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 202–206&lt;/ref&gt;

=== Mir s Francijo, spletke z Anglijo ===
Do leta 1678 je [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] sklenil mir z Nizozemsko republiko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 141–145&lt;/ref&gt; Kljub temu so napetosti ostale: Viljem je ostal sumničav do Ludvika, saj je mislil, da francoski kralj želi &quot;splošno kraljevanje&quot; nad Evropo; Ludvik je Viljema opisal kot &quot;svojega smrtnega sovražnika&quot; in ga videl kot nevljudnega vojnega hujskača. Francoske aneksije v Južni Nizozemski in Nemčiji (politika ''Réunion'' ) ter preklic [[Nantski edikt|Nantskega edikta]] leta 1685 so povzročile val [[Hugenoti|hugenotskih]] beguncev v republiko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 153–156&lt;/ref&gt; To je vodilo Viljema III., da se je leta 1686 pridružil različnim protifrancoskim zavezništvom, kot je Asociacijska zveza in končno Augsburška zveza (protifrancoska koalicija, ki je vključevala tudi [[Sveto rimsko cesarstvo]], Švedsko, Španijo in več nemških držav).&lt;ref&gt;Troost, pp. 156–163&lt;/ref&gt;
[[Slika:Willem_III_(1650-1702),_prins_van_Oranje._Stadhouder,_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg/170px-Willem_III_%281650-1702%29%2C_prins_van_Oranje._Stadhouder%2C_sedert_1689_tevens_koning_van_Engeland_Rijksmuseum_SK-A-1228.jpeg|alt=portrait of a man clad in armour, looking right|levo|sličica| Portret Viljema, starega 27 let, v maniri Viljema Wissinga po prototipu sira Petra Lelyja]]
Po poroki novembra 1677 je Viljem postal močan kandidat za angleški prestol, če bi bil njegov tast (in stric) Jakob izključen zaradi njegovega katolicizma. Med krizo v zvezi z zakonom o izključitvi leta 1680 je Karel najprej povabil Viljema, naj pride v Anglijo, da bi okrepil kraljev položaj proti zagovornikom izključevanja, nato pa je svoje povabilo umaknil – po tem je tudi lord Sunderland neuspešno poskušal privabiti Viljema k sebi, da bi izvršil pritisk na Karla.&lt;ref&gt;Troost, pp. 150–151&lt;/ref&gt; Kljub temu je Viljem na skrivaj prepričal Generalne stanove, da so Karlu poslali »namigovanje«, prošnjo, v kateri je kralja prosil, naj prepreči katoličanom, da bi ga nasledili, ne da bi izrecno imenoval Jakoba.&lt;ref name=&quot;troost152&quot;&gt;Troost, pp. 152–153&lt;/ref&gt; Potem ko je prejel ogorčene reakcije Karla in Jakoba, je Viljem zanikal kakršno koli vpletenost.&lt;ref name=&quot;troost152&quot; /&gt;

Leta 1685, ko je Karla nasledil Jakob II., je Viljem sprva poskusil s spravnim pristopom, obenem pa se je trudil, da ne bi užalil protestantov v Angliji.&lt;ref name=&quot;troost173&quot;&gt;Troost, pp. 173–175&lt;/ref&gt; Viljem, ki je vedno iskal načine, kako zmanjšati moč Francije, je upal, da se bo Jakob pridružil Augsburški ligi, toda leta 1687 je postalo jasno, da se Jakob ne bo pridružil protifrancoskemu zavezništvu.&lt;ref name=&quot;troost173&quot; /&gt; Odnosi med Viljemom in Jakobom so se nato poslabšali.&lt;ref&gt;Troost, pp. 180–183&lt;/ref&gt; Novembra je bilo objavljeno, da je Jakobova druga žena, Marija Modenska, noseča.&lt;ref&gt;Troost, p. 189&lt;/ref&gt; Tisti mesec je Viljem, da bi pridobil naklonjenost angleških protestantov, Angležem napisal odprto pismo, v katerem je zavrnil Jakobovo prorimokatoliško politiko verske tolerance. Številni angleški politiki so v njem videli prijatelja in so z njim pogosto vzdrževali tajne stike leta in leta, zato so začeli pozivati k oboroženi invaziji na Anglijo.&lt;ref&gt;Troost, p. 186&lt;/ref&gt;

== Slavna revolucija ==
=== Invazija na Anglijo ===
[[Slika:Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren,_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_(titel_op_object),_RP-P-OB-82.645A.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Formatie_van_de_vloot_waarmee_Willem_III_naar_Engeland_is_gevaren%2C_1688_Ordre_soo_als_De_Vloot_van_syn_Koninglyke_Hoogheyt_den_Heer_Prins_van_Oranje_na_Engelant_gezeilt_is_den_11_november_MDCLXXXVIII_%28titel_op_object%29%2C_RP-P-OB-82.645A.jpg/220px-thumbnail.jpg|sličica| Oblikovanje nizozemske flote, ki je plula proti Angliji z več kot 450 ladjami, več kot dvakratno velikostjo španske armade leta 1588]]
Viljem je sprva nasprotoval možnosti invazije, vendar se večina zgodovinarjev zdaj strinja, da je začel zbirati ekspedicijsko silo aprila 1688, ko je postajalo vse bolj jasno, da bo Francija ostala zasedena zaradi pohodov v Nemčiji in Italiji in zato ne bo mogla izvesti napada. medtem ko bi bile Viljemove čete zasedene v Britaniji. Ker je verjel, da se Angleži ne bodo dobro odzvali na tujega napadalca, je v pismu kontraadmiralu Arthurju Herbertu zahteval, naj ga najuglednejši angleški protestanti najprej povabijo k napadu.&lt;ref name=&quot;troost191&quot;&gt;Troost, p. 191&lt;/ref&gt; Junija je Marija Modenska po nizu spontanih splavov rodila sina, Jamesa Francisa Edvarda Stuarta, ki je izpodrinil Viljemovo protestantsko ženo in postal prvi v nasledstveni vrsti in povečal možnost obstoječe katoliške monarhije.&lt;ref&gt;Troost, p. 191; van der Kiste, pp. 91–92&lt;/ref&gt; Javna jeza se je povečala tudi zaradi sojenja sedmim škofom, ki so javno nasprotovali Jakobovi izjavi o odpustku, ki je njegovim podložnikom podelila versko svobodo, politiki, za katero se je zdelo, da ogroža ustanovitev Anglikanske cerkve.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 91&lt;/ref&gt;

30. junija 1688 – istega dne, ko so bili škofje oproščeni – je skupina političnih osebnosti, kasneje znana kot » nesmrtna sedmerica «, Viljemu poslala uradno povabilo.&lt;ref name=&quot;troost191&quot;&gt;Troost, p. 191&lt;/ref&gt; Viljemove namere za invazijo so bile javno znane do septembra 1688. &lt;ref&gt;Troost, pp. 193–196&lt;/ref&gt; Z nizozemsko vojsko se je Viljem 5. novembra 1688 izkrcal pri Brixhamu v jugozahodni Angliji. &lt;ref&gt;Troost, pp. 200–203; van der Kiste, pp. 102–103&lt;/ref&gt; Na obalo je prišel z ladje ''Den Briel'' in razglasil &quot;svoboščine Anglije in protestantsko vero, ki jo bom ohranil&quot;. Viljemova flota je bila veliko večja od španske armade pred 100 leti: približno 463 ladij s 40.000 mož na krovu,&lt;ref&gt;Rodger, p. 137&lt;/ref&gt; vključno z 9500 mornarji, 11.000 pešci, 4000 konjeniki in 5000 angleškimi in [[Hugenoti|hugenotskimi]] prostovoljci. &lt;ref&gt;Van Nimwegen, 183-186&lt;/ref&gt; Jakobova podpora je začela razpadati skoraj takoj po Viljemovem prihodu; Protestantski častniki so prebegnili iz angleške vojske (najpomembnejši med njimi je bil Lord Churchill iz Eyemoutha, Jakobov najsposobnejši poveljnik), vplivni plemiči po vsej državi pa so izjavili, da podpirajo napadalca.&lt;ref name=&quot;troost204&quot;&gt;Troost, pp. 204–205&lt;/ref&gt;

Jakob se je sprva poskušal upreti Viljemu, vendar je videl, da se bodo njegova prizadevanja izkazala za jalova.&lt;ref name=&quot;troost204&quot;&gt;Troost, pp. 204–205&lt;/ref&gt; Poslal je predstavnike, da bi se pogajali z Viljemom, vendar je 11. in 21. decembra na skrivaj poskušal pobegniti in na poti vrgel Veliki pečat v [[Temza|Temzo]]. &lt;ref name=&quot;troost205&quot;&gt;Troost, pp. 205–207&lt;/ref&gt; Odkrila ga je in vrnila v London skupina ribičev.&lt;ref name=&quot;troost205&quot; /&gt; V drugem poskusu pobega 23. decembra mu je bilo dovoljeno oditi v Francijo.&lt;ref name=&quot;troost205&quot; /&gt; Viljem je dovolil Jakobu, da je zapustil državo, saj ni hotel iz njega narediti [[Mučenec|mučenika]] za rimskokatoliško stvar; v njegovem interesu je bilo, da se za Jakoba razume, da je državo zapustil po lastni volji, namesto da je bil prisiljen ali prestrašen v beg.&lt;ref&gt;Baxter, pp. 242–246; Miller, p. 208&lt;/ref&gt; Viljem je zadnja oseba, ki je uspešno napadla Anglijo z orožjem.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan|title=The Dutch role in the Glorious Revolution|url=https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse|date=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-39075-3|page=[https://archive.org/details/anglodutchmoment0000unse/page/105 105]}}&lt;/ref&gt;

=== Razglašen za kralja ===
[[Slika:King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg/220px-King_William_III_by_Thomas_Murray.jpg|levo|sličica| Portret, pripisan Thomasu Murrayju, c. 1690]]
Viljem je v Angliji sklical Konvencijski parlament, ki se je sestal 22. januarja 1689, da bi razpravljali o ustreznem ukrepanju po Jakobovem begu.&lt;ref name=&quot;davies614&quot;&gt;Davies, pp. 614–615&lt;/ref&gt; Viljemse je počutil negotovega glede svojega položaja; čeprav je bila njegova žena pred njim v vrsti nasledstva prestola, je želel vladati kot kralj sam po sebi, ne pa kot zgolj soprog.&lt;ref name=&quot;troost207&quot;&gt;Troost, pp. 207–210&lt;/ref&gt; Edini precedens za skupno monarhijo v Angliji je iz 16. stoletja, ko se je [[Marija I. Angleška|kraljica Marija I.]] poročila s [[Filip II. Španski|Filipom Španskim]].&lt;ref&gt;Davies, p. 469; Israel, p. 136&lt;/ref&gt; Filip je ostal kralj le v času življenja svoje žene, njegova moč pa je bila omejena. Viljem je po drugi strani zahteval, da ostane kralj tudi po ženini smrti.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 107–108&lt;/ref&gt; Ko je večina torijevskih lordov predlagala, da bi jo razglasili za edino vladarko, je Viljem zagrozil, da bo takoj zapustil državo. Poleg tega je Marija, ki je ostala zvesta svojemu možu, to zavrnila.&lt;ref&gt;Troost, p. 209&lt;/ref&gt;

Spodnji dom je z [[Vigovci|vigovsko]] večino hitro ugotovil, da je prestol prazen in da je varneje, če je vladar protestant. V Lordski zbornici je bilo več torijcev, ki se sprva niso strinjali, a potem ko je Viljem zavrnil, da bi bil [[regent]] ali da bi ostal kralj le za časa življenja svoje žene, je prišlo do pogajanj med obema domovoma in lordi so se strinjali z ozkim večina, da je bil prestol prazen. 13. februarja 1689 je parlament sprejel Bill of Rights 1689, v katerem je menil, da je Jakob s poskusom pobega odstopil od vladanja kraljestva, s čimer je prestol ostal prazen.&lt;ref&gt;Troost, pp. 210–212&lt;/ref&gt;

Krona ni bila ponujena Jakobovemu malemu sinu, ki bi bil v normalnih okoliščinah [[Prestolonaslednik|dedič]], temveč Viljemu in Mariji kot skupnim vladarjem.&lt;ref name=&quot;troost207&quot;&gt;Troost, pp. 207–210&lt;/ref&gt; Vendar je bilo določeno, da &quot;izključno in polno izvajanje kraljevske moči izvaja in izvaja le omenjeni princ Orange v imenu omenjenega princa in princese v času njunega skupnega življenja&quot;. &lt;ref name=&quot;troost207&quot; /&gt;

Viljema in Marijo je 11. aprila 1689 v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] skupaj okronal londonski škof Henry Compton.&lt;ref name=&quot;troost219&quot;&gt;Troost, pp. 219–220&lt;/ref&gt; Običajno kronanje opravi canterburyjski nadškof, vendar takratni nadškof William Sancroft ni hotel priznati Jakobove odstranitve.&lt;ref name=&quot;troost219&quot; /&gt;

Viljem je sklical tudi Stanovsko konvencijo Škotske, ki se je sestala 14. marca 1689 in poslala spravno pismo, medtem ko je Jakob poslal ošabne brezkompromisne ukaze, ki so večino nagnili v prid Viljemu. 11. aprila, na dan angleškega kronanja, je konvencija končno razglasila, da Jakob ni več škotski kralj.&lt;ref&gt;Troost, pp. 266–268&lt;/ref&gt; Viljemu in Mariji je bila ponujena škotska krona; kar so sprejeli 11. maja.&lt;ref&gt;Davies, pp. 614–615. William was &quot;William II&quot; of Scotland, for there was only one previous Scottish king named William I of Scotland.&lt;/ref&gt;

=== Revolucijska poravnava ===
[[Slika:William&amp;MaryEngraving1703.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/William%26MaryEngraving1703.jpg/170px-William%26MaryEngraving1703.jpg|alt=Engraving depicting the king, queen, throne, and arms|sličica| Gravura Viljema III. in Marije II., 1703]]
Viljem je spodbudil sprejetje zakona o strpnosti iz leta 1689, ki je protestantskim nekonformistom zagotovil versko strpnost.&lt;ref name=&quot;davies614&quot;&gt;Davies, pp. 614–615&lt;/ref&gt; Vendar strpnosti ni razširil tako daleč, kot je želel, še vedno pa je omejeval [[Verska svoboda|versko svobodo]] katoličanov, netrinitarcev in nekrščanskih ver.&lt;ref name=&quot;troost219&quot;&gt;Troost, pp. 219–220&lt;/ref&gt; Decembra 1689 je bil sprejet eden najpomembnejših ustavnih dokumentov v angleški zgodovini, Bill of Rights.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 114–115&lt;/ref&gt; Zakon, ki je ponovno izrazil in potrdil številne določbe prejšnje Izjave o pravicah, je določil omejitve kraljevih pravic. Med drugim je določal, da suveren ne more začasno prekiniti zakonov, ki jih je sprejel parlament, zaračunavati davkov brez soglasja parlamenta, kršiti pravice do peticije, dvigniti stalne vojske v času miru brez soglasja parlamenta, odrekati pravice do nošenja orožja protestantskim podanikom, neupravičeno vmešavati v parlamentarne volitve, kaznovati člane katerega koli doma parlamenta za kar koli, kar je bilo izrečeno med razpravami, zahtevati pretirano varščino ali izreči krute in nenavadne kazni.&lt;ref name=&quot;davies614&quot; /&gt; Viljem je nasprotoval uvedbi takšnih omejitev, vendar se je odločil, da se ne bo spuščal v spor s parlamentom in se strinjal, da bo spoštoval statut.&lt;ref&gt;Troost, pp. 212–214&lt;/ref&gt;

Listina pravic je uredila tudi vprašanje nasledstva krone. Po smrti Viljema ali Marije bo drugi še naprej vladal. Naslednja v nasledstveni vrsti je bila sestra Marije II., Ana, in njen potomec, sledili so ji vsi otroci, ki bi jih Viljem morda imel s kasnejšo poroko.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot;&gt;Van der Kiste, pp. 114–115&lt;/ref&gt; Rimokatoličani, pa tudi tisti, ki so se poročili s katoličani, so bili izključeni.&lt;ref name=&quot;vdk114&quot; /&gt;

== Vladanje z Marijo II. ==
=== Odpor Jakobitov ===
[[Slika:De_slag_aan_de_Boyne_(Ierland)_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III,_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg/220px-De_slag_aan_de_Boyne_%28Ierland%29_tussen_Jacobus_II_en_Willem_III%2C_12_juli_1690_Rijksmuseum_SK-A-605.jpeg|alt=Painting of a battle scene|levo|sličica| ''[[Bitka pri reki Boyne|Bitka pri Boynu]] med Jakobom II. in Viljemom III., 12. julij 1690'', Jan van Huchtenburg]]
Čeprav je večina v Britaniji sprejela Viljema in Marijo kot suverena, je pomembna manjšina zavračala priznanje njune zahteve po prestolu, namesto tega je verjela v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]], ki je trdila, da oblast monarha izhaja neposredno od Boga, in ne da bi jo na monarha prenesel Parlament. V naslednjih 57 letih so Jakobiti zahtevali obnovitev Jakoba in njegovih dedičev. Neprisežniki v Angliji in na Škotskem, vključno z več kot 400 duhovniki in več škofi [[Anglikanska cerkev|anglikanske]] in škotske škofovske cerkve ter številnimi laiki, so zavrnili prisego zvestobe Viljemu.

Irsko so nadzorovali rimskokatoličani, zvesti Jakobu in francosko-irski Jakobiti, ki so prispeli iz Francije s francoskimi silami marca 1689, da bi se pridružili vojni na Irskem in se zoperstavili protestantskemu odporu pri obleganju Derryja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Siege of Derry (1688–1689)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Derry.php|accessdate=10 November 2009}}&lt;/ref&gt; Viljem je julija poslal svojo mornarico v mesto, njegova vojska pa se je izkrala avgusta. Ko je napredek zastal, je Viljem osebno posredoval in popeljal svojo vojsko do zmage nad Jakobom v [[Bitka pri reki Boyne|bitki pri Boynu]] 1. julija 1690 {{Efn|Due to the change to the Gregorian calendar, William's victory is commemorated annually by Northern Irish and Scottish Protestants on The Twelfth of July – cf. Troost, pp. 278–280}}, po kateri je Jakob pobegnil nazaj v Francijo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=The Battle of the Boyne (1689–1690)|url=http://www.libraryireland.com/JoyceHistory/Boyne.php|accessdate=10 November 2009}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede,_Lord_of_Amerongen.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg/180px-Portrait_of_Lieutenant-General_Godard_van_Reede%2C_Lord_of_Amerongen.jpg|desno|sličica| Generalpodpolkovnik Godert de Ginkell je uspešno poveljeval Viljemovim silam na Irskem po Viljemovem odhodu.]]
Po Viljemovi vrnitvi v Anglijo je bil njegov tesen prijatelj, nizozemski general Godert de Ginkell, ki je spremljal Viljema na Irsko in je poveljeval skupini nizozemske konjenice v bitki pri Boynu, imenovan za vrhovnega poveljnika Viljemovih sil na Irskem in mu je bilo zaupano nadaljnje vodenje tamkajšnje vojne. Ginkell je prevzel poveljstvo na Irskem spomladi 1691 in po bitki pri Aughrimu mu je uspelo zavzeti tako [[Galway]] kot Limerick, s čimer je v nekaj nadaljnjih mesecih učinkovito zatrl jakobitske sile na Irskem. Po težkih pogajanjih je bila 3. oktobra 1691 podpisana [[kapitulacija]] - pogodba v Limericku. Tako se je zaključila viljamovska pacifikacija Irske in za svoje zasluge je nizozemski general prejel uradno zahvalo spodnjega doma parlamenta, kralj pa mu je podelil naslov grofa Athlonskega.

Serija jakobitskih uporov je potekala tudi na Škotskem, kjer je vikont Dundee dvignil višavske sile in zmagal 27. julija 1689 v bitki pri Killiecrankieju, vendar je v bitki umrl in mesec dni pozneje so škotske kameronske sile ukrotile vstajo v bitki iz Dunkelda.&lt;ref&gt;Troost, pp. 270–273&lt;/ref&gt; Viljemje škotskim klanom, ki so sodelovali pri uporu, ponudil pomilostitev pod pogojem, da podpišejo zvestobo do določenega roka, njegova vlada na Škotskem pa je zamudo kaznovala s pokolom v Glencoeju leta 1692, ki je postal razvpit v jakobitski propagandi, saj je Viljem sopodpisal ukaze.&lt;ref name=&quot;troost274&quot;&gt;Troost, pp. 274–275&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;beebunion&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BBC – History – Scottish History – Restoration and Revolution (II)|url=https://www.bbc.co.uk/history/scottishhistory/union/features_union_restoration2.shtml|accessdate=9 November 2009|website=The Making of the Union}}&lt;/ref&gt; Uklonil se je javnemu mnenju, in odpustil odgovorne za pokol, čeprav so mu še vedno ostali naklonjeni; po besedah zgodovinarja Johna Dalberg-Actona je &quot;eden postal polkovnik, drugi vitez, tretji peer in četrti grof.&quot; &lt;ref name=&quot;troost274&quot; /&gt;

Viljemov ugled na Škotskem je utrpel dodatno škodo, ko je zavrnil angleško pomoč Darienski shemi, škotski koloniji (1698–1700), ki je katastrofalno propadla.&lt;ref name=&quot;beebjac&quot;&gt;{{Navedi splet|title=BBC – History – British History in depth: The Jacobite Cause|url=http://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/scotland_jacobites_01.shtml|accessdate=9 November 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Parlament in frakcija ===
[[Slika:William_III_Silver_Coin.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/William_III_Silver_Coin.jpg/220px-William_III_Silver_Coin.jpg|alt=A silver coin picturing William III and his coat of arms|levo|sličica| Srebrni kronski kovanec, 1695. Latinski napis je (na sprednji strani) ''GVLIELMVS III DEI GRA[TIA]'' (na hrbtni strani) ''MAG[NAE] BR[ITANNIAE], FRA[NCIAE], ET HIB[ERNIAE] REX 1695'' . Slovenščina: »Viljem III, po božji milosti, kralj Velike Britanije, Francije in Irske, 1695«. Na zadnji strani so grbi Anglije, Škotske, Francije in Irske, v smeri urinega kazalca od zgoraj, osredotočeni na Viljemov osebni grb rodbine Orange-Nassau]]
Čeprav so bili [[Vigovci|vihijci]] Viljemovi najmočnejši podporniki, je bil sprva naklonjen politiki ravnotežja med [[vigovci]] in [[torijci]].&lt;ref&gt;Troost, pp. 220–223&lt;/ref&gt; Markiz Halifaški, človek, znan po sposobnosti začrtanja zmerne politične smeri, si je pridobil Viljemovo zaupanje na začetku njegove vladavine.&lt;ref&gt;Troost, p. 221&lt;/ref&gt; Vihijci, večina v parlamentu, so pričakovali, da bodo prevladovali v vladi, in bili so razočarani, ker jim je Viljem odrekel to priložnost.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 296–297&lt;/ref&gt; Ta 'uravnotežen' pristop k upravljanju ni trajal dlje kot leta 1690, saj so sprte frakcije onemogočale vladi, da bi vodila učinkovito politiko, in Viljem je v začetku tega leta pozval k novim volitvam.&lt;ref&gt;Troost, p. 222; van der Zee, pp. 301–302&lt;/ref&gt;

Po parlamentarnih volitvah leta 1690 je Viljem začel favorizirati torijevce, ki sta jih vodila Danby in Nottingham.&lt;ref&gt;Troost, pp. 223–227&lt;/ref&gt; Medtem ko so bili torijci naklonjeni ohranitvi kraljevih pravic, so se Viljemu zdeli neprijazni, ko je prosil parlament, naj podpre njegovo nadaljevanje vojne s Francijo.&lt;ref&gt;Troost, p. 226&lt;/ref&gt; Posledično je Viljem začel dajati prednost frakciji Vihijcev, znani kot Junto.&lt;ref&gt;Troost, pp. 228–232&lt;/ref&gt; Whigovska vlada je bila odgovorna za ustanovitev Bank of England po zgledu Bank of Amsterdam. Viljemova odločitev, da leta 1694 podeli kraljevo listino Bank of England, zasebni ustanovi v lasti bankirjev, je njegova najpomembnejša gospodarska zapuščina.&lt;ref&gt;Claydon, pp. 129–131&lt;/ref&gt; Postavila je finančne temelje angleškega prevzema osrednje vloge [[Republika Nizozemska|Nizozemske republike]] in Banke Amsterdam v svetovni trgovini v 18. stoletju.

Viljem je leta 1695 razpustil parlament in novi parlament, ki se je zbral tisto leto, so vodili vihi. Po razkritju jakobitskega načrta za atentat nanj leta 1696 je podpora Williamu močno narasla.&lt;ref&gt;Van der Zee, pp. 402–403&lt;/ref&gt; Parlament je sprejel osnutek zakona proti vodji Johnu Fenwicku in leta 1697 je bil obglavljen.&lt;ref&gt;Van der Zee, p. 414&lt;/ref&gt;

=== Vojna v Evropi ===
Viljem je med svojo [[Devetletna vojna|devetletno vojno]] (1688–1697) proti Franciji bil precej časa odsoten iz Britanije, vsako pomlad jo je zapustil in se vsako jesen vrnil v Anglijo.&lt;ref&gt;Troost, pp. 239–241; van der Zee, pp. 368–369&lt;/ref&gt; Anglija se je pridružila Augsburški ligi, ki je nato postala znana kot Velika aliansa.&lt;ref&gt;Troost, pp. 241–246&lt;/ref&gt; Medtem ko je bil Viljem odsoten in se bojeval, je njegova žena, Marija II., vladala kraljestvu, vendar je ravnala po njegovem nasvetu. Vsakič, ko se je vrnil v Anglijo, mu je Marija brez zadržkov predala svojo moč, kar je veljalo do konca Marijinega življenja.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 150–158&lt;/ref&gt;

Potem ko je angleško-nizozemsko ladjevje leta 1692 premagalo francosko ladjevje pri La Hogueu, so zavezniki za kratek čas nadzorovali morja, pogodba iz Limericka (1691) pa je pomirila Irsko.&lt;ref&gt;Troost, pp. 281–283&lt;/ref&gt; Hkrati se je Velika aliansa slabo odrezala v Evropi, saj je Viljem leta 1692 izgubil Namur proti španski Nizozemski, Francozi pod poveljstvom [[François Luxembourg|vojvode Luksemburškega]] pa so ga močno premagali v bitki pri Landenu leta 1693.&lt;ref&gt;Troost, pp. 244–246&lt;/ref&gt;

== Kasnejša leta ==
[[Slika:Willem_III,_prins_van_Oranje,_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg/220px-Willem_III%2C_prins_van_Oranje%2C_koning_van_Engeland_en_stadhouder_Rijksmuseum_SK-A-367.jpeg|sličica| Viljem v 1690-ih naslikal Godfried Schalcken]]
Marija II. je umrla za črnimi kozami 28. decembra 1694, tako da je Viljem III. vladal sam.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 179–180&lt;/ref&gt; Viljem je globoko obžaloval smrt svoje žene.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 180–184&lt;/ref&gt; Kljub spreobrnitvi v [[Anglikanizem|anglikanstvo]] je Viljemova priljubljenost v Angliji med njegovo vladavino kot edinega monarha strmo padla.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 186–192; Troost, pp. 226–237&lt;/ref&gt;

=== Mir s Francijo ===
[[Slika:Lord_Justices_of_England.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Lord_Justices_of_England.jpg/170px-Lord_Justices_of_England.jpg|alt=Black-and-white depiction of six small portraits arrayed in a circle around a larger portrait|levo|sličica| Gravura iz leta 1695, ki prikazuje sodnike, ki so upravljali kraljestvo, medtem ko je bil Viljem na vojnih pohodih]]
Leta 1696 je nizozemsko ozemlje [[Drenthe]] Viljema postavilo za svojega Stadtholderja. Istega leta so Jakobiti načrtovali atentat na Viljema III., da bi Jakoba vrnili na angleški prestol, a jim ni uspelo. V skladu s pogodbo iz Rijswijka (20. september 1697), ki je končala [[Devetletna vojna|devetletno vojno]], je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] priznal Viljema III. za angleškega kralja in se zavezal, da ne bo več pomagal Jakobu II.&lt;ref&gt;Troost, p. 251&lt;/ref&gt; Tako prikrajšani za podporo francoske dinastije po letu 1697 Jakobiti med Viljemovo vladavino niso več predstavljali resne grožnje.

Ko se je njegovo življenje bližalo koncu, je bil Viljem, tako kot mnogi drugi sodobni evropski vladarji, zaskrbljen zaradi vprašanja nasledstva španskega prestola, ki je s seboj prinesel ogromna ozemlja v Italiji, [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]] in [[Novi svet|Novem svetu]]. [[Karel II. Španski]] je bil invalid brez možnosti, da bi imel otroke; med njegovimi najbližjimi sorodniki sta bila Ludvik XIV. in [[Leopold I. Habsburški|Leopold I., cesar Svetega rimskega cesarstva]]. Viljem je poskušal preprečiti, da bi španska dediščina pripadla enemu od monarhov, saj se je bal, da bi takšna nesreča porušila ravnotežje moči . Viljem in Ludvik XIV. sta se strinjala s prvo delitveno pogodbo (1698), ki je predvidevala delitev španskega cesarstva: Jožef Ferdinand, volilni princ Bavarske, bi dobil Španijo, medtem ko bi si Francija in cesar Svetega rimskega cesarstva razdelila preostala ozemlja.&lt;ref&gt;Troost, pp. 253–255&lt;/ref&gt; Karel II. je sprejel imenovanje Jožefa Ferdinanda za svojega dediča in zdelo se je, da je bila vojna preprečena.&lt;ref&gt;Troost, p. 255&lt;/ref&gt;
[[Slika:Louis_XIV_of_France.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Louis_XIV_of_France.jpg/170px-Louis_XIV_of_France.jpg|alt=Portrait of Louis XIV of France, standing, wearing an ermine robed faced with fleur-de-lis|sličica| [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV]] . Francoski, Viljemov vseživljenjski sovražnik]]

Ko pa je Jožef Ferdinand februarja 1699 umrl za črnimi kozami, se je vprašanje znova odprlo. Leta 1700 sta se Viljem in Ludvik XIV. strinjala z drugo delitveno pogodbo (imenovano tudi Londonska pogodba), po kateri bi ozemlja v Italiji prešla na sina francoskega kralja, druga španska ozemlja pa bi podedoval sin cesarja Svetega rimskega cesarstva.&lt;ref name=&quot;troost256&quot;&gt;Troost, pp. 256–257&lt;/ref&gt; Ta ureditev je razjezila tako Špance, ki so si še vedno prizadevali preprečiti razpad svojega imperija, kot cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki je menil, da so italijanska ozemlja veliko uporabnejša od drugih dežel. &lt;ref name=&quot;troost256&quot; /&gt; Ko je konec leta 1700 umiral, se je nepričakovano vmešal španski Karel II. &lt;ref name=&quot;troost258&quot;&gt;Troost, pp. 258–260&lt;/ref&gt; Enostransko je vsa španska ozemlja zapustil [[Filip V. Španski|Filipu]], vojvodi Anžujskemu, vnuku Ludvika XIV. Francozi so priročno prezrli pogodbo o drugi razdelitvi in zahtevali celotno špansko dediščino.&lt;ref name=&quot;troost258&quot; /&gt; Poleg tega je Ludvik XIV. odtujil Viljema III., tako da je priznal Jakoba Francisa Edvarda Stuarta, sina nekdanjega kralja Jakoba II. (ki je umrl septembra 1701), kot ''de jure'' kralja Anglije.&lt;ref&gt;Troost, p. 260&lt;/ref&gt; Naslednji spopad, znan kot [[Španska nasledstvena vojna|vojna za špansko nasledstvo]], je izbruhnil julija 1701 in se nadaljeval do leta 1713/1714.

=== Angleško kraljevo nasledstvo ===
Druga kraljeva dediščina, poleg tiste v Španiji, je zadevala tudi Viljema. Njegov zakon z Marijo ni rodil otrok in ni bilo videti, da bi se ponovno poročil. Marijina sestra Ana je rodila številne otroke, ki so vsi umrli v otroštvu. Smrt njenega zadnjega preživelega otroka (princa Viljema, vojvode Gloucestrskega) leta 1700 je pustila edino osebo v nasledstveni liniji, ki jo je vzpostavila listina o pravicah.&lt;ref&gt;Troost, p. 234&lt;/ref&gt; Ker bi popolna izčrpanost opredeljene nasledstvene linije spodbudila obnovitev rodu Jakoba II., je angleški parlament sprejel Akt o poravnavi iz leta 1701, ki je določal, da če Ana umre, ne da bi preživela potomca, Viljem pa ne bi imel preživelih potomcev z nobeno naslednjo poroko, bi krona prešla na daljno sorodnico, Sofijo, Hannovrsko (vnukinjo [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]]) in na njene protestantske dediče.&lt;ref name=&quot;troost235&quot;&gt;Troost, p. 235&lt;/ref&gt; Zakon je rimskokatoličanom odvzel prestol in s tem izključil kandidaturo več deset ljudi, ki so bili tesneje povezani z Marijo in Ano kot Sofijo. Zakon je veljal za Anglijo in Irsko, ne pa tudi za Škotsko, katere posestva niso bila opravljena pred izbiro Sofije. &lt;ref name=&quot;troost235&quot; /&gt;

== Smrt ==
Leta 1702 je Viljem umrl zaradi [[Pljučnica|pljučnice]], zapleta zaradi zlomljene ključnice po padcu s konja Sorrela. Govorilo se je, da je bil konj zaplenjen siru Johnu Fenwicku, enemu od Jakobitov, ki so se zarotili proti Viljemu.&lt;ref&gt;Van der Kiste, pp. 251–254&lt;/ref&gt; Ker se je njegov konj spotaknil v krtov brlog, je veliko Jakobitov nazdravilo &quot;malemu gospodu v črnem žametnem telovniku&quot;.&lt;ref&gt;Van der Kiste, p. 255&lt;/ref&gt; Mnogo kasneje je [[Winston Churchill]] v svoji ''Zgodovini angleško govorečih ljudstev'' izjavil, da je padec &quot;odprl vrata četi zaleženih sovražnikov&quot;.&lt;ref&gt;Churchill, pp. 30–31&lt;/ref&gt; Viljem je bil pokopan v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] poleg svoje žene.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=William III|url=http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080106223703/http://www.westminster-abbey.org/history-research/monuments-gravestones/royalty/12322|archivedate=6 January 2008|accessdate=8 August 2008|publisher=Westminster Abbey Official site}}&lt;/ref&gt; Njegova svakinja in sestrična Ana je postala kraljica Anglije, Škotske in Irske.

Viljemova smrt je pomenila, da bo ostal edini član nizozemske rodbine Orange, ki bo vladal Angliji. Člani te rodbine so služili kot stadtholderji Holandije in večine drugih provinc Nizozemske republike od časa [[Viljem I. Oranski|Viljema Molčečega]] (Viljema I.). Pet provinc, katerih stadtholder je bil Viljem III. – Holandija, Zeelandija, Utrecht, Gelderland in Overijssel – je po njegovi smrti ta urad odpravilo. Tako je bil zadnji potomec Viljema I. po očetovi liniji, ki je bil imenovan za stadtholderja za večino provinc. Po oporoki Viljema III. je Ivan Viljem Friso podedoval kneževino Orange in več gospostev na Nizozemskem.&lt;ref&gt;Israel, pp. 959–960&lt;/ref&gt; Bil je Viljemov najbližji agnatski sorodnik, pa tudi vnuk Viljemove tete Henriete Katarine. Vendar pa je [[Friderik I. Pruski]] prav tako zahteval kneževino kot starejši [[Primogenitura|kognatski]] dedič, njegova mati Ludvika Henrieta je bila starejša sestra Henriete Katarine.&lt;ref&gt;Israel, 962, 968&lt;/ref&gt; V skladu s [[Utrechtski mir|pogodbo iz Utrechta]] (1713) je naslednik Friderika I., [[Friderik Viljem I. Pruski]], odstopil svoje ozemeljske zahteve [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV. Francoskemu]] in obdržal le pravico do naslova. Frisov posmrtni sin, Viljem IV ., je nasledil naslov ob njegovem rojstvu leta 1711; v delitveni pogodbi (1732) se je strinjal, da si bo s Friderikom Viljemom delil naslov &quot;Oranški princ&quot;.&lt;ref&gt;Israel, pp. 991–992; {{Navedi splet|title=Text of the Treaty of Partition|url=http://www.heraldica.org/topics/royalty/berlin1732.htm|accessdate=8 August 2008|publisher=Heraldica|language=fr}}&lt;/ref&gt;

== Zapuščina ==
[[Slika:King_William_Statue_1.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/King_William_Statue_1.jpg/220px-King_William_Statue_1.jpg|sličica| Kip Viljema III., ki je bil prej na College Green v Dublinu . Postavljen je bil leta 1701, leta 1928 pa ga je uničila [[Irska republikanska armada|IRA]] . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2019|title=Statue of King William III|url=http://www.dublincity.ie/story/statue-king-william-iii|accessdate=28 September 2019|website=Dublin City Council}}&lt;/ref&gt;]]
Viljemov glavni dosežek je bil obvladovanje Francije, ko je bila sposobna vsiliti svojo voljo po večjem delu Evrope. Njegov življenjski cilj je bil predvsem nasprotovanje [[Ludvik XIV. Francoski|francoskemu Ludviku XIV]]. Ta prizadevanja so se nadaljevala tudi po njegovi smrti med vojno za špansko nasledstvo. Druga pomembna posledica Viljamovega vladanja v Angliji je bila končanje hudega spora med krono in parlamentom, ki je trajal od pristopa prvega angleškega monarha iz rodbine Stuart, [[Jakob I. Angleški|Jakoba I.]], leta 1603. Konflikt glede kraljeve in parlamentarne oblasti je privedel do [[Angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] v 1640-ih in Slavne revolucije leta 1688.&lt;ref name=&quot;claydon3&quot;&gt;Claydon, pp. 3–4&lt;/ref&gt; Med Viljemovo vladavino pa je bil spor rešen v korist parlamenta z Bill of Rights iz leta 1689, Triennial Act 1694 in [[Act of Settlement|Act of Settlement 1701]].&lt;ref name=&quot;claydon3&quot; /&gt;

== Naslovi, slogi in grbi ==
[[Slika:Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg/220px-Hampton_Court_Avri_2009_46.jpg|sličica| Skupni monogram Viljema in Marije, vklesan na [[Palača Hampton Court|palačo Hampton Court]]]]

=== Naslovi in slogi ===
* 4. november 1650 – 9. julij 1672: Njegova visokost &lt;ref&gt;Troost, p. 5&lt;/ref&gt; princ Oranski, grof Nassauski &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=S. and J. Sprint|url=https://books.google.com/books?id=Sf1TImE7aN0C&amp;q=+%22William+III%22++%22Count+of+Nassau%22++%22Prince+of+Orange%22&amp;pg=PP14|title=The life of William III. Late King of England, and Prince of Orange|date=1703|publisher=Google eBoek (scanned version)|page=28|accessdate=1 September 2011}}&lt;/ref&gt;
* 9–16. julij 1672: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske
* 16. julij 1672 – 26. april 1674: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske in Zelandije
* 26. april 1674 – 13. februar 1689: Njegova visokost princ Oranski, Stadtholder Nizozemske, Zelandije, Utrechta, Gelderlanda in Overijssela
* 13. februar 1689 – 8. marec 1702: Njegovo veličanstvo kralj

=== Grb ===
{| align=&quot;center&quot; border=&quot;0&quot; width=&quot;100%&quot;
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat_of_arms_of_William_Henry,_Prince_of_Orange,_Count_of_Nassau.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg/130px-Coat_of_arms_of_William_Henry%2C_Prince_of_Orange%2C_Count_of_Nassau.svg.png|sredina|196x196_pik]]
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat of arms of England (1694–1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_England_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]]
! width=&quot;20%&quot; |[[Slika:Coat_of_Arms_of_Scotland_(1694-1702).svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg/200px-Coat_of_Arms_of_Scotland_%281694-1702%29.svg.png|sredina|200x200_pik]]
|-
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb, ki ga je uporabljal William III kot princ Oranski &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Rietstap|first=Johannes Baptist|title=Armorial general|date=2003|publisher=Genealogical Publishing Co.|isbn=0-8063-4811-9|volume=2|page=297}}&lt;/ref&gt;
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb angleškega kralja Viljema III
| style=&quot;text-align: center&quot; | Grb kralja Viljema na Škotskem
|}

== Predniki ==
{{Rodovnik|1. '''Viljem III. Oranski (Angleški)'''|2. [[Viljem II. Oranski]]|3. [[Marija II. Angleška|Marija, kraljevska princesa]]|4. [[Friderik Henrik Oranski]]|5. [[Amalija Solms-Braunfelska]]|6. [[Karel I. Angleški]]|7. [[Henrieta Marija Francoska]]|8. [[Viljem I. Oranski]] Molčeči|9. [[Ludvika de Coligny]]|10. [[Janez Albert I., grof Solms-Braunfelški]]|11. grofica Neža Sayn-Wittgensteinska&lt;ref&gt;{{NDB|1|238|239|Amalija, princesa Oranska|Harry Gerber|120219719}}&lt;/ref&gt;|12. [[Jakob VI. in I.]]|13. [[Ana Danska]]|14. [[Henrik IV. Francoski]]|15. [[Marija Medici]]}}{{Chart top}}
{{Tree chart/start}}
{{Tree chart|||||||||Bill||||||Henrik||||||Jim}}
{{Tree chart||||||||||!||||||||!||||,|-|-|-|^|-|-|-|.|}}
{{Tree chart|||||Amalija|y|Fred||||||Henrietta|y|Charlie||||||Betty}}
{{Tree chart||,|-|-|-|v|-|^|-|.||||||||,|-|^|-|v|-|-|-|.||||!|}}
{{Tree chart|Louise||Albertine||Bill|~|~|y|~|~|Mary||Charlie||Jim||Sophia}}
{{Tree chart||!||||!||||||||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|(||||!|}}
{{Tree chart|Fred||Henry||||||Bill|-|Mary||Anne||Jim||Geo}}
{{Tree chart||||||!}}
{{Tree chart|||||Friso}}
{{Tree chart/end}}
{{Chart bottom}}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Navedi EB1911|pages=662&amp;ndash;664}}
* [https://web.archive.org/web/20180502032658/http://www.bbc.co.uk/history/people/william_iii_of_orange BBC – History]
* [http://www.friesian.com/ross/orange.htm House of Orange]
* [http://www.paleishetloo.nl/ Het Loo Palace]
* N. Japikse, ed., ''[http://www.inghist.nl/Onderzoek/Projecten/WillemIII Correspondentie van Willem III en van Hans Willem Bentinck, eersten graaf van Portland]''
* &amp;nbsp;
* {{NPG name|2=King William III}}

{{Britanski kralji | predhodnik=[[Jakob II. Angleški]] | Sovladar= | naslednik=[[Ana Britanska]]|leta=	1689 – 8 Marec 1702}}
{{S-start}}
{{S-hou|[[Rodbina Oranje-Nassau]]|4. november|1650|8. marec|1702|[[Nassavski|Nassavskih]]|name=Viljem III. Angleški in Oranski &amp; II. Škotski}}
{{S-reg}}
|-
{{S-vac|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Oranski knez]]|years=1650–1702}}
{{S-aft|after=[[Janez Viljem Friso]]|as=titularni naslednik}}
{{S-break}}
{{S-vac|last=[[Jakob II. Angleški|Jakob II. &amp; VII.]]|reason=[[Slavna Revolucija]]}}
{{S-ttl|title=[[Kraljevina Anglija|Kralj Anglije]], [[Kraljevina Škotska|Škotske]], in [[Kraljevina Irska|Irske]]|years=1689–1702|regent1=[[Marija II. Angleška]]|years1=1689–1694}}
{{S-aft|after=[[Ana Britanska|Ana]]}}
{{S-off}}
{{S-break}}
{{S-vac|rows=3|last=[[Viljem II. Oranski|Viljem II.]]|reason=[[Prvo obdobje brez Štatholderstva]]}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Holandija|Holandije]] in [[Zelandija, Nizozemska|Zelandije]]|years=1672–1702}}
{{S-vac|rows=3|next=[[Viljem IV. Oranski|Viljem IV.]]|reason=[[Drugo obdobje brez Štatholderdstva]]}}
{{S-break}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Utrecht (provinca) |Utrechta]]|years=1674–1702}}
{{S-break}}
{{S-ttl|title=[[Štatholder]] [[Vojvodina Gelders|Geldersa]] in [[Overijssel|Overijssla]]|years=1675–1702}}
{{S-bef|before=[[Jakob II. Angleški|Jakob II.]]}}
{{S-ttl|title=[[Lord Visoki Admiral Združenega kraljevstva#Anglije, 1638–1707|Lord Visoki Admiral]]|years=1689}}
{{S-aft|after=[[Arthur Herbert, prvi grof Torringtonski|Grof Torringtonski]]}}
{{S-end}}


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Rodbina Orange-Nassau]]
[[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]]
[[Kategorija:Umrli leta 1702]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1650]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
[[Kategorija:Angleški kralji]]
[[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]]</text>
      <sha1>8bor5k8mph9j6wcfzdyd0wl01p3kv9d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Formacijsko letenje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>527212</id>
    <revision>
      <id>6677171</id>
      <parentid>6557786</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:35:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Nareto</username>
        <id>77605</id>
      </contributor>
      <origin>6677171</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29954" sha1="6yu9im753h45lsxb8zzx27i45s1ph68" xml:space="preserve">[[File:Spitfire formation – Flying Legends 2017 (43787145910).jpg|thumb|Formacijsko letenje - ''[[Supermarine Spitfire|Spitfire]]'']]
'''Formacijsko letenje''' ali '''formacija''' je let dveh ali več [[Letalo|letal]] v skupini po v naprej predvidenem planu. Primarno se leti formacijo z letali istega tipa, zaradi skladnosti medsebojnih letalnih karakteristik (inercija, zmogljivosti in manevrebilnosti posebej pomembno za strjeno formacijo). Formacija ima določenega '''''vodjo''''' formacije, ki vodi formacijo, vodi navigacijo in vodi komunikacijo s [[Kontrola zračnega prometa|kontrolo letenja]] (formacija se javlja kot eno letalo). Ostala letala v formaciji so '''''sledilci''''', ki so odgovorni za ohranjanje relativne pozicije glede na vodjo.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Letenje v skupini|last=Majhen|first=Jože|publisher=Letalski center Maribor 'interno gradivo'|year=31.1.2011|location=Letalski center Maribor}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=O pilotiranju avionom kroz teoriju i praksu škola letenja|last=Modli|first=Zoran|publisher=Vazduhoplovna saveza Jugoslavije Tehnička knjiga|year=1987|isbn=86-325-0101-1|location=Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|page=202 - Avion u grupi|cobiss=22038273}}&lt;/ref&gt;

Za formacijski let se odda samo en načrt poleta z vsemi vpisanimi letali v [[Načrt leta|načrtu leta]]. Razdalja med posameznimi letali ne sme presegati 1 km bočno in vzdolžno in 100 ft navpično od vodje. Za manevriranje in prestrukturiranje je odgovoren vodja formacije za separacijo pa vsi [[Pilot|vodje zrakoplovov]]. Obstaja več vrst formacij. Za letenje z različnimi tipi letal se uporablja razmaknjena formacija, saj je posebej nevarno, če sledilci pridejo v [[Turbulenca za letalom|brazdno turbulenco]] težjih letal. Formacije letijo tako [[Vojaško letalo|vojaška]] kot civilna letala in so zahtevna ter zelo kakovostna oblika treninga tehnike letenja.

Ker lahko letala poletijo iz različni [[Letališče|letališč]], [[Letalonosilka|ladij]] oz. baz se za večje formacije morejo dobiti skupaj v zraku. Točko srečanja imenujemo '''''randevu''''' (ang. Rendezvous).

Letenje v formaciji zahteva veliko izobraževanja, usposabljanja, prakse in spretnosti. Najpomembnejši vidik varnega letenja v formacijah je zaupanje. Vodja formacije verjame, da bodo sledilci ostali na položaju, medtem ko sledilci zaupajo vodji, da jih bo varno usmeril in spoštoval omejitve formacije. Letenje v formaciji je odličen način za ustvarjanje skupinskega prijateljstva in mnogi piloti, ki letijo z istimi tipi letal, uživajo v letenju v formacijah. Letenje formacij je tudi prestižna dejavnost vseh starih letalskih organizacij: letalskih akademij, [[Aeroklub|aeroklubov]], letalskih prevoznikov na proslavah in mitingih ter proizvajalcev letal in združenj za ohranjanje letalske tehnične dediščine (Commemorative Air Force).

=== Specifike formacijskega letenja ===
Leti se vizualno ne po inštrumentih, osnovna referenca je drugo letalo, mikrokorelacije cm oddaljenosti od drugega letala imajo lahko velike posledice. Reakcija mora biti predikcija, ne popravek, zamuda 0,5 s je že vidna napaka. Letenje v formaciji predstavlja veliki psihološki pritisk: letenje na 1–3 m, turbulenca, jet wash oz. prop wash, visoka mentalna obremenitev (ang. »cognitive load«). Vodja leti stabilno, sledilci nikoli ne vodijo. Pri več kot 6 letalih večina ne vidi vodje.

Nevarnosti formacijskega letenja:

# Mrtvi kot &quot;Blind spoot&quot; pod nosom (pozicija iz katere sledilec ne vidi vodje)
# Wake turbulence oz. prop wash ali jet wash
# Iluzija oz. izguba pozicije
# Meteo: veter in termika
# Napačen vrstni red pristanka letal 
# Letenje z prenizsko hitrostjo za celotno formacijo
# Prevelike razlike v zmogljivosti letal W&amp;B, konfiguracija in konstrukcija
# Nejasna naloga v zraku oz. pomankljivo usposabljanje

=== Usposabljanje za formacijsko letenje ===
Predpostavka: pilot je že kompetenten na tipu letala. Če 30 dni ne letiš formacije je potreben osvežitev 2 do 5 ur letenja v odvisnosti od števila letal in zahtevnosti.

* Letenje v paru je osnova za vsa ostala letenja, potrebnih je med 5 in 10 ur usposabljanja: osnove pozicije, upravljanje moči, razhod in srečanje, vizualna disciplina. Letenje v paru je vstopna točka. Brez tega ni letenja formacije.
* Letenje v trojki, potrebnih med 5 in 10 ur (skupaj 15 do 20 ur). Poudarek na razdeljeni pozornosti, sledilec brez neposrednega vodje, stabilnost v zavoju, pojavi se t.i. nevidni vodja torej sledilec vodje, ki mu more tretje letalo slediti v določenih manevrih. 
* Letenje štirih letal, potrebnih med 5 in 10 ur (skupaj 25 do 35 ur). Pozicija v t.i. repu (najzahtevnejša), vertikalna disciplina, turbolenca v centru.
* Letenje pet do šest letal potrebnih med 10 in 20 ur (skupaj 40 do 45 ur). Pojavijo se t.i. sekundarne reference, različni načini približevanja in odaljevanje od vodje, zelo zahtevni prehodi med formacijami. Izjemno zahteven nivo letenja na pram letenju v paru.
* Letenje osem letal, potrebnih med 15 in 25 ur (skupaj 55 do 80 ur). Večkrat dve vodji, sinhronizacija različnih formacij, večina pilotov vidi samo eno ali dve letali, visoka zahtevnost, napake se geometrijsko povečajo.
* Letenje devet letal, potrebnih med 20 in 30 ur (skupaj 75 do 110 ur). Globina formacije, zadnja letala letijo v zelo zahtevnih pogojih, zelo zahtevno držanje osi formacije. Zlati standard za profesionalne display ekipe.
* Letenje dvanajst letal, potrebnih med 30 in 50 ur (skupaj 110 do 160 ur). Verižna hierarhija, minimalna ali nična toleranca napak.

=== Ljubiteljsko zabavno letenje formacij ===
Formacijsko letenje nudi pilotu, ki že ima nekaj izkušenj in nima težav z osnovnim pilotiranjem, možnost za dodatno nadgradnjo znanja. S tem pridobi dodatne izkušnje o obnašanju letala v neposrednji bližini drugega letala, kakšni so vzstrajnostni momenti letala in relativno gibanje v skupini. Sam način letenja se precej razlikuje od samostojnega letenja letala in zahteva čas in trening, da postane tak način letenja naraven.  Eden izmed pomembnejših vidikov skupinskega letenja je kvalitetna teoretična priprava in briefing pred samim letom z jasno razdeljenimi nalogami. Skupinsko formacijsko letenje je višja in zahtevnješa stopnja letenja, pilot mora pridobiti zaupanje v sposobnosti letala in v svoje znanje, s tem se poveča varnost letenja.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Priročnik za skupinsko letenje 'interno gradivo'|author1=D.M.|author2=N.N.|author3=A.S.|year=1.9.2022|location=Letalski center Maribor|publisher=Šolska krila LCM}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Team RV Formation Training guide|publisher=Team RV, Rev.2a|year=2002}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Formation Flying|publisher=U.S. NAVY, Primary Flight Training Manual, Naval Air training Command|year=1.7.1945}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Stearman Formation|last=Bostwick|first=Filip|publisher=Sterman Restorers Association|year=2001}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Aviation Safety Information Leaflet Formation Flying|publisher=Belgian Civil Aviation Authority|year=2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ffi.aero/files/FFI%20FORMATION%20GUIDE%20V3.2%20MAR%2015%202020.pdf|title=FFI Formation Guidelines and Standard Procedures|date=15.3.2020|accessdate=10.9.2025|website=ffi.aero|publisher=Formation Fyling Inc.}}&lt;/ref&gt;

V sloveniji formacijo letijo letala [[Cessna 152]] [[Letalski center Maribor|Letalskega centra Maribor]] kot skupina z imenom: Šolska krila.&lt;ref name=&quot;Letalski center Maribor&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Slika:Tora_Fire_Break_08.JPG|sličica|Koncentracija udarne moči ]]
Formacijsko letenje se je razvilo v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ko so bojna letala spremljala [[Izvidniško letalo|izvidniška]] letala nad sovražnim ozemljem. [[Eskadrilja|Eskadrilje]] lovcev so kmalu ugotovile, da boj v parih zmanjšuje njihove izgube in povečuje njihove zmage. Konec prve svetovne vojne je bila najmanjša bojna enota dve letali, ki sta leteli v formaciji. 

Med obema vojnama in v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so vojaški piloti nadaljevali z različnimi formacijami. Ko so iskali sovražnika ali v situacijah, ki bi lahko zahtevale nenadne in ostre zavoje, ki so povečali tveganje za trčenje, so se bolj ločili v formaciji, imenovano &quot;bojno širjenje&quot;. 

Med drugo svetovno vojno se je uvedla &lt;nowiki&gt;''bojna škatla''&lt;/nowiki&gt; za večjo udarno moč [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] in njihovo medsebojno zaščito. 

Razvoj [[Reaktivni motor|reaktivnega motorja]] je pomenil še večjo pozornost posvečanja natančnemu letenju. Ko so zaradi sposobnosti reaktivnega motorja z [[Usmerjevalnik potiska|vektorskim potiskom]] postali možni različni manevri, je formacijsko letenje po drugi svetovni vojni postalo tesnejše in osredotočeno na izvidništvo v času [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Osnove formacijskega letenja pa se pri temu niso spreminjale in vedno se osnovno usposabljanje prične v paru vodje in spremljevalca in se nato razširi na tri letala, kasneje na štiri letala in še več glede na potrebe operativne enote, da lahko leti cela eskadrilija v skupini. Naprednješi sistemi danes omogočajo tudi avtomatsko letenje v formaciji pri 12 urnih patrolnih letih bombnikov v ohlapni formaciji.

== Tipi formacij ==

=== Let 2 letal ===
[[Slika:Flugformation_Rotte.jpg|sličica|127x127_pik|Par letal]]
'''Par''' (ang. Pair, Element) je formacija dveh letal, ki sta razporejeni v zamik (ang. Echelon), vrsto (ang. Line Abrest) ali kolono (ang. Line Astern). Sestoji iz ''vodje'' in ''sledilca'', uporablja se pretežno za šolanje.

=== Let vsaj 3 letal ===
[[Slika:Flugformation_Kettenkeil.jpg|sličica|100x100_pik|Trojka letal]]
'''Formacija v klinu''' ali '''V formacija''' (ang. Vic formation (UK), parade V (USA)) včasih imenovana tudi '''strelna formacija''' je formacija, kjer so letala razporejena v obliki črke V. Leti se je tako z lovskimi kot bombniškimi letali. Američani so jo imenovali tudi Element pri bombniškem letalstvu B-17. Tipično je formacija 3 letal B-17 bila zunanjih dimenzij 50ftx50mx120m širine. Formacija klin je formacija, zasnovana za vojaška letala, ima tri ali včasih več letal, ki letijo v strnjeni formaciji z vodilnim na vrhu, preostali del leta pa en ešalon levo in desno, vse skupaj spominja na črko &quot;V&quot;. Ime formacije izhaja iz izraza, ki se je takrat uporabljal za &quot;V&quot; v fonetični abecedi RAF. Pri V formaciji se lahko dodajata po dve letali in se jo leti skupaj z 3,5,7,9,11,13,15 itd letali. Razlika med klinom in V formacijo pri več kot treh letalih: je v temu, da je klin poln in se ga leti z 3, 6, 10, 15 letali.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pilot's manual for basic flying training|publisher=Air Training Command|year=1962|page=Chapther 17 - Formation Flying}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Formation Flight Manual 4th edition|last=Drendel|first=Lou|publisher=T-34 Association|year=1996|location=}}&lt;/ref&gt;

'''Ešalon formacija''' ali '''formacija v zamiku''' (ang. Echelon formation) je formacija, v kateri so letala razporejena diagonalno. Vsako letalo je nameščena za prejšnjim in desno (&quot;desni ešalon&quot;) ali zadaj in levo (&quot;levi ešalon&quot;). Ime formacije izhaja iz francoske besede échelon, kar pomeni stopnica lestve, kar opisuje obliko, ki jo ima ta formacija, gledano od zgoraj ali spodaj.

'''Delta''' (ang. Delta) ali '''Y formacija''' (s tremi letali) ima razporeditev dveh letal v vrsti za njima pa je tretje letalo, formacija ima obliko obrnjene črte Delta, leti se jo s tremi ali šestimi letali.

'''Let v koloni''' (ang. Trail Formation, Line Astern) je letenje v koloni, en zrakoplov za drugim, namenjeno je predvsem za napad na zemeljske cilje, ladje in uničevanje večjih ciljev, kolone vozil ter vlakov, saj se jih s strojnicami enega letala ni dalo dovolj učinkovito uničiti ali onesposobiti. V odvisnosti od višine sledilcev ločimo padajočo kolono (ang. Ladder), kjer je vodja najvišji in je vsak naslednji sledilec nivo nižje ter vzdigujočo kolono (ang. Inladder), kjer je vodja najnižji in je vsak naslednji sledilec nivo višje.

'''Let v vrsti''' oz. '''frontu''' (ang. Battle Spread Formation, Line Abreast, Wall) vsa letala so enako daleč naprej, v liniji z vodjo, po višini so običajno razporejena v treh 3 ravninah (ali 4 če so 4 letala).

=== Let vsaj 4 letal ===
[[Slika:Fingertip_four,_strong_right.svg|sličica|Formacija štirih prstov klasična]]
'''Formacija štirih prstov''' (ang. Finger-four, Fingertip formation) sestoji iz štirih letal, sestavljenih iz &quot;vodilnega elementa&quot; in &quot;drugega elementa&quot;, vsakega iz dveh letal. Pri gledanju formacije od zgoraj položaji ravnin spominjajo na konice štirih prstov človeške desne roke (brez palca), zaradi česar je formacija dobila ime.
[[Slika:Fingertip_four,_strong_left.svg|sličica|Formacija štirih prstov zrcalna]]
'''Diamantna formacija''' ali '''karo''' oz. '''romb''' (ang. diamond formation, box) je formacija štirih ali več letal, pri čemer letala skupine prevzamejo obliko diamanta - kare. Pri čemer so imena letal v diamnatu: vodja, levi sledilec, desni sledilec in repni sledilec (t.i. utor).

'''Formacija pogrešanega človeka''' (ang. Missing man formation) je zračni pozdrav, ki se izvaja kot del preleta letal na pogrebnem ali spominskem dogodku, običajno v spomin na padlega pilota, znanega vojaškega člana ali veterana ali znano politično osebnost. Letala letijo v formaciji s prostorom, kjer bi moralo biti eno letalo, kar simbolizira odsotnost osebe. Leti se jo z 4 letali.

'''Bumerang formacija''' (ang. Boomerang) sestoji iz štirih letal pri čemer letita prva dva letala v vrsti druga dva pa na zunanji strani vrste za prvim dvema.

'''Vulkan formacija''' (ang. Vulcan) sestoji vsaj iz štirih letal pri čemer letijo tri letala v klinu pred njimi pa še eno letalo.

'''T formacija''' (ang. T) sestoji iz štirih letal, pri čemer tri letala letijo spredaj v vrsti četrti pa sledi srednjemu prednjemu letalu, kar daje obliko črke T.

[[Slika:Flickr - Official U.S. Navy Imagery - Jets fly in formation during an air power demonstration..jpg|thumb|[[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18 Hornet]] 15 letal v klinu ]]
[[File:188th Expeditionary Fighter Squadron over Kuwait Oil Wells 1998.jpg|thumb|[[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Falcon]]  v klinu ali V formacija]]
[[File:South African Airways B737-3Y0(SF) ZS-SBB and B737-244(F) ZS-SIF in formation (2) (6777060998).jpg|thumb|[[Boeing 737|B737]] par]]
[[File:Multi-ship C-17 Globemaster III formation.jpg|thumb|[[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] formacija]]
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:100%;text-align:center;&quot;
|+Prestrukturiranja štirih letal v formaciji
! colspan=2 | Prestruktoriranje !! rowspan=&quot;2&quot; | Diagram 
|-
! Iz !! V
|-
! '''formacija štirih prstov'''!! '''desni ešalon'''
| [[File:Fingertip right to echelon right.svg|frameless|130px]]
|-
! '''desni ešalon'''!! '''formacija štirih prstov'''
| [[File:Echelon right to fingertip right.svg|frameless|155px]]
|-
! '''formacija štirih prstov'''!! levi ešalon
| [[File:Fingertip right to echelon left.svg|frameless|155px]]
|-
! levi ešalon !! '''formacija štirih prstov'''
| [[File:Echelon left to fingertip right.svg|frameless|155px]]
|-
! '''formacija štirih prstov'''!! diamant
| [[File:Fingertip right to diamond.svg|frameless|105px]]
|-
! diamant !! '''formacija štirih prstov'''
| [[File:Diamond to fingertip right.svg|frameless|105px]]
|-
! '''formacija štirih prstov'''!! vrsto
| [[File:Fingertip right to trail.svg|frameless|105px]]
|-
! vrsta !! '''formacija štirih prstov'''
| [[File:Trail to fingertip right.svg|frameless|105px]]
|}

=== Let vsaj 5 letal ===
[[Slika:Playing_card_diamond_5.svg|alt=File:Playing card diamond 5.svg|sličica|125x125_pik|Formacija karta 5]]
[[Slika:Four_Finger_Squadron.PNG|sličica|Eskadrilja 4x formacija štirih prstov]]
'''Karta 5''' (ang. Card 5) sestoji iz 5 letal razporejenih v kvadrat pri čemer je eno letalo v sredini kvadrata, podobno kot igralna karta kare 5.

'''5 vrstic ena za drugo''' (ang. five line abreast) sestoji iz 5 letal razporejenih v vrsto.

=== Let vsaj 6 letal ===
'''Domino formacija''' (ang. Domino) sestoji iz 6 letal in se leti v dveh vrstah: 3 letala letijo v prvi in 3 letala v drugi vrsti.

'''Orel formacija''' (ang. Eagle) se leti z 6 letali kot diamant z dodanima letaloma na vsaki strani diamanta, kar tvori navidezno ptico - orla.

'''Dvojček formacija''' (ang. Twin) se leti z 6 letali kot dve neprekinjene V formacije ena za drugo. Je zelo prikladna za združevanje trojk, kjer se dodajajo po 3 letala v kolono, tako da dobimo formacijo trojk 9, 12 ali 15 letal v koloni po potrebi.

'''Formacija v polnem klinu ali trikotniku''' (ang. triangular) se leti z 6 letali, pri čemer se leti v treh vrstah v prvi je vodja formacije sam, v drugi vrsti sta dva sledilca vodje in v tretji vrsti so trije sledilci sledilcev iz druge vrste.

=== Let vsaj 7 letal ===
'''Križ formacija''' (ang. Cross) se leti z osrednjim vodilnim letalom, kjer so ostala letala razporejena navpično in vodoravno, tako da tvorijo jasno prepoznaven križ v projekciji s tal.
[[Slika:PLAYING_CARD_SEVEN_OF_DIAMONDS.svg|sličica|133x133_pik|Formacija karta 7]]
'''Prekivajoč se dvojni diamant''' (ang. Double Diamond) se leti z osnovnim diamantom štirih letal, ki mu je manjši sekundarni diamant delno dodan ali prekrit, kar daje vtis dveh prekrivajočih se diamantov.

'''Puščica''' (ang. Arrow) formacija se leti v razširjeni V-obliki, kjer je vodja na konici, za njim pa simetrično razporejena letala v več stopnjah. Oblika spominja na puščico, usmerjeno v smer leta.

'''Karta sedem''' (ang. Card Seven) se leti z osrednjim diamantom štirih letal, kateremu so tri letala dodana v zadnjem delu, kar ustvari ravno spodnjo linijo. Silhueta spominja na karto s številko sedem.

'''Šampanjec''' (ang.Champagne) se leti z ozkim diamantom v ospredju in razširjenimi zadnjimi letali, ki se navzven odpirajo kot curek mehurčkov. Oblika spominja na razpršitev šampanjca iz kozarca.

'''Kormorani''' (ang. Cormorant) se leti z vodilnim parom, za katerim so letala razporejena v razširjenem loku, kar ustvarja silhueto ptice z razpetimi krili.

'''Pero''' (ang. Feather) se leti z vodilno linijo in postopno zamaknjenimi letali v loku, kar ustvari mehko, ukrivljeno obliko peresa.

'''Gos''' (ang. Goose) se leti z razširjeno V-postavitvijo, podobno naravnemu letu gosi, z vodilnim letalom na čelu in simetrično razporejenimi sledilci.

'''Obrnjeni razcep''' (ang. Inverted Split) se leti z delom letal v normalnem in delom v obrnjenem položaju z razmikom v navpični ravnini, kar ustvari vtis razcepa.

'''Prednost vodje''' (ang. Leader’s Benefit) se leti z izrazito izpostavljenim vodilnim letalom, ostala letala pa so razporejena tako, da vizualno poudarijo njegov položaj.

'''Mini Concorde''' (ang. Mini Concord) se leti z ozko in podolgovato simetrično razporeditvijo letal, kar ustvari silhueto nadzvočnega letala Concorde.

'''Raketa''' (ang. Rocket) se leti z vodilnim letalom na konici in tesno poravnanimi letali v vzdolžni osi, kar ustvari obliko rakete v vzletu.

'''Hitropotnica''' (ang. Speedbird) se leti z vodilnim letalom in simetrično razprtimi letali v obliki stilizirane ptice v hitrem letu.

'''Pomaknjena gos''' (ang. Swept Goose) se leti kot V-oblika z nazaj pomaknjenimi krili, kar ustvari dinamično, puščičasto silhueto.

'''Pomaknjenih sedem''' (ang. Swept Seven) se leti z vsemi sedmimi letali razporejenimi v nazaj pomaknjenem loku, kar ustvari poševno in dinamično obliko v smeri leta.

=== Let vsaj 8 letal ===
'''Dvojna formacija štirih prstov''' (ang. Dual Finger-four, Dual Fingertip formation) sestoji iz dvakrat štirih letal razporejenih po širini. Popularna je za letenje v dveh dvojnih formacijah štirih prstov za let cele eskadrilije skupaj v dveh vrstah (4x formacija štirih prstov skupaj 16 letal).

'''Dvojni diamant formacija''' (ang. Dual Diamond formation) sestoji iz osmih letal, štiri letala so v levem in štiri letala v desnem diamantu. Zelo močan »wow-effect« za gledalce. Drugi diamnt drži referenco glede na prvi diamant. Zahteva izjemno usklajenost obeh vodji formacije. Eden izmed obeh je glavni vodja formacije. Pogosta uporaba pri: preletih (fly-past), zaključkih programa, državnih ceremonijah.

'''Velika puščica''' (ang. Big Arrow''')''' se leti z vodilnim letalom na konici ter simetrično razporejenimi letali v več stopnjah nazaj, kar ustvari povečano obliko puščice.

'''Dvojna puščica''' (ang. Double Arrow) se leti z dvema vodilnima letaloma in simetrično razporejenimi sledilci, kar ustvari vtis dveh prekrivajočih se puščic.

'''Velika gos''' (ang. Big Goose) se leti z razširjeno V-postavitvijo osmih letal, ki posnema naravni let jate ptic in omogoča dobro preglednost.

'''Stopničasta linija''' (ang. Echelon Eight) se leti z osmimi letali v poševni stopničasti razporeditvi na eno stran, kar ustvari jasno linearno silhueto.

'''Krilata puščica''' (ang. Winged Arrow) se leti z osrednjo puščično strukturo in dodatnima letaloma na zunanji strani, kar ustvari vtis puščice z razširjenimi krili.

'''Dvojni klin''' (ang. Double Vic) se leti z dvema V-formacijama po štiri letala, ki letita tesno druga ob drugi, kar ustvari uravnoteženo in pregledno formacijo.

=== Let vsaj 9 letal ===
Formacije, ki se letijo z vsaj devetimi letali so: Big Vic, Big Box, Arrowhead, Big Arrow, Big Delta, Big Diamond, Big Wedge, Canadaa Goose, Concord, Condor, Card Nine, Draken, Eagle, Inverted Wedge, Maple, Line Abreast, Palm, Silver Dart, Shuttle, Swept Delta, Viggen, Vulcan, Wineglass.

'''Veliki diamant (ang. Big Diamond)''' se leti z devetimi letali razporejenimi v eno samo, veliko diamantno strukturo, kar ustvari zelo simetrično in stabilno silhueto.

'''Velika puščica''' (ang. Big Arrow) se leti z vodilnim letalom na konici ter osmimi simetrično razporejenimi letali v več stopnjah nazaj, kar ustvari izrazito puščično obliko.

'''Velika gos''' (ang. Big Goose) se leti z razširjeno V-postavitvijo devetih letal, kjer vodilno letalo vodi simetrično razporejene sledilce, kar posnema let jate ptic.

'''Razširjeni diamant''' (ang. Expanded Diamond) se leti z devetimi letali v razširjeni diamantni razporeditvi, kar poveča preglednost in poudari geometrijo formacije.

'''Veliki klin''' (ang. Big Vic) se leti z devetimi letali v široki V-obliki, kar ustvari odprto in zelo pregledno formacijo.

'''Velika stopničasta linija''' (ang. Big Echelon) se leti z devetimi letali v poševni stopničasti razporeditvi na eno stran, kar ustvari dolgo, linearno silhueto.

'''Velika delta''' (ang. Big Delta) se leti z devetimi letali razporejenimi v trikotno obliko, kar ustvari jasno in stabilno silhueto v smeri leta.

'''Velika škatla''' (ang. Big Box) se leti z devetimi letali razporejenimi v kvadratno ali pravokotno strukturo, kar ustvari kompaktno in uravnoteženo formacijo.

=== Let več letal ===
[[Slika:Flugformation_Gruppenkeil.jpg|sličica|Formacija dvojček z dodano trojko v skupinski V formaciji]]'''Bojna škatla''' (ang. Combat box) je bila taktična formacija, ki so jo med drugo svetovno vojno uporabljali težki bombniki zračnih sil ameriške vojske. Bojni boks se je imenoval tudi &quot;razporejena formacija&quot;. Njegov obrambni namen je bil združevanje ognjene moči bombnikov, medtem ko je ofenzivno koncentriral izpust bomb na tarčo. Leti se jo z 12 bombniki. Tipično je bila to ena eskadrilija B-17 bombnikov sestavljena iz 4 elementov (4x3=12 bombnikov) zunanjih dimenzij 200ftx120mx160m širine.  

Praksa označevanja koncentrirane formacije kot &quot;škatle&quot; je bila posledica diagramskega prikazovanja formacij v tlorisu, profilu in čelni elevaciji, pri čemer je bil vsak posamezen bombnik postavljen v nevidno škatlasto območje. Zasluge za nastanek koncepta pripisujejo letalskemu generalu pilotu [[Curtis Emerson LeMay|Curtisu E. LeMayu]], poveljniku 305. bombardirne skupine v Angliji. 

'''Bojna skupina''' (ang. Combat Group) je streteška formacija sestavljena iz 3 eskadrilij bombnikov (3x12=36 bombnikov). Leti se jo z 36 bombniki zunanjih dimenzij 600ftx240mx475m širine. 

'''Bojno krilo''' (ang. Combat Wing) je strateška formacija sestavljena iz 3 bojnih skupin (3x36= 118 bombnikov). Leti se jo z 118 bombniki zunanjih dimenzij 3000ftx2100mx610m širine. 

'''Zračna divizija''' (ang. Air Division, nem. Luftwaffendivision) je strateška formacija sestavljena iz okoli 300 letal in zelo redko leti v formaciji, razen ob posebno pomembnih bombardiranjih, velikih obletnicah ter paradah in kot prikaz ognjene moči za psihološko zmago nad sovražnikom. 

Glede na velikost letalske enote, celotna flota istih tipov letal leti skupaj v zraku tipično do 36 letal v bojni skupini, če gre za let brigade (okoli 70 letal) se posamezne [[Eskadrilja|eskadrilje]] držijo skupaj, da se lepo vidi formacijo posamezne eskadrilje v letalski brigadi. V primeru leta letalske divizije (okoli 230 letal) se naredi določen razmik med letalskimi brigadami, da ima okvarjeno letalo možnost umika. 

Največje enote, ki so letele formacijo so bila letala 8.letalske sile [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] nad [[Berlin|Berlinom]], 3.februarja 1945 z 1437 bombniki in 948 lovci torej 2385 letal skupaj, odvrgli so dva tisoč ton bojnega tovora.

&lt;gallery mode=&quot;nolines&quot; widths=&quot;278&quot; heights=&quot;260&quot; caption=&quot;Galerija različnih formacij&quot;&gt;
Slika:AT-6C Texans in flight 1943.jpg|Par [[North American T-6 Texan]]
Slika:North American T-28C Trojan and North American T-28B Trojan flying in formation.jpg|Par [[North American T-28 Trojan]]
Slika:Bangladesh Army Aviation Cessna 152s. (38191299135).jpg|Par [[Cessna 152]]
Slika:SF260s (12573872633).jpg|Formacija v klinu [[SIAI-Marchetti SF.260]]
Slika:Tupolev Tu-160 Blackjack formation - Zhukovsky 2012 (8694274276).jpg|Formacija v klinu [[Tupoljev Tu-160|Tupolev Tu-160 Blackjack]]
Slika:SIAI-Marchetti SF-260 Breitling Devils 2009 02.jpg|link=|V formacija [[SIAI-Marchetti SF.260]]
Slika:T-34-3.jpg|Desni zamik oz. ešalon Beechcraft T-34 Mentor
Slika:Cessna FR172H (14525217449).jpg|link=|[[Cessna 172|Cessna 172H]] karo formacija
Slika:Four Finger Formation.png|Formacija Štirje prsti (Four Finger)
Slika:A four-ship formation of US Air Force (USAF) F-16 Fighting Falcon fighter aircraft from the 77th Fighter Squadron (FS), Shaw Air Force Base (AFB), South Carolina (SC), are on their - DPLA - c097f2043c4dd4defd313fbf2b79eae0.jpeg|Formacija štirih prstov [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]]
Slika:Four Yak-52s climbing in close formation.jpg|link=|Yakovlev Yak-52 formacija štirih prstov
Slika:Four Harvards approaching in diamond formation.jpg|Diamant formacija [[North American T-6 Texan|T-6 Texan]]
Slika:Combatbox.gif|Bojna škatla 12 bombnikov [[Boeing B-17 Flying Fortress|Boeing B-17]]
Slika:US Air Force (USAF) F-15E Strike Eagle fighters flown by the 494th Fighter Squadron (FS), 48th Fighter Wing (FW), Royal Air Force (RAF) Lakenheath, England (ENG), fly over in the Mi - DPLA - be67e4e71a228f1c0d9928c67b985c54.jpeg|Formacija pogrešanega človeka [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]]
Slika:A380 Formation Flight Toulouse 30. August 2006.jpg|Formacija vulkan [[Airbus A380]]
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* [[Šolsko vojaško letalo]]

== Zunanje povezave ==

* Formation Flying Belgian CAA: https://mobilit.belgium.be/fr/file/3227/download?token=rDgv9VHt
* Formation And Safety Team Guide: https://classicjets.starchapter.com/images/downloads/Fast_Documents/maneuvers_guide_ver_2.2.pdf
* Formation Flying U.S. NAVY: http://www.stearman-aero.com/media/text/Stearman/Formation_Flying/Stearman%20Formation%20Flying%20-%20US%20Navy.PDF
* Formation Flying in the North American T-6: http://www.stearman-aero.com/media/text/Stearman/Formation_Flying/Formation%20Flying%20in%20the%20North%20American%20T-6.pdf
* Stearman Formation Flying Manuals: http://www.stearman-aero.com/Stearman_Formation_Flying_Manuals.aspx
* Blue Angels Maneuvers Manual: https://www.blueangels.navy.mil/assets/docs/resources/maneuvers-manual.pdf
* Formation student study guide visual signals (USAF/NAVY) basic formation positions, how to: https://static1.squarespace.com/static/5ece8803c0e6c02242f70bc0/t/623150f574ec281ce5384442/1647399172276/Victory_Form-Student-Study-Guide_11Mar22v1sp+%281%29.pdf
* Naval Air Training Command Priamry Formation T-34C: https://cessnas2oshkosh.com/documents/doc02.pdf
* Formation pilot's knowledge guide Fundamentals of Formation for All Aircraft Based On FAST Formation Protocols Version 3.0: https://assets.nicepagecdn.com/272793ad/6169412/files/FASTFormationVer3.014Nov2024-compressed_2.pdf
* SOP Formation flying: https://www.t6harvard.com/wp-content/uploads/2019/08/Formation-SOP-Ver-3.0-2015.pdf
* Formation Flying manual 4th edition, T-34 Association: http://www.stearman-aero.com/media/text/Stearman/Formation_Flying/Formation%20Flying%20Manual%20-%204th%20edition.pdf
* VATSIM Germany Knowledgebase: https://knowledgebase.vatsim-germany.org/books/military-procedures-RyN/page/formation-flights
* Snowbirds formations: https://www.canada.ca/en/air-force/services/showcasing/snowbirds/formations.html?utm_source=chatgpt.com

== Sklici ==
{{sklici}}

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-letalstvo}}
{{mil-stub}}

[[Kategorija:Letalstvo]]
[[Kategorija:Vojaštvo]]
[[Kategorija:Vojno letalstvo]]</text>
      <sha1>6yu9im753h45lsxb8zzx27i45s1ph68</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bazni predor Furka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>531096</id>
    <revision>
      <id>6677243</id>
      <parentid>6280622</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:52:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677243</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12891" sha1="btq7abkce18bllyf91exkk8b5lwx3vd" xml:space="preserve">{{Infobox tunnel
|name         = Bazni predor Furka
|image        = Furka Base Tunnel (14874307175).jpg
|image_size   = 
|caption      = Predor blizu portala Realp
|line         = Furka Oberalp Bahn
|location     = [[Valais]] / [[Uri]], Švica
|coordinates  = {{Coord|46|32|7|N|8|27|12|E|region:CH|display=inline, title}}
|system       = Matterhorn Gotthard Bahn
|status       = Odprt
|start        = žel. postaja Oberwald]], [[Valais]], [[Švica]]
|end          = žel. postaja Realp, Uri, Švica
|stations     = 
|startwork    = 
|opened       = {{Start date|1982|06|25|df=y}}
|close        = 
|owner        = Matterhorn Gotthard Bahn
|operator     = Matterhorn Gotthard Bahn
|traffic      = vlak
|character    = potniki in tovor
|construction =
|length       = 15,407 km
|linelength   = 15,407 km
|tracklength  = 
|notrack      = enotiren
|gauge        = 1000 mm
|el           = nadzemni vod,&lt;br /&gt;11 kV AC 16 2/3 Hz
|speed        = 
|hielevation  = 1564 m nmv
|lowelevation = 1390 m
|height       =
|grade        =
|map          = 
}}

'''Bazni predor Furka''' je švicarski železniški [[predor]] na progi Matterhorn Gotthard Bahn Furka–Oberalp, železnici vzhod-zahod, ki povezuje [[Kantoni Švice|kantona]] [[Valais]] in [[Uri]]. Njegov zahodni portal leži vzhodno od Oberwalda (VS), na 1390 m  nadmorske višine, njegov vzhodni portal pa leži južno od Realpa (UR), na 1550 m.

Pred njegovo izgradnjo je moral ves promet uporabljati zgodovinsko visokogorsko pot prek 1,8 km dolgega predora ''Furka-Scheiteltunnel'', ki je bil na voljo le sezonsko zaradi nevarnosti močnega sneženja. Gradnja se je začela leta 1971 in je trajala deset let. Uporabljen je bil inovativen trajni nosilni sistem, sestavljen iz skalnih sider in premaza iz brizganega betona, ki je vključeval prvo uporabo injektiranja na osnovi poliuretana v železniškem predoru. Predor ima razmeroma ozek presek, kar naj bi nekoliko upočasnilo gradnjo. Medsebojno povezovalni predor Bedretto je bil med gradnjo baznega predora Furka uporabljen za odstranjevanje izkopanega materiala kot tudi za premikanje zalog navznoter; od takrat se ponovno uporablja za prezračevanje.

Bazni predor Furka je dolg 15.407 m in je nadomestil prejšnjo progo, ki se je povzpela do vrha 2160 m nad morsko gladino, kar omogoča celoletno storitev prek storitve na progi Furka–Oberalp. Na sredini baznega predora je 5221 metrov dolg dostopni predor do mesta Bedretto v kantonu Ticino (nadmorska višina 1480 m;&lt;ref&gt;Die Furka-Basislinie Oberwald-Realp, Schweizer Ingenieur und Architekt&lt;/ref&gt; nekateri zagovorniki projekta so upali, da bodo sčasoma zgradili predor v obliki črke Y, ki povezuje vse tri lokacije. Bazni predor Furka zaključuje obvozni predor okoli Oberwalda.

== Zgodovina ==
=== Ozadje ===
Pred odprtjem baznega predora Furka je ves železniški promet na progi Furka–Oberalp prečkal zahteven teren med Valaisom in Urijem po zgodovinski visokogorski poti z uporabo 1,8 km dolgega predora ''Furka-Scheiteltunnel''. Ta odsek proge je bil še posebej zahteven za obratovanje, saj je bilo njegovo zaprtje v zimskih mesecih zaradi nevarnosti, povezanih z obilnimi snežnimi padavinami, nujno. Ti sezonski cikli zapiranja in ponovnega odpiranja so vsakokrat zahtevali gradbena dela, saj je bilo treba razstaviti in ponovno vzpostaviti velike dele železniških nadzemnih električnih vodov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = https://www.glacierexpress.ch/en/about-the-glacier-express/ |title = History of Glacier Express |publisher = glacierexpress.ch |access-date = 2 February 2021}}&lt;/ref&gt;

Zamenjava predora ''Furka-Scheiteltunnel'' z baznim predorom je bila dolgo časa opredeljena kot privlačna rešitev, vendar so bili obeti za izgradnjo takega predora zapleteni zaradi številnih dejavnikov tako pri njegovem načrtovanju kot pri gradnji.&lt;ref name=&quot;amberg 1983&quot;&gt;{{cite journal |url = https://link.springer.com/article/10.1007/BF01042358 |date = November 1983 |author = Amberg, R. |title = Design and construction of the Furka base tunnel. |journal = Rock Mechanics and Rock Engineering |volume = 16 |publisher = Rock Mechanics and Rock Engineering volume |issue = 4 |pages = 215–231|doi = 10.1007/BF01042358 |bibcode = 1983RMRE...16..215A |s2cid = 128741128 }}&lt;/ref&gt; Začetno dovoljenje zveznega sveta za pripravljalna dela je bilo dano leta 1971. Leta 1976 je švicarski parlament sprejel obsežen predlog zakona za gradnjo baznega predora, ki ga je sponzoriral Roger Bonvin; skupni stroški njegove gradnje so bili prvotno ocenjeni na 76 milijonov frankov.  Vendar so se te ocene izkazale za drastično neustrezne, ko se je projekt nadaljeval, pri čemer so bile številke, ki presegajo 300 milijonov frankov, dosežene pred dokončanjem baznega predora. Okoli teh prekoračitev stroškov so obstajale znatne politične napetosti, ki naj bi prispevale k Bonvinovemu slabemu zdravju proti koncu projekta; Bonvin je umrl tik pred odprtjem leta 1982. Plošča v spomin na Rogerja Bonvina je nameščena kot vhod v osnovni predor v Oberwaldu.

=== Gradnja ===
Leta 1971 so se začela dela na vrtanju predora Bedretto, ki je deloval kot prizidek baznega predora Furka. Izkopan s konvencionalnimi tehnikami, vključno z vrtanjem in razstreljevanjem, je bil razmeroma ozek rov skozi golo skalo. Uporabljali so ga med gradnjo baznega predora Furka za odstranjevanje izkopanega materiala kot tudi za prenos zalog na gradbišče. Predor Bedretto je bil po dokončanju predora Furka nekaj časa zapuščen in ni bil uporabljen niti za nujni dostop niti za vzdrževanje, deloma zaradi treh ločenih zrušitev. V letu 2010 so ga obnovili, da bi prilagodili nov prezračevalni sistem za predor Furka, namenjen dovajanju svežega zraka v primeru večjega požara v slednjem predoru.&lt;ref name=&quot;bedlab hist&quot;&gt;{{navedi splet |url = http://www.bedrettolab.ethz.ch/about/history/ |title = History of the tunnel |publisher = bedrettolab.ethz.ch |access-date = 2 February 2020 |archive-date = 2023-01-20 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230120190512/http://www.bedrettolab.ethz.ch/about/history/ |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;

Gradbene tehnike, uporabljene za bazni predor Furka, so bile razmeroma inovativne za to dobo. Ena takšnih tehnik je vključevala uporabo nedavno razvitega fugiranja na osnovi poliuretana, da bi bila skala, ki obdaja portale predora, neprepustna. To naj bi bila prva uporaba takega materiala v železniškem predoru. Trajno oporo predora so sestavljala le skalna sidra in obloga iz brizganega betona po večini dolžine. Območja posebej visokega skalnega pritiska so bila obravnavana z izkopom eliptičnega ali krožnega profila in uporabo jeklenih reber. Inženirje je pri uporabi podpornih ukrepov vodila vrsta geoloških študij, skupaj z izkušnjami pri gradnji, da bi napovedali in spremljali sistematično deformacijo.

Kljub prisotnosti več kompleksnih geoloških značilnosti vzdolž vrtine je delo običajno potekalo enakomerno. Običajno je bilo vsak mesec obloženih 400 metrov predora, ta stopnja pa je bila podprta s petimi posameznimi stroji za brizgani beton, ki so delovali sočasno. Do konca gradnje je bilo porabljenih približno 70.000 m³ suhih agregatov in cementne mešanice ter vgrajenih 115.000 sider.&lt;ref name=&quot;amberg sala1984&quot;&gt;{{cite journal |author = Amberg, R. and Sala, A. |url = https://link.springer.com/article/10.1007/BF01088367 |title = Schotcrete as permanent lining for the Furka base tunnel |journal = Rock Mechanics and Rock Engineering |issue = 17 |pages = 1–14 |date = January 1984|volume = 17 |doi = 10.1007/BF01088367 |bibcode = 1984RMRE...17....1A |s2cid = 129176961 }}&lt;/ref&gt;

Dokončan bazni predor Furka je v celoti opremljen z enim tirom, njegov presek pa se po vsej dolžini giblje med 26 in 42 m². Ta pogosto ozek presek je bil pripisan kot eden od razlogov za desetletno gradnjo predora, saj je oviral premikanje obsežne gradbene opreme.

== Življenjska doba ==
Leta 1982 je bil bazni predor Furka odprt za promet. V prvem letu obratovanja je bil predor uporabljen za prevoz več kot 75.000 osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Od leta 2009 bazni predor služi regionalnim vlakom vsako uro in desetim dnevnim vlakom [[Glacier Express]] med [[Zermatt]]om in smučarskim mestom [[St. Moritz]]. Med zimsko smučarsko sezono se je promet v predoru nenehno približeval največji zmogljivosti.

Medtem ko je bila starejša visokogorska pot sprva zaprta po preusmeritvi vseh rednih prevozov skozi novi bazni predor Furka, je to progo od takrat ponovno odprla železnica Furka Heritage Railway, ki redno vozi turistične vlake in muzejsko železnico s parno lokomotivo skozi zgodovinski prelaz Furka, vključno s predorom ''Furka-Scheiteltunnel'' na vrhu.&lt;ref name=saw-34&gt;{{navedi knjigo | title = Eisenbahnatlas Schweiz | year = 2012 | publisher = Verlag Schweers + Wall GmbH | isbn=978-3-89494-130-7 | page = 34}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = https://www.intltravelnews.com/2011/06/swiss-steam-trains |title = Swiss steam trains |publisher = |date = June 2011}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2018 se je začela obsežna posodobitev infrastrukture baznega predora Furka. Ta program, ki stane 190 milijonov CHF, se v veliki meri vrti okoli obnove konstrukcije predora, obsežne zamenjave tira in tirnice ter vključitve različnih varnostnih ukrepov. Predor običajno deluje ves čas postopka, tako da se večina dela opravi ponoči.&lt;ref name=&quot;refurb 2018&quot;&gt;{{navedi splet |url = https://www.railwaygazette.com/infrastructure/furka-base-tunnel-modernisation-gets-underway/47067.article |title = Furka Base Tunnel modernisation gets underway |publisher = railwaygazette.com |date = 31 August 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = https://www.engineering-group.ch/en/references.html?tx_iubreferenzen_view%5Baction%5D=show&amp;tx_iubreferenzen_view%5Bcontroller%5D=Projekte&amp;tx_iubreferenzen_view%5Bprojekte%5D=104&amp;cHash=c81afdc4d8b85ac9124cd58ed4d97cce |title = Furka Tunnel Update Project |publisher = engineering-group.ch |access-date = 2 February 2021 |archive-date = 2022-02-04 |archive-url = https://web.archive.org/web/20220204121514/https://www.engineering-group.ch/en/references.html?tx_iubreferenzen_view%5Baction%5D=show&amp;tx_iubreferenzen_view%5Bcontroller%5D=Projekte&amp;tx_iubreferenzen_view%5Bprojekte%5D=104&amp;cHash=c81afdc4d8b85ac9124cd58ed4d97cce |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; Posebna pozornost je bila namenjena prezračevanju predora, namenjenemu obvladovanju nevarnosti, kot so požari. Kljub temu ostaja v predoru močan vonj po žveplu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = https://lampx.tugraz.at/~tunnel2016/images/documents/PDF_Presentations/Mon_Hall_I_1450_Tunnel-2016.pdf |title = Investigating different operational scenarios for the proposed emergency ventilation system in Furka Tunnel |first = Rehan |last = Yuosaf |publisher = lampx.tugraz.at |date = 25 April 2016 |accessdate = 2023-01-20 |archive-date = 2022-02-04 |archive-url = https://web.archive.org/web/20220204121515/https://lampx.tugraz.at/~tunnel2016/images/documents/PDF_Presentations/Mon_Hall_I_1450_Tunnel-2016.pdf |url-status = dead }}&lt;/ref&gt; 
&lt;gallery&gt;
File:Furkabasistunnel Südwestportal.jpg| Oberwald bypass tunnel (1366 m)
File:Furka-Basistunnel Oberwald 210412.jpg| West portal (1390 m)
File:Furkabasistunnel Nordostportal.jpg| East portal (1550 m)
File:Eingang Stollen Bedretto Fenster.jpg| Bedretto window (1480 m)
&lt;/gallery&gt;

== Geotermalna uporaba ==
Na zahodnem portalu v Oberwaldu vsako minuto iz predora odteče 5400 litrov vode s temperaturo 16 °C, ki se porabi prek tako imenovanega hladnega lokalnega ogrevalnega omrežja. Voda je speljana v Oberwald in s pomočjo toplotnih črpalk ogreva 177 stanovanj in športno dvorano. Skupna instalirana moč je 960 kW.&lt;ref&gt;[http://www.geothermie.ch/index.php?p=examp_tunnels GEOTHERMIE.CH Eisenbahntunnel Furka, Wallis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120420180338/http://www.geothermie.ch/index.php?p=examp_tunnels |date=2012-04-20 }}, abgerufen am 25. Juni 2012&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Urs Obrecht: ''Das Furka-Loch. Die Geschichte eines Tunnels''. Hallwag-Verlag, Bern/Stuttgart 1979, ISBN 3444102674.
* Paul Caminada: ''Der Glacier-Express''. Desertina-Verlag, Disentis 1985, S. 133ff.

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Furka Base Tunnel}}
* [http://www.matterhorngotthardbahn.ch/de/angebote/autoverlad/furka/Pages/default.aspx Matterhorn-Gotthard-Bahn: Autoverlad Furka]
* [http://www.alpentunnel.de/20_Faszinierend/30_furka/frame_faszinierend_furka.htm AlpenTunnel.de: Informacije, slike in video]
* [https://www.srf.ch/audio/drs-4-zeitblende/die-turbulente-geschichte-des-furka-basistunnels?id=10228890 ''Die turbulente Geschichte des Furka-Basistunnels''] In: ''Zeitblende'' von ''Schweizer Radio und Fernsehen'' vom 23. Juni 2012 (Audio)

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Železniški predori v Švici]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1982]]</text>
      <sha1>btq7abkce18bllyf91exkk8b5lwx3vd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Center za državljanske svoboščine (Ukrajina)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>532883</id>
    <revision>
      <id>6677276</id>
      <parentid>6023387</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:28:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677276</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6649" sha1="2m5lqdgtxle2ezjr9kjxvzv4ii0zrv4" xml:space="preserve">'''Center za državljanske svoboščine''' ({{Jezik-uk|Центр Громадянських Свобод|Centr Gromadjansʹkyh Svobod}}) je [[Ukrajina|ukrajinska]] organizacija za [[človekove pravice]], ki jo vodi ukrajinska odvetnica [[Oleksandra Matvijčuk]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oleksandra Matviychuk – Ukraine {{!}} Coalition for the International Criminal Court|url=https://www.coalitionfortheicc.org/oleksandra-matviychuk-ukraine|accessdate=17 August 2021|website=www.coalitionfortheicc.org}}&lt;/ref&gt; Ustanovljena je bila leta 2007&lt;ref name=&quot;3588075center-for-civil-liberties&quot;&gt;{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Ukraine's Center for Civil Liberties becomes one of Nobel Peace Prize laureates|url=https://www.ukrinform.net/rubric-society/3588075-ukraines-center-for-civil-liberties-becomes-one-of-nobel-peace-prize-laureates.html|accessdate=7 October 2022|website=[[Ukrinform]]|language=en}}&lt;/ref&gt; z namenom pritiska na ukrajinsko vlado, da naredi državo bolj demokratično.&lt;ref name=&quot;CCLfreiheitMatviichuk&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Todorov|first=Svetoslav|title=Meet Oleksandra Matviichuk from Ukraine|url=https://www.freiheit.org/east-and-southeast-europe/meet-oleksandra-matviichuk-ukraine|date=14 February 2022|accessdate=7 October 2022|website=[[Friedrich Naumann Foundation]]|language=en-UK|archive-date=2022-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20221210095244/https://www.freiheit.org/east-and-southeast-europe/meet-oleksandra-matviichuk-ukraine|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|last=Specia|first=Megan|last2=Mykolyshyn|first2=Oleksandra|date=7 October 2022|title=Ukraine's Center for Civil Liberties was documenting rights violations long before Russia's full-scale invasion.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/10/07/world/europe/ukraine-center-for-civil-liberties-nobel-peace-prize.html|accessdate=8 October 2022|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; Organizacija je leta 2022 prejela [[Nobelova nagrada za mir|Nobelovo nagrado za mir]] skupaj z [[Aleš Bjaljacki|Alešem Bjaljackim]] in rusko organizacijo [[Memorial (organizacija)|Memorial]].&lt;ref name=&quot;onmanorama2022-10-07&quot;&gt;{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Nobel Peace Prize to activists from Belarus, Russia, Ukraine|url=https://www.onmanorama.com/news/world/2022/10/07/nobel-peace-prize-to-activists-from-belarus-russia-ukraine.html|accessdate=7 October 2022|website=Onmanorama|language=en}}&lt;/ref&gt;

Center za državljanske svoboščine je bil ustanovljen v [[Kijev|Kijevu]] v [[Ukrajina|Ukrajini]] 30. maja 2007.&lt;ref name=&quot;3588075center-for-civil-liberties&quot;/&gt; Organizacija se ukvarja z uvajanjem zakonodajnih sprememb, da bi Ukrajino naredila bolj demokratično in izboljšala javni nadzor organov kazenskega pregona in sodstva.&lt;ref name=&quot;CCLfreiheitMatviichuk&quot;/&gt; Eden od fokusov organizacije je posodobitev kazenskega zakonika Ukrajine in prizadevanje proti korupciji.&lt;ref name=&quot;CCLfreiheitMatviichuk&quot; /&gt;

V času [[Evromajdan|evromajdanskih protestov]] 2013–2014 je skupina začela projekt Euromaidan SOS, da bi zagotovila pravno podporo protestnikom, ki so sodelovali v protestih, in spremljala zlorabe s strani varnostnih sil takratnega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; Tako lahko beležimo, da je protestno gibanje uporabilo mladoletnike med protesti, kot tudi uporabo pravega orožja nad protestniki.

Po ruski aneksiji Krima leta 2014 in začetku [[Donbaška vojna (2014–2023)|vojne v Donbasu]] (prav tako leta 2014) je organizacija začela dokumentirati politično preganjanje na [[Krim (polotok)|Krimu]] in zločine na ozemlju, ki ga nadzorujeta separatistična [[Luganska ljudska republika|Ljudska republika Lugansk]] in Ljudska republika [[Donecka ljudska republika|Doneck,]] ki ju podpira Rusija.&lt;ref name=&quot;63175334CenterforCivilLiberties&quot;&gt;{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Belarus, Ukraine, Russia activists win Nobel Peace Prize|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-63175334|accessdate=7 October 2022|website=[[BBC News]]|language=en}}&lt;/ref&gt; Organizacija je začela tudi mednarodne akcije za izpustitev nezakonito zaprtih ljudi v [[Rusija|Rusiji]], na rusko priključenem Krimu in v [[Donbas|Donbasu]].&lt;ref name=&quot;CCLfreiheitMatviichuk&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Oleksandra Matviichuk|url=https://religiousfreedom.in.ua/public/en/secretariat/co-coordinator|accessdate=17 August 2021|website=religiousfreedom.in.ua|archive-date=2022-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221007101916/https://religiousfreedom.in.ua/public/en/secretariat/co-coordinator|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je Center za državljanske svoboščine prav tako začel dokumentirati ruske vojne zločine, storjene med vojno.&lt;ref name=&quot;world2022oct07nobelpeaceprize&quot;&gt;{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Nobel peace prize given to human rights activists in Belarus, Russia and Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/oct/07/nobel-peace-prize-given-to-human-rights-activists-in-belarus-russia-and-ukraine|accessdate=7 October 2022|website=[[The Guardian]]|language=en}}&lt;/ref&gt; Norveški Nobelov odbor je leta 2022 dejal, da organizacija &quot;igra pionirsko vlogo pri pozivanju krivcev na odgovornost za njihove [[Vojni zločin|zločine]]&quot;.&lt;ref name=&quot;LB2022oct07nobelpeaceprize&quot;&gt;{{Navedi splet|date=7 October 2022|title=Nobel peace prize 2022 awarded to human rights campaigners in Ukraine, Russia and Belarus – as it happened|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/oct/07/nobel-peace-prize-2022-live-winners|accessdate=7 October 2022|website=[[The Guardian]]|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Ime ==
Po statutu organizacije je polno ime organizacije '''Center za državljanske svoboščine organizacija civilne družbe''', skrajšano poimenovanje '''Center za državljanske svoboščine'''.&lt;ref name=&quot;statute&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Statute of Centre for Civil Liberties Civil Society Organisation – new version|website=Centre for Civil Liberties|date=27 June 2022|url=https://ccl.org.ua/wp-content/uploads/2022/06/statut.pdf|accessdate=7 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221007092507/https://ccl.org.ua/wp-content/uploads/2022/06/statut.pdf|archivedate=7 October 2022}}&lt;/ref&gt; Na svoji spletni strani se organizacija večinoma imenuje '''Center za državljanske svoboščine'''.

== Reference ==
{{Sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|https://ccl.org.ua/}}

{{Nobelova nagrada za mir}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Organizacije za človekove pravice]]
[[Kategorija:Ustanove v Ukrajini]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]]</text>
      <sha1>2m5lqdgtxle2ezjr9kjxvzv4ii0zrv4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gospodje Wassenaarski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>536161</id>
    <revision>
      <id>6677136</id>
      <parentid>6539536</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:54:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Veja Polanenskih */</comment>
      <origin>6677136</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10982" sha1="czsndralc4bq04zuq48m7kozp1b0cvt" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina|name=Gospodje Wassenaarski|native_name=|native_name_lang=|other_names=|coat_of_arms=Van Wassenaer wapen 1815.svg|alt=|coat_of_arms_caption=Grb|image_size=180px|type=plemiška družina|parent_family=|country=[[Image:Flag of the Netherlands.svg|22px]] [[Nizozemska]]|founded=13. stoletje|founder=Filip Wassenaarski|current_head=|dissolution=&lt;!-- {{End date|YYYY}} --&gt;|final_ruler=|estate=|footnotes=|titles=|styles=[[grof]], [[baron]]|deposition=|cadet_branches=}}

'''Gospodje Wassenaarski''' je ime stare holandske plemiške družine, ki so bili prvič omenjeni v [[Grofija Holandija|grofiji Holandiji]]  3. novembra 1200. So ena redkih prvotnih plemiških družin iz [[Holandija|Holandije]], ki se je ohranila do danes. Člani družine nosijo nasiv gradiščana (grajskega gospoda ali [[Baron|baronski]] naslov.

== Izvor imena ==
Rodbina je bila že od nekdaj plemiška (» Uradel «). Po družinski legendi je ime morda vzeto iz polmeseca (''wassende'') na družinskem [[Grb|grbu]], ki je bil izposojen iz [[Arabski svet|arabskega]] prapora, ki ga je član družine Wassenaarskih dobil med [[Križarske vojne|križarskim pohodom]]. Glede na nekatere družinske arhive Wassenaar pomeni vodni gospodje (Wasser Herren), ali morski gospodarji/kralji, kar je bil tradicionalni naslov, ki so ga osvajalci Rimljani (pod [[Kaligula|Kaligulo]] ) priznali, medtem ko so uničevali kralje [[Batavija (regija)|Batavije]].

== Zgodovina družine ==
[[Slika:Zegel_met_wapen_Dirk_I_van_Wassenaer_1226.jpg|sličica| Pečat Dirka I. (1226)]]
Ustanovitelj družine Wassenaarskih je bil [[Filip Wassenarski-Duvenvoordski|Filip]], ki je živel v začetku 13. stoletja in je bil lastnik zemljišč v Wassenaarju . Bil je vazal grofa Viljema I. Holandskega, ki je sodeloval v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] in [[Peta križarska vojna|peti križarski vojni]].

=== Stranske veje Wassenaarskih ===
Filipov sin Dirk I. je ustanovil stransko vejo  ''Wassenaarskih'', Kranenburških in ''van Groeneveltskih''. Pečat Dirka I. iz leta 1226 prikazuje drugačen grb kot njegov poznejši grb, vendar je polmesec morda takrat služil kot grb. Vejo ''Wassenaarskih'' so leta 1340 [[Grof Holandski|holanski grofje]] postavili za gradiščane (burgraves) [[Leiden|Leidna.]] Leta 1544 je ta veja izumrla.

=== Veja Duvenvoordskih ===
Dirkov mlajši brat [[Filip Wassenarski-Duvenvoordski]], znan kot Duvenvoordski (†1248), je leta 1226 prejel v dedni fevd [[Grad Duivenvoorde|grad Duivenvoorde]] in ustanovil stransko vejo ''Duvenvoordskih''.  Poročil se je s F(lorentijo) hčerko Arenta gospoda Rijswijka. Njegov sin Arend I. Duvenvoordski (†1268) je nadaljeval glavno vejo Duvenvoordskih (ki se je v 17. stoletju ponovno preimenovala ''Wassenaarske'').
[[Slika:Huis en heerlijkheid Duivenvoorde wapen.svg|thumb|170px|Grb plemiške rodbine Duivenvoorde.]]
*Arend I. Duvenvoordski (†1268), vitez, poročen z (Mahteld) Crayenhorstsko, hčerko gospoda Wouterja
**Floris Duvenvoordski (†1302), najstarejši sin, živel na gradu Duivenvoorde, je bil vpleten v umor [[Volfert I. Borselenski|Volferta Borsselenskega]]. Bil je poročen 1.) s hčerko Florisa Brederodskega in torej vnukinjo [[Dirk I. Brederodski|Dirka I. Brederodskega]] in 2.) z Margriet (ali Sofijo) hčerko gospoda Jakoba Woudeškega iz rodbine [[Gospodje Warmontski|Gospodov Warmontskih]]
***1): Arent II. Duvenvoordski (1303-ok. 1314), poročen z Jolanto Noordwijško
****Arent III. Duvenvoordski (1343-1385), vitez (1343), gospod fevdnega urada Noordwijkerhout (kupljen leta 1367), svetnik [[Viljem V. Holandski|Viljema V. Holandskega]], odvetnik [[Odvetništvo Rijnland|Rijnlanda]] in  Woerdena (1347-1340), svetnik [[Margareta II. Hainaultska]], član [[vojne trnka in trske|zavezništva Trkov]] (1350), bil v izgnanstvu od 1351 do 1357, poročen s Simone Sofijo hčerko Janeza Buggenskega, živel na [[Grad Duivenvoorde|gradu Duivenvoorde]] blizu Voorschotena
*****Arent IV. (1382-1425), najstarejši sin, gospod fevdnega urada [[Noordwijkerhout]], odvetnik [[Odvetništvo Delfland|Delflanda]] in [[Odvetništvo Schieland|Schielanda]] (od 1382), prišel v nemilost z drugimi plemiči člani Trnkov (1393-1394), viteški mojster [[Viljem VI. Holandski|Viljema VI. Holandskega]], dnevni spremljevalec (1408-1412, 1416, 1418), poročen z Elburg hčerko Ogiera [[zgodovina Kralingena|Cralingena]] in gospe Starrenburške, živel na [[Grad Duivenvoorde|gradu Duivenvoorde]] blizu Voorschotena
*****Dirk (1382-1426), vitez (1408), drugi sin, bil v izgnanstvu z drugimi plemiči Trske od  1393-1396, odvetnik Rijnlanda (1407-1409, v izgnanstvu leta 1426, poročen 1) z Heilwijf  Wijngaardensko († 1398) in 2) z Marija Zevendersko, bival na gradu [[grad Duivestein|Duivestein]] v Voorburgu; ustanovitelj rodbinske stranske veje Duivenstein, ki je izumrla v 16. st.
*****nezakonski sin: Klaas
******[[Arent Duvenvoordski|Arent VII. Duvenvoordski]] (Utrecht, 1528-1599) in Teodora Scherpenzeelska
*******[[Jakob Duvenvoordski]] (1574-1623)
*******[[Johan Duvenvoordski]] (1577-1645) Johan III. Duvenvoordski, pozneje se je imenoval Johan (Duvenvoordski ali Duivenvoordski) Wassenaarski
***1): Mahteld (†1349), opatinja v [[Seznam opatinj Rijnsburga|Rijnsburgu]]
***2): Aleise, opatinja [[Leeuwenhorst-Oud Leeuwenhorst|Leeuwenhorsta]] (iz 2. zakona)
**Wouter Duvenvoordski (?-1302), je bil skupaj s svojim bratom Florisom maja 1301 do smrti pretepen v Veereju
*Jan Duvenvoordski (omenjen 1226-1248) 
**Filip (1291-1307), vitez (1305), najstarejši sin, poročen z Elizabeto [[Gospostvo Vianen|Vianensko]]
***[[Janez I. Polanenski]] (ok. 1285–1342), vitez, poročen z Katarino Brederodsko. Je prednik Polanenske stranske linije
***nezakonski sin: [[Viljem Duvenvoordski |Viljem (Snickerieme) Duvenvoordski]] (1311-1353), vitez (1328), zakonsko priznan leta 1328, poročen z Heilwih Vianensko, brez zakonitih otrok, vendar imel 12 nezakonskih

Veja Duvenvoordska je na neki točki postala glavna veja rodbine Wassenaarskih. Potem so se spet začeli imenovati Wassenaarski.

=== Veja Polanenskih ===
[[Slika:Van_Polanen_wapen.svg|sličica| Grb rodbine Polanenskih]]
Veja Polanenskih je izhajala od mlajšega brata veje Duvenvoordskih. Arend I. Duvenvoordski je imel mlajšega brata Janeza Duvenvoordskega (zabeležen 1226-1248). Ta je bil  ustanovitelj veje Polanenskih. Njegov sin Filip III. Duivenvoordski (okoli 1248 – po 1301) je leta 1295 prejel fevd Polanen (blizu Monstra, Južna Holandija). Njegov sin [[Jan I. Polanenski]] (ok. 1285 – 1342) se je nato imenoval ''Polanenski''. V zgodnjih fazah [[Vojne trnka in trske|vojn trnka in trske]] je družina Polanenskih in njihov nezakonski potomec Viljem Duvenvoordski vodila frakcijo trnka. Glej: Gospodje Polanenski

Veja Polanenskih je imela kasneje pomembno vlogo. S poroko [[Ivana Polanenska|Ivane Polanenske]] z Engelbertom I. Nassavskim je rodbina Nassavskih prvič pridobila ozemlja na Nizozemskem, in sicer [[Breda, Nizozemska|Bredo]]. Mnogo kasneje je to dejstvo med drugim pripeljalo do vzpona [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]] do vladajoče dinastije v državi.

=== Veja Katwijkških ===

Ta veja je nastala po poroki leta 1668 med Jakobom Wassenaerskim, gospodom Voorschotena, Duivenvoorde in Veurja (1649-1707) z Jakobo Lierško, damo obeh Katwijkov in 't Zandta (1652-1693), hčerko Marije Reigersberške, dame obeh Katwijkov. Sprva, glede na posest Duivenvoorde, je bila to še vedno veja Duivenvoorde, dokler ta veja ni izumrla in grad ni zamenjal lastnika. Dve okrožji Katwijka ([[Katwijk aan Zee]] in [[Katwijk aan den Rijn]]) in [[Gospostvo 't Zandt|'t Zandt]] so bila gospostva, ki so bila v lasti te veje. Do danes te nazive uporablja član družine, običajno je ime imetnika naslova &quot;Wassenaerski Katwijkški.

Ta (zdaj najstarejša) veja je zagotavljala upravitelje na občinski, pokrajinski in nacionalni ravni.

=== Druge veje ===

Veja Duvenvoordskih se je končala z Jacobo Marijo Wassenaarsko, baronico Torck (1709–1771), katere potomci po ženski liniji, baroni Schimmelpenninck Oyenski, imajo še danes v lasti grad Duivenvoorde.&lt;gallery&gt;
Slika:De burcht leiden 2003.jpg|Grad [[Leiden]]
Slika:Kasteel Duivenvoorde 015.jpg|[[Grad Duivenvoorde|Grad Duivenvoorde]]
Slika:2010-04-25-breda-by-RalfR-12.jpg|Grad [[Breda]]
Slika:Kasteel Twickel.JPG|Grad Twickel
&lt;/gallery&gt;Jacob II. Wassenaarski Obdamski (1645–1714) se je leta 1676 poročil z Adrijano Sofijo Raesfeldsko, ki je podedovala grad Twickel blizu Deldena. Veja ''Wassenaarsko Opdamskih'' je bila leta 1711 povzdignjena v (nevladajoče) cesarske grofe. Ta veja je izumrla leta 1850 z Marijo Cornélijo Wassenaarsko Obdamsko (1799–1850), ki je grad zapustila svojim otrokom, baronom ''Heeckerensko Kellskim'', ki so prevzeli ime ''Heeckerensko Wassenaarski'' . Baronica Marija Amélija Heeckerensko Wassenaarska, rojena grofica Aldenburška Bentinck (1879–1975), je leta 1953 grad dala svoji družinski fondaciji. Zdaj ga upravljajo dediči njenega pra nečaka, grofa Kristjana Castell-Rüdenhausenskega (1952–2010).

Jakob Wassenaarski, gospod Voorschotena, Duivenvoorde in Veur (1649–1707), se je poročil z Jakobo Lyerensko, dedinjo [[Katwijk|Katwijka]], in tako ustanovil vejo ''Wassenaarsko Katwijških'', ki še vedno obstaja. Poleg tega sta bila gradova Hoekelum in Nederhemert do konca 20. stoletja v lasti članov družine Wassenaarskih.

V začetku 19. stoletja so vsi člani družine v Kraljevini Nizozemski  dobili baronski naziv.

== Slavni potomci rodbine Wassenaarskih ==

* [[Filip IV. Wassenaarski]], v 15. stoletju [[Vojne trnka in trske|Trskam]]-naklonjen župan [[Leiden|Leidena]] in  viskont Leidenski.
* [[Janez II. Wassenaarski]] (1483-1523), v službi Habsburžanov, nosilec reda zlatega runa in zadnji viskont Leidena.
* [[Jakob Wassenaarski Obdamski]], [[admiral]] v 17. stoletju.
* [[Unico Wilhelm van Wassenaer]], [[diplomat]] in  [[skladatelj]] v 18. stoletju.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Unico Wilhelm van Wassenaer-Obdam door George de Marees 1697-1776.jpg|Unico Wilhelm van Wassenaer-Obdam, kot ga je naslikal George de Marees
Slika:Coat of Arms Van Duvenvoorde &amp; Van Wassenaer Obdam (enriched).png|Grb Wassenaarskih
Slika:Blason famille van Duvoorde.svg|Grb rodbine Duvenvoordskih (ali Duvoordskih)
Slika:Blason Guillaume van Duvoorde.svg|Grb [[Viljem Duvenvoordski|Viljema Duvenvoordskega]] (ali Duvoordskega)
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* Wassenaar, občina v Južni Holandiji

== Literatura ==

* JC Kort in RC Hol: ''Wassenaer, de oudste: Het archief van de familie Van Wassenaer van Duvenvoorde in Nizozemska archiefperspectief.'' ''Inventaris van het archief van de familie Van Wassenaer van Duvenvoorde, 1266–1996'', Verloren bv, Hilversum, 2002.
* Nederland's Adelsboek 97 (2012), str.&amp;nbsp;131-188.

== Zunanje povezave ==

* [http://www.wassenaer.nl/ Spletna stran družine Wassenaarskih]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Was]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]</text>
      <sha1>czsndralc4bq04zuq48m7kozp1b0cvt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677138</id>
      <parentid>6677136</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:55:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Veja Polanenskih */</comment>
      <origin>6677138</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10984" sha1="cq7mql0ulv4g13bpbxshlzd9io5h3wc" xml:space="preserve">{{Infopolje Družina|name=Gospodje Wassenaarski|native_name=|native_name_lang=|other_names=|coat_of_arms=Van Wassenaer wapen 1815.svg|alt=|coat_of_arms_caption=Grb|image_size=180px|type=plemiška družina|parent_family=|country=[[Image:Flag of the Netherlands.svg|22px]] [[Nizozemska]]|founded=13. stoletje|founder=Filip Wassenaarski|current_head=|dissolution=&lt;!-- {{End date|YYYY}} --&gt;|final_ruler=|estate=|footnotes=|titles=|styles=[[grof]], [[baron]]|deposition=|cadet_branches=}}

'''Gospodje Wassenaarski''' je ime stare holandske plemiške družine, ki so bili prvič omenjeni v [[Grofija Holandija|grofiji Holandiji]]  3. novembra 1200. So ena redkih prvotnih plemiških družin iz [[Holandija|Holandije]], ki se je ohranila do danes. Člani družine nosijo nasiv gradiščana (grajskega gospoda ali [[Baron|baronski]] naslov.

== Izvor imena ==
Rodbina je bila že od nekdaj plemiška (» Uradel «). Po družinski legendi je ime morda vzeto iz polmeseca (''wassende'') na družinskem [[Grb|grbu]], ki je bil izposojen iz [[Arabski svet|arabskega]] prapora, ki ga je član družine Wassenaarskih dobil med [[Križarske vojne|križarskim pohodom]]. Glede na nekatere družinske arhive Wassenaar pomeni vodni gospodje (Wasser Herren), ali morski gospodarji/kralji, kar je bil tradicionalni naslov, ki so ga osvajalci Rimljani (pod [[Kaligula|Kaligulo]] ) priznali, medtem ko so uničevali kralje [[Batavija (regija)|Batavije]].

== Zgodovina družine ==
[[Slika:Zegel_met_wapen_Dirk_I_van_Wassenaer_1226.jpg|sličica| Pečat Dirka I. (1226)]]
Ustanovitelj družine Wassenaarskih je bil [[Filip Wassenarski-Duvenvoordski|Filip]], ki je živel v začetku 13. stoletja in je bil lastnik zemljišč v Wassenaarju . Bil je vazal grofa Viljema I. Holandskega, ki je sodeloval v [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] in [[Peta križarska vojna|peti križarski vojni]].

=== Stranske veje Wassenaarskih ===
Filipov sin Dirk I. je ustanovil stransko vejo  ''Wassenaarskih'', Kranenburških in ''van Groeneveltskih''. Pečat Dirka I. iz leta 1226 prikazuje drugačen grb kot njegov poznejši grb, vendar je polmesec morda takrat služil kot grb. Vejo ''Wassenaarskih'' so leta 1340 [[Grof Holandski|holanski grofje]] postavili za gradiščane (burgraves) [[Leiden|Leidna.]] Leta 1544 je ta veja izumrla.

=== Veja Duvenvoordskih ===
Dirkov mlajši brat [[Filip Wassenarski-Duvenvoordski]], znan kot Duvenvoordski (†1248), je leta 1226 prejel v dedni fevd [[Grad Duivenvoorde|grad Duivenvoorde]] in ustanovil stransko vejo ''Duvenvoordskih''.  Poročil se je s F(lorentijo) hčerko Arenta gospoda Rijswijka. Njegov sin Arend I. Duvenvoordski (†1268) je nadaljeval glavno vejo Duvenvoordskih (ki se je v 17. stoletju ponovno preimenovala ''Wassenaarske'').
[[Slika:Huis en heerlijkheid Duivenvoorde wapen.svg|thumb|170px|Grb plemiške rodbine Duivenvoorde.]]
*Arend I. Duvenvoordski (†1268), vitez, poročen z (Mahteld) Crayenhorstsko, hčerko gospoda Wouterja
**Floris Duvenvoordski (†1302), najstarejši sin, živel na gradu Duivenvoorde, je bil vpleten v umor [[Volfert I. Borselenski|Volferta Borsselenskega]]. Bil je poročen 1.) s hčerko Florisa Brederodskega in torej vnukinjo [[Dirk I. Brederodski|Dirka I. Brederodskega]] in 2.) z Margriet (ali Sofijo) hčerko gospoda Jakoba Woudeškega iz rodbine [[Gospodje Warmontski|Gospodov Warmontskih]]
***1): Arent II. Duvenvoordski (1303-ok. 1314), poročen z Jolanto Noordwijško
****Arent III. Duvenvoordski (1343-1385), vitez (1343), gospod fevdnega urada Noordwijkerhout (kupljen leta 1367), svetnik [[Viljem V. Holandski|Viljema V. Holandskega]], odvetnik [[Odvetništvo Rijnland|Rijnlanda]] in  Woerdena (1347-1340), svetnik [[Margareta II. Hainaultska]], član [[vojne trnka in trske|zavezništva Trkov]] (1350), bil v izgnanstvu od 1351 do 1357, poročen s Simone Sofijo hčerko Janeza Buggenskega, živel na [[Grad Duivenvoorde|gradu Duivenvoorde]] blizu Voorschotena
*****Arent IV. (1382-1425), najstarejši sin, gospod fevdnega urada [[Noordwijkerhout]], odvetnik [[Odvetništvo Delfland|Delflanda]] in [[Odvetništvo Schieland|Schielanda]] (od 1382), prišel v nemilost z drugimi plemiči člani Trnkov (1393-1394), viteški mojster [[Viljem VI. Holandski|Viljema VI. Holandskega]], dnevni spremljevalec (1408-1412, 1416, 1418), poročen z Elburg hčerko Ogiera [[zgodovina Kralingena|Cralingena]] in gospe Starrenburške, živel na [[Grad Duivenvoorde|gradu Duivenvoorde]] blizu Voorschotena
*****Dirk (1382-1426), vitez (1408), drugi sin, bil v izgnanstvu z drugimi plemiči Trske od  1393-1396, odvetnik Rijnlanda (1407-1409, v izgnanstvu leta 1426, poročen 1) z Heilwijf  Wijngaardensko († 1398) in 2) z Marija Zevendersko, bival na gradu [[grad Duivestein|Duivestein]] v Voorburgu; ustanovitelj rodbinske stranske veje Duivenstein, ki je izumrla v 16. st.
*****nezakonski sin: Klaas
******[[Arent Duvenvoordski|Arent VII. Duvenvoordski]] (Utrecht, 1528-1599) in Teodora Scherpenzeelska
*******[[Jakob Duvenvoordski]] (1574-1623)
*******[[Johan Duvenvoordski]] (1577-1645) Johan III. Duvenvoordski, pozneje se je imenoval Johan (Duvenvoordski ali Duivenvoordski) Wassenaarski
***1): Mahteld (†1349), opatinja v [[Seznam opatinj Rijnsburga|Rijnsburgu]]
***2): Aleise, opatinja [[Leeuwenhorst-Oud Leeuwenhorst|Leeuwenhorsta]] (iz 2. zakona)
**Wouter Duvenvoordski (?-1302), je bil skupaj s svojim bratom Florisom maja 1301 do smrti pretepen v Veereju
*Jan Duvenvoordski (omenjen 1226-1248) 
**Filip (1291-1307), vitez (1305), najstarejši sin, poročen z Elizabeto [[Gospostvo Vianen|Vianensko]]
***[[Janez I. Polanenski]] (ok. 1285–1342), vitez, poročen z Katarino Brederodsko. Je prednik Polanenske stranske linije
***nezakonski sin: [[Viljem Duvenvoordski |Viljem (Snickerieme) Duvenvoordski]] (1311-1353), vitez (1328), zakonsko priznan leta 1328, poročen z Heilwih Vianensko, brez zakonitih otrok, vendar imel 12 nezakonskih

Veja Duvenvoordska je na neki točki postala glavna veja rodbine Wassenaarskih. Potem so se spet začeli imenovati Wassenaarski.

=== Veja Polanenskih ===
[[Slika:Van_Polanen_wapen.svg|sličica| Grb rodbine Polanenskih]]
Veja Polanenskih je izhajala od mlajšega brata veje Duvenvoordskih. Arend I. Duvenvoordski je imel mlajšega brata Janeza Duvenvoordskega (zabeležen 1226-1248). Ta je bil  ustanovitelj veje Polanenskih. Njegov sin Filip III. Duivenvoordski (okoli 1248 – po 1301) je leta 1295 prejel fevd Polanen (blizu Monstra, Južna Holandija). Njegov sin [[Janez I. Polanenski]] (ok. 1285 – 1342) se je nato imenoval ''Polanenski''. V zgodnjih fazah [[Vojne trnka in trske|vojn trnka in trske]] je družina Polanenskih in njihov nezakonski potomec Viljem Duvenvoordski vodila frakcijo trnka. Glej: Gospodje Polanenski

Veja Polanenskih je imela kasneje pomembno vlogo. S poroko [[Ivana Polanenska|Ivane Polanenske]] z Engelbertom I. Nassavskim je rodbina Nassavskih prvič pridobila ozemlja na Nizozemskem, in sicer [[Breda, Nizozemska|Bredo]]. Mnogo kasneje je to dejstvo med drugim pripeljalo do vzpona [[Rodbina Orange-Nassau|rodbine Orange-Nassau]] do vladajoče dinastije v državi.

=== Veja Katwijkških ===

Ta veja je nastala po poroki leta 1668 med Jakobom Wassenaerskim, gospodom Voorschotena, Duivenvoorde in Veurja (1649-1707) z Jakobo Lierško, damo obeh Katwijkov in 't Zandta (1652-1693), hčerko Marije Reigersberške, dame obeh Katwijkov. Sprva, glede na posest Duivenvoorde, je bila to še vedno veja Duivenvoorde, dokler ta veja ni izumrla in grad ni zamenjal lastnika. Dve okrožji Katwijka ([[Katwijk aan Zee]] in [[Katwijk aan den Rijn]]) in [[Gospostvo 't Zandt|'t Zandt]] so bila gospostva, ki so bila v lasti te veje. Do danes te nazive uporablja član družine, običajno je ime imetnika naslova &quot;Wassenaerski Katwijkški.

Ta (zdaj najstarejša) veja je zagotavljala upravitelje na občinski, pokrajinski in nacionalni ravni.

=== Druge veje ===

Veja Duvenvoordskih se je končala z Jacobo Marijo Wassenaarsko, baronico Torck (1709–1771), katere potomci po ženski liniji, baroni Schimmelpenninck Oyenski, imajo še danes v lasti grad Duivenvoorde.&lt;gallery&gt;
Slika:De burcht leiden 2003.jpg|Grad [[Leiden]]
Slika:Kasteel Duivenvoorde 015.jpg|[[Grad Duivenvoorde|Grad Duivenvoorde]]
Slika:2010-04-25-breda-by-RalfR-12.jpg|Grad [[Breda]]
Slika:Kasteel Twickel.JPG|Grad Twickel
&lt;/gallery&gt;Jacob II. Wassenaarski Obdamski (1645–1714) se je leta 1676 poročil z Adrijano Sofijo Raesfeldsko, ki je podedovala grad Twickel blizu Deldena. Veja ''Wassenaarsko Opdamskih'' je bila leta 1711 povzdignjena v (nevladajoče) cesarske grofe. Ta veja je izumrla leta 1850 z Marijo Cornélijo Wassenaarsko Obdamsko (1799–1850), ki je grad zapustila svojim otrokom, baronom ''Heeckerensko Kellskim'', ki so prevzeli ime ''Heeckerensko Wassenaarski'' . Baronica Marija Amélija Heeckerensko Wassenaarska, rojena grofica Aldenburška Bentinck (1879–1975), je leta 1953 grad dala svoji družinski fondaciji. Zdaj ga upravljajo dediči njenega pra nečaka, grofa Kristjana Castell-Rüdenhausenskega (1952–2010).

Jakob Wassenaarski, gospod Voorschotena, Duivenvoorde in Veur (1649–1707), se je poročil z Jakobo Lyerensko, dedinjo [[Katwijk|Katwijka]], in tako ustanovil vejo ''Wassenaarsko Katwijških'', ki še vedno obstaja. Poleg tega sta bila gradova Hoekelum in Nederhemert do konca 20. stoletja v lasti članov družine Wassenaarskih.

V začetku 19. stoletja so vsi člani družine v Kraljevini Nizozemski  dobili baronski naziv.

== Slavni potomci rodbine Wassenaarskih ==

* [[Filip IV. Wassenaarski]], v 15. stoletju [[Vojne trnka in trske|Trskam]]-naklonjen župan [[Leiden|Leidena]] in  viskont Leidenski.
* [[Janez II. Wassenaarski]] (1483-1523), v službi Habsburžanov, nosilec reda zlatega runa in zadnji viskont Leidena.
* [[Jakob Wassenaarski Obdamski]], [[admiral]] v 17. stoletju.
* [[Unico Wilhelm van Wassenaer]], [[diplomat]] in  [[skladatelj]] v 18. stoletju.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Unico Wilhelm van Wassenaer-Obdam door George de Marees 1697-1776.jpg|Unico Wilhelm van Wassenaer-Obdam, kot ga je naslikal George de Marees
Slika:Coat of Arms Van Duvenvoorde &amp; Van Wassenaer Obdam (enriched).png|Grb Wassenaarskih
Slika:Blason famille van Duvoorde.svg|Grb rodbine Duvenvoordskih (ali Duvoordskih)
Slika:Blason Guillaume van Duvoorde.svg|Grb [[Viljem Duvenvoordski|Viljema Duvenvoordskega]] (ali Duvoordskega)
&lt;/gallery&gt;

== Glej tudi ==

* Wassenaar, občina v Južni Holandiji

== Literatura ==

* JC Kort in RC Hol: ''Wassenaer, de oudste: Het archief van de familie Van Wassenaer van Duvenvoorde in Nizozemska archiefperspectief.'' ''Inventaris van het archief van de familie Van Wassenaer van Duvenvoorde, 1266–1996'', Verloren bv, Hilversum, 2002.
* Nederland's Adelsboek 97 (2012), str.&amp;nbsp;131-188.

== Zunanje povezave ==

* [http://www.wassenaer.nl/ Spletna stran družine Wassenaarskih]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Was]]
[[Kategorija:Plemiške rodbine]]</text>
      <sha1>cq7mql0ulv4g13bpbxshlzd9io5h3wc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez II. Polanenski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>536191</id>
    <revision>
      <id>6677140</id>
      <parentid>6676929</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:10:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677140</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5792" sha1="sjqq8h14g197oy0vi8dt53634xuzbw5" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak Janez II. sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo De Leka.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v cerkvi Naše Gospe v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] .
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova:

* Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske
* Henrik iz Lecka (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>sjqq8h14g197oy0vi8dt53634xuzbw5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677173</id>
      <parentid>6677140</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroke in potomci */</comment>
      <origin>6677173</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5796" sha1="pjpgx593m8sp4mibvk3dcgu5tbv6zrr" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak Janez II. sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo De Leka.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v cerkvi Naše Gospe v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] .
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova:

* Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske
* [[Henrik iz Lecka]] (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>pjpgx593m8sp4mibvk3dcgu5tbv6zrr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677188</id>
      <parentid>6677173</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:17:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prva faza vojn trnka in trske */</comment>
      <origin>6677188</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5811" sha1="k8r8zq1sv00vzv4l1m91dix2ss54ybt" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo De Leka.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v cerkvi Naše Gospe v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] .
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova:

* Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske
* [[Henrik iz Lecka]] (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>k8r8zq1sv00vzv4l1m91dix2ss54ybt</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677189</id>
      <parentid>6677188</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:18:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Prva faza vojn trnka in trske */</comment>
      <origin>6677189</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5807" sha1="azhffolhlmeco5hn6q3lt58ol3wqngk" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v cerkvi Naše Gospe v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] .
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova:

* Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske
* [[Henrik iz Lecka]] (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>azhffolhlmeco5hn6q3lt58ol3wqngk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677191</id>
      <parentid>6677189</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:21:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677191</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5863" sha1="szj1vn6moxp7nf4x6p2onwp5c4sacyx" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|cerkvi Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda, Nizozemska|Bredi]].
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova:

* Dirk iz Lecka († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru Alejda Poelgeestske
* [[Henrik iz Lecka]] (um. 1427), poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>szj1vn6moxp7nf4x6p2onwp5c4sacyx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677195</id>
      <parentid>6677191</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:35:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroke in potomci */</comment>
      <origin>6677195</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5987" sha1="bjfq2746h0ivwkib4u4ds4w42posc2q" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|cerkvi Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda, Nizozemska|Bredi]].
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Imela sta dva sinova:

* [[Henrik Leški]] (1354–pred 8. avgustom 1428), vitez, [[Grad Heeswijk|gospod Heeswijka]], Dintherja, Gestla in Schijndela, poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske. 
* [[Dirk Leški]] († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru [[Alajda Poelgeestska|Alejda Poelgeestske]]
 

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>bjfq2746h0ivwkib4u4ds4w42posc2q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677201</id>
      <parentid>6677195</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:49:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroke in potomci */</comment>
      <origin>6677201</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6114" sha1="jjymp6w12gqvrn5pcrzyj1aztsq3wh4" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|cerkvi Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda, Nizozemska|Bredi]].
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Vsi ostali otroci iz drugega zakona se niso imenovali Polanenski 'Van Polanen', temveč Leški 'Van der Leck'. V drugem zakonu sta imela dva sinova:

* [[Henrik Leški]] (1354–pred 8. avgustom 1428), vitez, [[Grad Heeswijk|gospod Heeswijka]], Dintherja, Gestla in Schijndela, poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske. 
* [[Dirk Leški]] († 1416), poročen z Gilisje Kralingensko. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru [[Alajda Poelgeestska|Alejda Poelgeestske]]
 

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>jjymp6w12gqvrn5pcrzyj1aztsq3wh4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677210</id>
      <parentid>6677201</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poroke in potomci */</comment>
      <origin>6677210</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6313" sha1="6q1as87mh38d5r5sufyp0g0mi12biw1" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med bitko pri Baesweilerju leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|cerkvi Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda, Nizozemska|Bredi]].
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Vsi ostali otroci iz drugega zakona se niso imenovali Polanenski 'Van Polanen', temveč Leški 'Van der Leck'. V drugem zakonu sta imela dva sinova:

* [[Henrik Leški]] (1354–pred 8. avgustom 1428), vitez, [[Grad Heeswijk|gospod Heeswijka]], Dintherja, Gestla in Schijndela, poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske. 
* [[Dirk Leški]] (okoli 1355 - po 1416), se je leta 1388 poročil z Gilisje Kralingensko (1355–1410), hčerko Ogierja (III.), zaradi česar sta premoženja Kralingen in Honingen prešla v roke družine Leških, od leta 1485 pa v roke družine Van Assendelft. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru [[Alejda Poelgeestska|Alejde Poelgeestske]]
 

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>6q1as87mh38d5r5sufyp0g0mi12biw1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677212</id>
      <parentid>6677210</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:00:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje v Brabantu */</comment>
      <origin>6677212</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6340" sha1="3e3b4oymdewmx7n9dnpmxr1bpuanthj" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med [[Bitka pri Baesweilerju|bitko pri Baesweilerju]] leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Great Holme|Veliki Holmi]].

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|cerkvi Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda, Nizozemska|Bredi]].
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Vsi ostali otroci iz drugega zakona se niso imenovali Polanenski 'Van Polanen', temveč Leški 'Van der Leck'. V drugem zakonu sta imela dva sinova:

* [[Henrik Leški]] (1354–pred 8. avgustom 1428), vitez, [[Grad Heeswijk|gospod Heeswijka]], Dintherja, Gestla in Schijndela, poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske. 
* [[Dirk Leški]] (okoli 1355 - po 1416), se je leta 1388 poročil z Gilisje Kralingensko (1355–1410), hčerko Ogierja (III.), zaradi česar sta premoženja Kralingen in Honingen prešla v roke družine Leških, od leta 1485 pa v roke družine Van Assendelft. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru [[Alejda Poelgeestska|Alejde Poelgeestske]]
 

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>3e3b4oymdewmx7n9dnpmxr1bpuanthj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677213</id>
      <parentid>6677212</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:03:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Delovanje v Brabantu */</comment>
      <origin>6677213</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6328" sha1="28mgcc4exox09xklw6vfk0socc00qxd" xml:space="preserve">{{Infopolje Plemič|name=Janez II., gospod Polanenski|image=Blason Jean II de Wassenaer, Seigneur de la Lecke (selon Gelre).svg|image_size=125px|caption=Grb rodbine Polanenskih|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez I. Polanenski]]|mother=Katarina Brederodska|spouse=|birth_date={{circa|1325}}|birth_place=|death_date={{death date|1378|11|3|df=y}}|death_place=|burial_place=v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda|Bredi]]}}

'''Janez II., gospod Polanenski''' ({{Okoli|1325}} &amp;#x2013; 3. november 1378 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] ) je bil gospod Polanena, gospod De Leka in gospod [[Breda, Nizozemska|Brede]].

== Življenje ==
Bil je sin [[Janez I. Polanenski|Janeza I. Polanenskega]] in Katarine Brederodske. [[Grad Polanen]] blizu [[Monster, Južna Holandija|Monsterja]] je bil sedež prednikov družine. Leta 1327 je Janez I. pridobil [[grad Stari Haerlem]]. Leta 1339 je Janez II. kupil [[Baronija Breda|gospostvo Breda]] in skupaj z očetom zgradil grad Breda.

Janez je nasledil svojega očeta leta 1342 in prevzel tudi očetovo mesto svetnika grofa [[Grofija Holandija|Holandije]] in [[Grofija Zeeland|Zelandije]]. Jeseni 1343 je spremljal grofa [[Viljem IV. Holandski|Viljema IV.]] na romanju v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Sodeloval je tudi v [[Križarske vojne|križarski vojni]] proti [[Prusi|Prusom]]. Septembra 1345 ni bil prisoten v vojaškem pohodu proti Frizijcem, v kateri je med katastrofalno [[Bitka pri Warnsu|bitko pri Warnsu]] umrl Viljem IV. 17. novembra 1345 je Janez II. podelil [[grad Polanen]] v sekundarni fevd svojemu mlajšemu bratu [[Philip I of Polanen|Filipu I. Polanenskemu]].{{Sfn|Van Vliet|2000|p=50}}

=== Prva faza vojn trnka in trske ===
[[Viljem Duivenvoordski]] in njegov nečak [[Janez II. Polanenski]] sta bila voditelja tistega, kar je postalo znano kot stranka 'Trnkov' med [[Vojne trnka in trske|vojnami trnka in trske]]. Leta 1350 so odpotovali v [[Grofija Hainaut|Hainaut]], da bi se poklonili grofici [[Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica|Margareti II]]. Nekje med letoma 1347 in 1350 je bil Janez imenovan za gradiščanskega grofa Geertruidenberga. Leta 1350 je kupil gospostvo Breda za 43000 florinov od Janeza III., brabantskega vojvode. Nad Bredo si je pridobil tudi krvno sodstvo.

Vojne Trnka in Trske so se resno začele približno marca 1351. [[Grad Polanen]] je bil oblegan 2 tedna in nato porušen. [[Grad Stari Haerlem]] je bil zavzet po obleganju, ki je trajalo več kot 6 mesecev, čeprav Janez ni bil prisoten. Obleganje gradu Geertuidenberg je trajalo od oktobra 1351 do avgusta 1352. Tu je kot njegov poročnik poveljeval Janezov brat Filip. Zaradi vojne je Janez izgubil gospostvo Lek.

=== Čas regentstva Alberta Bavarskega ===
Leta 1358 je [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] postal regent Holandije za svojega brata. To je bilo dobro za člane stare frakcije Trnkov. Leta 1358 je bil Janez za svoje izgube nekoliko kompenziran z drugimi fevdi in posestmi.

=== Delovanje v Brabantu ===
Ne glede na poznejše dogodke v Holandiji se zdi, da je Janez svoja prizadevanja osredotočil na razširitev svojih posesti na območju Brede. Zaradi tega je bil bolj brabantski kot holandski gospod.

Janez II. je bil ujet med [[Bitka pri Baesweilerju|bitko pri Baesweilerju]] leta 1371. Nekaj mesecev pozneje so ga izpustili, potem ko so njegovi svojci plačali odkupnino. Leta 1375 je bil imenovan za namestnika grofa v [[Grote Waard]]u.

Janez II. je umrl leta 1378; pokopan je v [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|cerkvi Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) v [[Breda, Nizozemska|Bredi]].
[[File:Grafmonument van J. van Polanen met zijn 2 echtgenoten Olda van Hoorn en Machteld van Rotselaar - Breda - 20040135 - RCE.jpg|thumb|Grobnica [[Janez II. Polanenski|Janeza II.]] z njegovima prvima ženama v v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk)]]

== Poroke in potomci ==
Janez II. Polanenski se je poročil trikrat.

Leta 1340 se je poročil z Odo iz Horne-Altene (1318-1353), hčerko Viljema IV. Hornskega. Imela sta tri otroke:

* [[Janez III. Polanenski|Janez III.]], njegov dedič
* Beatrica ( {{Okoli|1344}} &amp;#x2013; 1394); poročena s Henrikom VIII., sinom [[Henry VII, Lord of Bautershem|Henrika VII.,gospoda Bautershemskega]], ki je bil kot Henrik I. tudi gospod Bergena op Zooma, in njegove žene Marije Merksheimske, gospe Wuustwezelske in Brechtske
* Oda ( {{Okoli|1351}} &amp;#x2013; 15. stoletje), poročena s [[Henry III, Burgrave of Montfoort|Henrikom III., Montfoortskim gradiščanskim grofom]]

Leta 1353 se je poročil z Matildo ( {{Okoli|1324}} &amp;#x2013; 1366), nezakonsko hčerko brabantskega vojvode Janeza III. Vsi ostali otroci iz drugega zakona se niso imenovali Polanenski 'Van Polanen', temveč Leški 'Van der Leck'. V drugem zakonu sta imela dva sinova:

* [[Henrik Leški]] (1354–pred 8. avgustom 1428), vitez, [[Grad Heeswijk|gospod Heeswijka]], Dintherja, Gestla in Schijndela, poročen z Ivano Ghistelleško, je bil svetovalec grofice [[Jakoba Bavarska|Jakobe]] Holandske. 
* [[Dirk Leški]] (okoli 1355 - po 1416), se je leta 1388 poročil z Gilisje Kralingensko (1355–1410), hčerko Ogierja (III.), zaradi česar sta premoženja Kralingen in Honingen prešla v roke družine Leških, od leta 1485 pa v roke družine Van Assendelft. Nekaj časa je bil izobčen, ker je bil osumljen sodelovanja pri umoru [[Alejda Poelgeestska|Alejde Poelgeestske]]
 

Leta 1370 se je poročil z Margareto, hčerko Otona, gospod Lippejskega in Irmgarde Markške. Imela sta enega sina:

* [[Oto Leški|Oton]] (umrl pred 20. oktobrom 1428), pred letom 1396 poročen s Sofijo, hčerko grofa Friderika III. Bergh-'s-Heerenberškega in [[Catherine of Buren|Katarine Burenske]]

== Reference ==

* HM Brokken: ''Het ontstaan van de Hoekse en Kabeljauwse twisten'', str.&amp;nbsp;414 in opombo 139 na strani 227
* [https://books.google.com/books?ei=IdVIULzDIerU0QXypoCABw&amp;id=j9ErAQAAMAAJ&amp;dq=Polanen&amp;q=leenmannen+verkregen+polanen#search_anchorOnline Vereeniging tot Uitgaaf der Bronnen van het Oud-Vaderlandsche Recht: ''Werken'', številka 17, Kemink, 1956]
* 

== Zunanje povezave ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 1378]]
[[Kategorija:Rojeni v 14. stoletju]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči|Polanenski]]</text>
      <sha1>28mgcc4exox09xklw6vfk0socc00qxd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:WikiProjekt 10000 nujnih</title>
    <ns>4</ns>
    <id>547557</id>
    <revision>
      <id>6677132</id>
      <parentid>6660423</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:42:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Tekmovalni del */ posodobitev</comment>
      <origin>6677132</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22460" sha1="evgcdc3jzvdcnrgfas8ppo0npc2ih59" xml:space="preserve">{{Status WikiProjekta|projekt=10000 nujnih|tema=splošno|koordinator=Yerpo|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:10000|portal=}}
[[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|right|100px|10k]]
'''WikiProjekt »10000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|razširjenega nabora člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], spremljevalni projekt [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu »1000 nujnih«]]. Podobno kot pri osnovnem gre tu za izbor 10.000 tem, ki so po konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev.

Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] slovenska Wikipedija pretežno stagnira, kar približno četrtina člankov nam manjka. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 16.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]], vendar zaradi ogromnega števila člankov tega ne spremljamo natančno.

== Sodelovanje ==
Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite ali dopolnite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete.

''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (&lt;nowiki&gt;~~~&lt;/nowiki&gt;).''
# — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt;
# — [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]])
# — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt;
# — [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]])
# — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]])

== Podporno gradivo ==
'''Pomembno:''' seznam 10.000 člankov na Meti je poln, ni pa zaprt in je manj spoliran kot [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|1000 nujnih]], saj se z njim ukvarja manj ljudi. Tako vsebuje nekatere članke o temah, ki bi jih težko opredelili za splošno pomembne. Če menite, da lahko kak članek zamenjate s pomembnejšim, kar pogumno.

Seznam je razdeljen po tematikah. Povezava PagePile odpre seznam člankov, ki ga je možno dalje obdelovati v različnih zunanjih orodjih. Uporaben zgled je PetScan, ki lahko recimo izpiše članke s seznama brez slovenskega interwikija (torej take, ki v slovenski Wikipediji še ne obstajajo).

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! področje !! PagePile !! Manjkajoči članki
|-
| [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/People|biografije]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68384 68384] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68384&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Anthropology, psychology and everyday life|antropologija, psihologija in vsakdanje teme]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68385 68385] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68385&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Philosophy and religion|filozofija in religija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68386 68386] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68386&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Society and social sciences|družba in družboslovje]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68387 68387] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68387&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Mathematics|matematika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68388 68388] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68388&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Physical_sciences|fizika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68390 68390] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68390&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Biology and health sciences|biologija in zdravstvene vede]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68391 68391] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68391&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Technology|tehnika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68392 68392] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68392&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Arts|umetnost, zabava in jeziki]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68393 68393] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68393&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Geography|geografija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68394 68394] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68394&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|-
| [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/History|zgodovina]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68395 68395] || [https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68395&amp;sitelinks_no=slwiki PetScan]
|}

Op.: seznami PagePile niso nujno ažurni.

'''[https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&amp;format=html&amp;id=68383 68383]''' je PagePile celotnega seznama, '''[https://petscan.wmflabs.org/?&amp;pagepile=68383&amp;sitelinks_no=slwiki tukaj]''' pa poizvedba v orodju PetScan, ki vrne manjkajoče članke (samo klikni gumb »Do it!« na dnu). '''[https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&amp;sitelinks_any=slwiki&amp;cb_labels_any_l=1&amp;edits%5Bflagged%5D=both&amp;negcats=&amp;cb_labels_no_l=1&amp;namespace_conversion=keep&amp;language=sl&amp;depth=0&amp;format=html&amp;combination=subset&amp;cb_labels_yes_l=1&amp;sortby=size&amp;wpiu=any&amp;active_tab=tab_other_sources&amp;edits%5Bbots%5D=both&amp;show_soft_redirects=both&amp;wikidata_item=no&amp;search_max_results=500&amp;ores_type=any&amp;pagepile=68383&amp;project=wikipedia&amp;common_wiki=other&amp;common_wiki_other=slwiki Ta poizvedba]''' vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti. Poizvedbe, posebej tiste na celem seznamu, so kar računsko zahtevne in se izvajajo nekaj deset sekund, zato velja potrpežljivost.

=== Tekmovalni del ===
&lt;div style=&quot;float:right; width:260px; border:1px solid #aaa; font-size:88%; background-color:#F9F9F9; margin-left:10px&quot;&gt;
{|
!colspan=&quot;2&quot;|Napredek &lt;small&gt;(april 2026)&lt;/small&gt;
|-
|Celokupen rezultat 
|&lt;div style=&quot;background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;background:#4F8F50; height:5px; width: 52px; align:left;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; 52 %
|-
|Začeti članki
|&lt;div style=&quot;background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;&quot;&gt;&lt;div style=&quot;background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:((10000-2259)/10000)*100 round 0}}px; align:left;&quot;&gt;&amp;nbsp;&lt;/div&gt;&lt;/div&gt; {{#expr:((10000-2259)/10000)*100 round 0}} %
|}
&lt;/div&gt;
Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 16.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (manj kot 8000 znakov), »navadne članke« (8000 do 16.000 znakov) in »dolge članke« (16.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Šteje se število znakov izvornega besedila, ne velikost članka v bajtih. Velikost za slovenščino se na koncu pomnoži s faktorjem 1,026 da je primerljiva z angleščino, ki potrebuje več znakov za izraziti isto vsebino. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 maksimum. Kriteriji so malo drugačni kot na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]], ker to lestvico vzdržuje nekdo drug in uporablja svoje.

Lestvica je posodobljena enkrat mesečno, običajno 16. v mesecu.

&lt;div style=&quot;height:265px;overflow:auto;&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Slovenska Wikipedija na lestvici po pokritosti razširjenega vzorca člankov
!Mesec
![[Povprečje|Povprečna]]&lt;br/&gt;velikost&lt;br/&gt;člankov
![[Mediana]]&lt;br/&gt;velikosti&lt;br/&gt;člankov
!Manjkajoči
!Škrbine
!Članki
!Dolgi&lt;br/&gt;članki
!Rezultat
!Uvrstitev
|-
|Maj 2026 || 14.799 || 6.506 || 2.259 || 4.281 || 1.534 || 1.926 || 52,17 || 37.
|-
|April 2026 || 14.725 || 6.482 || 2.265 || 4.294 || 1.525 || 1.916 || 52,07 || 38.
|-
|Marec 2026 || 14.642 || 6.457 || 2.278 || 4.294 || 1.528 || 1.900 || 51,93 || 38.
|-
|Februar 2026 || 14.558 || 6.409 || 2.288 || 4.305 || 1.523 || 1.884 || 51,79 || 38.
|-
|Januar 2026 || 14.500 || 6.371 || 2.291 || 4.316 || 1.523 || 1.870 || 51,70 || 39.
|-
|December 2025 || 14.311 || 6.220 || 2.298 || 4.345 || 1.522 || 1.835 || 51,49 || 40.
|-
|November 2025 || 14.226 || 6.174 || 2.302 || 4.360 || 1.519 || 1.819 || 51,38 || 40.
|-
|Oktober 2025 || 14.167 || 6.126 || 2.307 || 4.365 || 1.518 || 1.810 || 51,31 || 40.
|-
|September 2025 || 14.094 || 6.089 || 2.315 || 4.375 || 1.513 || 1.797 || 51,19 || 40.
|-
|Avgust 2025 || 14.018 || 6.035 || 2.329 || 4.386 || 1.502 || 1.783 || 51,02 || 40.
|-
|Julij 2025 || 13.960 || 5.961 || 2.341 || 4.395 || 1.495 || 1.769 || 50,88 || 40.
|-
|Junij 2025 || 13.913 || 5.909 || 2.350 || 4.402 || 1.485 || 1.763 || 50,78 || 40.
|-
|Maj 2025 || 13.824 || 5.862 || 2.364 || 4.408 || 1.483 || 1.745 || 50,61 || 40.
|-
|April 2025 || 13.665 || 5.826 || 2.379 || 4.420 || 1.484 || 1.717 || 50,40 || 40.
|-
|Marec 2025 || 13.511 || 5.811 || 2.384 || 4.427 || 1.484 || 1.705 || 50,31 || 40.
|-
|Februar 2025 || 13.427 || 5.787 || 2.393 || 4.430 || 1.484 || 1.693 || 50,21 || 40.
|-
|Januar 2025 || 13.378 || 5.768 || 2.400 || 4.430 || 1.481 || 1.689 || 50,15 || 40.
|-
|December 2024 || 13.293 || 5.745 || 2.406 || 4.440 || 1.477 || 1.677 || 50,05 || 40.
|-
|November 2024 || 13.221 || 5.735 || 2.415 || 4.436 || 1.487 || 1.662 || 49,95 || 40.
|-
|Oktober 2024 || 13.162 || 5.718 || 2.422 || 4.436 || 1.490 || 1.652 || 49,88 || 40.
|-
|September 2024 || 13.112 || 5.690 || 2.423 || 4.443 || 1.491 || 1.643 || 49,83 || 40.
|-
|Avgust 2024 || 13.073 || 5.681 || 2.431 || 4.444 || 1.489 || 1.636 || 49,75 || 40.
|-
|Julij 2024 || 12.972 || 5.633 || 2.440 || 4.450 || 1.486 || 1.624 || 49,63 || 40.
|-
|Junij 2024 || 12.914 || 5.595 || 2.451 || 4.455 || 1.482 || 1.612 || 49,51 || 40.
|-
|Maj 2024 || 12.822 || 5.567 || 2.463 || 4.460 || 1.481 || 1.596 || 49,37 || 40.
|-
|April 2024 || 12.760 || 5.531 || 2.475 || 4.462 || 1.478 || 1.585 || 49,24 || 40.
|-
|Marec 2024 || 12.630 || 5.500 || 2.496 || 4.464 || 1.476 || 1.564 || 49,03 || 40.
|-
|Februar 2024 || 12.549 || 5.480 || 2.509 || 4.470 || 1.476 || 1.545 || 48,87 || 40.
|-
|Januar 2024 || 12.426 || 5.464 || 2.515 || 4.475 || 1.475 || 1.535 || 48,79 || 40.
|-
|December 2023 || 12.341 || 5.457 || 2.522 || 4.478 || 1.470 || 1.530 || 48,72 || 40.
|-
|November 2023 || 12.260 || 5.425 || 2.532 || 4.487 || 1.465 || 1.516 || 48,58 || 40.
|-
|Oktober 2023 || 12.177 || 5.415 || 2.541 || 4.494 || 1.463 || 1.502 || 48,46 || 40.
|-
|September 2023 || 12.135 || 5.384 || 2.550 || 4.499 || 1.457 || 1.494 || 48,36 || 40.
|-
|Avgust 2023 || 12.107 || 5.380 || 2.570 || 4.488 || 1.457 || 1.485 || 48,22 || 40.
|-
|Julij 2023 || 12.025 || 5.345 || 2.590 || 4.488 || 1.451 || 1.471 || 48,03 || 40.
|-
|Junij 2023 || 11.981 || 5.319 || 2.601 || 4.493 || 1.446 || 1.460 || 47,91 || 40.
|-
|Maj 2023 || 11.898 || 5.277 || 2.610 || 4.500 || 1.447 || 1.443 || 47,78 || 40.
|-
|April 2023 || 11.832 || 5.219 || 2.622 || 4.511 || 1.433 || 1.434 || 47,64 || 40.
|-
|Marec 2023 || 11.796 || 5.198 || 2.638 || 4.522 || 1.414 || 1.426 || 47,48 || 41.
|-
|Februar 2023 || 11.769 || 5.170 || 2.646 || 4.539 || 1.393 || 1.422 || 47,36 || 41.
|-
|Januar 2023 || 11.727 || 5.148 || 2.667 || 4.539 || 1.383 || 1.411 || 47,18 || 41.
|-
|December 2022 || 11.675 || 5.134 || 2.672 || 4.543 || 1.381 || 1.404 || 47,11 || 41.
|-
|November 2022 || 11.610 || 5.091 || 2.687 || 4.545 || 1.377 || 1.391 || 46,96 || 41.
|-
|Oktober 2022 || 11.554 || 5.063 || 2.697 || 4.551 || 1.371 || 1.381 || 46,85 || 41.
|-
|September 2022 || 11.317 || 4.944 || 2.708 || 4.575 || 1.363 || 1.354 || 46,64 || 41.
|-
|Avgust 2022 || 11.264 || 4.924 || 2.717 || 4.585 || 1.355 || 1.343 || 46,52 || 41.
|-
|Julij 2022 || 11.184 || 4.897 || 2.736 || 4.581 || 1.353 || 1.330 || 46,35 || 41.
|-
|Junij 2022 || 11.129 || 4.879 || 2.743 || 4.587 || 1.352 || 1.318 || 46,26 || 40.
|-
|Maj 2022 || 11.118 || 4.872 || 2.745 || 4.588 || 1.349 || 1.318 || 46,24 || 40.
|-
|April 2022 || 11.056 || 4.854 || 2.751 || 4.598 || 1.348 || 1.303 || 46,13 || 40.
|-
|Marec 2022 || 10.987 || 4.834 || 2.762 || 4.599 || 1.347 || 1.292 || 46,02 || 40.
|-
|Februar 2022 || 10.927 || 4.822 || 2.765 || 4.601 || 1.348 || 1.286 || 45,98 || 40.
|-
|Januar 2022 || 10.858 || 4.815 || 2.774 || 4.606 || 1.349 || 1.271 || 45,86 || 40.
|-
|December 2021 || 10.805 || 4.792 || 2.780 || 4.617 || 1.341 || 1.262 || 45,76 || 40.
|-
|November 2021 || 10.749 || 4.771 || 2.790 || 4.616 || 1.338 || 1.256 || 45,67 || 40.
|-
|Oktober 2021 || 10.714 || 4.750 || 2.805 || 4.618 || 1.328 || 1.249 || 45,54 || 40.
|-
|September 2021 || 10.691 || 4.739 || 2.812 || 4.621 || 1.324 || 1.243 || 45,47 || 40.
|-
|Avgust 2021 || 10.647 || 4.722 || 2.819 || 4.627 || 1.321 || 1.233 || 45,37 || 40.
|-
|Julij 2021 || 10.614 || 4.704 || 2.831 || 4.626 || 1.318 || 1.225 || 45,27 || 40.
|-
|Junij 2021 || 10.578 || 4.680 || 2.843 || 4.624 || 1.318 || 1.215 || 45,16 || 40.
|-
|Maj 2021 || 10.466 || 4.650 || 2.849 || 4.631 || 1.314 || 1.206 || 45,07 || 40.
|-
|April 2021 || 10.365 || 4.635 || 2.851 || 4.642 || 1.311 || 1.196 || 45,00 || 40.
|-
|Marec 2021 || 10.323 || 4.639 || 2.860 || 4.648 || 1.307 || 1.185 || 44,89 || 40.
|-
|Februar 2021 || 10.274 || 4.683 || 2.874 || 4.637 || 1.317 || 1.172 || 44,78 || 40.
|-
|Januar 2021 || 10.149 || 4.642 || 2.892 || 4.641 || 1.314 || 1.153 || 44,59 || 41.
|-
|December 2020 || 10.095 || 4.619 || 2.904 || 4.644 || 1.312 || 1.140 || 44,46 || 41.
|-
|November 2020 || 10.008 || 4.591 || 2.912 || 4.650 || 1.311 || 1.127 || 44,35 || 41.
|-
|Oktober 2020 || 9.886 || 4.572 || 2.927 || 4.661 || 1.305 || 1.107 || 44,16 || 41.
|-
|September 2020 || 9.870 || 4.572 || 2.932 || 4.661 || 1.302 || 1.105 || 44,12 || 41.
|-
|Avgust 2020 || 9.848 || 4.560 || 2.942 || 4.656 || 1.301 || 1.101 || 44,05 || 41.
|-
|Julij 2020 || 9.831 || 4.556 || 2.949 || 4.654 || 1.298 || 1.099 || 43,99 || 41.
|-
|Junij 2020 || 9.798 || 4.541 || 2.958 || 4.655 || 1.297 || 1.090 || 43,90 || 41.
|-
|Maj 2020 || 9.766 || 4.522 || 2.967 || 4.658 || 1.293 || 1.082 || 43,81 || 41.
|-
|April 2020 || 9.714 || 4.502 || 2.978 || 4.660 || 1.288 || 1.074 || 43,70 || 41.
|-
|Marec 2020 || 9.654 || 4.485 || 2.991 || 4.662 || 1.289 || 1.058 || 43,56 || 41.
|-
|Februar 2020 || 9.621 || 4.462 || 3.003 || 4.667 || 1.286 || 1.044 || 43,42 || 41.
|-
|Januar 2020 || 9.596 || 4.453 || 3.019 || 4.663 || 1.282 || 1.036 || 43,29 || 41.
|-
|December 2019 || 9.565 || 4.436 || 3.027 || 4.666 || 1.279 || 1.028 || 43,20 || 41.
|-
|November 2019 || 9.530 || 4.416 || 3.033 || 4.671 || 1.274 || 1.022 || 43,13 || 41.
|-
|Oktober 2019 || 9.468 || 4.384 || 3.043 || 4.672 || 1.270 || 1.015 || 43,03 || 41.
|-
|September 2019 || 9.405 || 4.373 || 3.049 || 4.677 || 1.272 || 1.002 || 42,95 || 41.
|-
|Avgust 2019 || 9.371 || 4.349  || 3.058 || 4.683 || 1.263 || 996 || 42,85 || 41. 
|-
|Julij 2019 || 9.346 || 4.336 || 3.067 || 4.684 || 1.258 || 991 || 42,77 || 41.
|-
|Junij 2019 || 9.323 || 4.329 || 3.076 || 4.681 || 1.256 || 987 || 42,70 || 41.
|-
|Maj 2019 || 9.295 || 4.315 || 3.084 || 4.684 || 1.249 || 983 || 42,62 || 41.
|-
|April 2019 || 9.259 || 4.292 || 3.090 || 4.687 || 1.246 || 977 || 42,55 || 41.
|-
|Marec 2019 || 9.225 || 4.287 || 3.091 || 4.692 || 1.245 || 972 || 42,52 || 41.
|-
|Februar 2019 || 9.183 || 4.285 || 3.112 || 4.684 || 1.241 || 963 || 42,36 || 41.
|-
|Januar 2019 || 9.111 || 4.271 || 3.123 || 4.687 || 1.239 || 951 || 42,24 || 40.
|-
|December 2018 || 9.077 || 4.253 || 3.123 || 4.697 || 1.237 || 943 || 42,19 || 40.
|-
|September 2018 || 9.023 || 4.225 || 3.132 || 4.686 || 1.235 || 930 || 42,06 || 40.
|-
|Avgust 2018 || 8.984 || 4.215 || 3.136 || 4.694 || 1.237 || 923 || 42,02 || 40.
|-
|Julij 2018 || 8.953 || 4.205 || 3.145 || 4.695 || 1.236 || 915 || 41,93 || 40.
|-
|Junij 2018 || 8.925 || 4.204 || 3.158 || 4.693 || 1.234 || 907 || 41,82 || 40.
|-
|Maj 2018 || 8.867 || 4.179 || 3.182 || 4.689 || 1.226 || 896 || 41,63 || 40.
|-
|April 2018 || 8.846 || 4.165 || 3.190 || 4.690 || 1.223 || 891 || 41,56 || 40.
|-
|Marec 2018 || 8.829 || 4.152 || 3.199 || 4.689 || 1.217 || 887 || 41,48 || 40.
|-
|Februar 2018 || 8.804 || 4.146 || 3.212 || 4.690 || 1.215 || 882 || 41,39 || 39.
|-
|Januar 2018 || 8.742 || 4.126 || 3.224 || 4.690 || 1.209 || 876 || 41,28 || 39.
|-
|December 2017 || 8.711 || 4.118 || 3.230 || 4.696 || 1.203 || 871 || 41,21 || 39. 	
|-
|November 2017 || 8.692 || 4.102 || 3.238 || 4.697 || 1.198 || 867 || 41,14 || 39.
|-
|Oktober 2017 || 8.667 || 4.095 || 3.248 || 4.693 || 1.196 || 863 || 41,06 || 39.
|-
|September 2017 || 8.649 || 4.095 || 3.261 || 4.688 || 1.192 || 859 || 40,97 || 40.
|-
|Avgust 2017 || 8.617 || 4.080 || 3.272 || 4.689 || 1.184 || 855 || 40,88 || 40.
|-
|Julij 2017 || 8.595 || 4.072 || 3.281 || 4.689 || 1.180 || 850 || 40,80 || 40.
|-
|Junij 2017 || 8.547 || 4.049 || 3.288 || 4.695 || 1.178 || 839 || 40,70 || 40.
|-
|Maj 2017 || 8.520 || 4.038 || 	3.302 || 4.698 || 1.167 || 833 || 40,57 || 40.
|-
|April 2017 || 8.463 || 4.008 || 3.315 || 4.709 || 1.153 || 823 || 40,42 || 40.
|-
|Marec 2017 || 8.438 || 3.997 || 3.328 || 4.710 || 1.146 || 816 || 40,30 || 40.
|-
|Februar 2017 || 8.411 || 3.978 || 3.343 || 4.709 || 1.135 || 813 || 40,19 || 40.
|-
|Januar 2017 || 8.354 || 3.953 || 3.379 || 4.693 || 1.125 || 802 || 39,93 || 40.
|-
|December 2016 || 8.324 || 3.922 || 3.381 || 4.702 || 1.118 || 799 || 39,88 || 40.
|-
|November 2016 || 8.309 || 3.917 || 3.400 || 4.688 || 1.117 || 795 || 39,77 || 40.
|-
|Oktober 2016 || 8.283 || 3.901 || 3.408 || 4.684 || 1.117 || 791 || 39,71 || 40.
|-
|September 2016 || 8.240 || 3.883 || 3.414 || 4.688 || 1.115 || 783 || 39,63 || 40.
|-
|Avgust 2016 || 8.222 || 3.871 || 3.420 || 4.690 || 1.108 || 782 || 39,58 || 40.
|-
|Julij 2016 || 8.176 || 3.853 || 3.429 || 4.701 || 1.094 || 776 || 39,47 || 40.
|-
|Junij 2016 || 8.138 || 3.821 || 3.449 || 4.698 || 1.083 || 770 || 39,31 || 40.
|-
|Maj 2016 || 8.124 || 3.817 || 3.470 || 4.687 || 1.076 || 767 || 39,17 || 40.
|-
|April 2016 || 8.055 || 3.797 || 3.487 || 4.699 || 1.056 || 758 || 38,99 || 40.
|-
|Marec 2016 || 8.009 || 3.776 || 3.500 || 4.704 || 1.045 || 751 || 38,87 || 40.
|-
|Februar 2016 || 7.967 || 3.755 || 3.511 || 4.713 || 1.030 || 746 || 38,75 || 40.
|-
|Januar 2016 || 7.909 || 3.740 || 3.530 || 4.715 || 1.019 || 736 || 38,58 || 40.
|-
|December 2015 || 7.857 || 3.725 || 3.543 || 4.713 || 1.019 || 725 || 38,46 || 40.
|-
|November 2015 || 7.779 || 3.710 || 3.555 || 4.716 || 1.013 || 716 || 38,34 || 40.
|-
|Oktober 2015 || 7.744 || 3.701 || 3.569 || 4.709 || 1.011 || 711 || 38,24 || 40.
|-
|September 2015 || 7.708 || 3.687 || 3.579 || 4.718 || 998 || 705 || 38,12 || 40.
|-
|Avgust 2015 || 7.623 || 3.677 || 3.601 || 4.721 || 987 || 691 || 37,92 || 40.
|-
|Julij 2015 || 7.554 || 3.658 || 3.619 || 4.723 || 975 || 683 || 37,76 || 40.
|-
|Junij 2015 || 7.453 || 3.638 || 3.639 || 4.725 || 969 || 667 || 37,56 || 40.
|-
|Maj 2015 || 7.307 || 3.601 || 3.658 || 4.737 || 961 || 644 || 37,33 || 40.
|-
|April 2015 || 7.224 || 3.584 || 3.667 || 4.745 || 958 || 629 || 37,20 || 40.
|-
|Marec 2015 || 7.174 || 3.573 || 3.678 || 4.740 || 961 || 621 || 37,12 || 40.
|-
|Februar 2015 || 7.138 || 3.575 || 3.695 || 4.733 || 959 || 613 || 36,99 || 40.
|-
|Januar 2015 || 7.105 || 3.541 || 3.782 || 4.688 || 930 || 600 || 36,41 || 41.
|-
|December 2014 || 7.021 || 3.505 || 3.831 || 4.664 || 921 || 584 || 36,07 || 41.
|-
|November 2014 || 6.953 || 3.482 || 3.843 || 4.670 || 916 || 571 || 35,93 || 41.
|-
|Oktober 2014 || 6.924 || 3.457 || 3.875 || 4.651 || 906 || 568 || 35,73 || 41.
|-
|September 2014 || 6.879 || 3.444 || 3.884 || 4.657 || 897 || 562 || 35,63 || 41.
|-
|Avgust 2014 || 6.838 || 3.413 || 3.962 || 4.612 || 875 || 551 || 35,13 || 41.
|-
|Julij 2014 || 6.821 || 3.409 || 3.976 || 4.569 || 862 || 542 || 34,91 || 41.
|-
|Junij 2014 || 6.788 || 3.396 || 4.032 || 4.576 || 860 || 532 || 34,65 || 41.
|-
|Maj 2014 || 6.757 || 3.385 || 4.070 || 4.562 || 842 || 526 || 34,38 || 41.
|-
|April 2014 || 6.733 || 3.384 || 4.080 || 4.522 || 834 || 517 || 34,20 || 41.
|-
|Marec 2014 || 6.678 || 3.371 || 4.092 || 4.528 || 825 || 512 || 34,09 || 41.
|-
|Februar 2014 || 6.585 || 3.365 || 4.102 || 4.520 || 815 || 504 || 33,95 || 41.
|-
|Januar 2014 || 6.467 || 3.338 || 4.175 || 4.541 || 800 || 489 || 33,58 || 41.
|-
|December 2013 || 6.333 || 3.300 || 4.215 || 4.524 || 792 || 469 || 33,25 || 41.
|-
|November 2013 || 6.300 || 3.279 || 4.223 || 4.534 || 778 || 465 || 33,16 || 41.
|-
|Oktober 2013 || 6.212 || 3.254 || 4.258 || 4.515 || 775 || 452 || 32,91 || 41.
|-
|September 2013 || 6.184 || 3.256 || 4.310 || 4.517 || 770 || 447 || 32,69 || 41.
|-
|Avgust 2013 || 6.106 || 3.209 || 4.316 || 4.505 || 745 || 434 || 32,45 || 41.
|-
|Julij 2013 || || 3.355 || 3.583 || 3.682 || 612 || 354 || 32,24 || 41.
|}
&lt;/div&gt;

[[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih]]</text>
      <sha1>evgcdc3jzvdcnrgfas8ppo0npc2ih59</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ararat (žganje)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>549525</id>
    <revision>
      <id>6677147</id>
      <parentid>6093942</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:45:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677147</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5191" sha1="ci5oelggks9r6hhpqlsexcduncbnsxu" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Ararat}}
[[Slika:Ararat_brandy_from_yerevan.jpg|sličica|konjak Ararat ]]
'''Ararat''' (stilizirano kot '''ArArAt''') je blagovna znamka [[Armenija|armenskega]] [[Žgana pijača|žganja]], ki ga proizvaja Yerevan Brandy Company v glavnem mestu [[Erevan]] od leta 1887. [[Ararat]] je s 5.165 [[Meter|m]] najvišja gora, ki se danes nahaja v [[Turčija|Turčiji]], za [[Armenci|Armence]] je to sveta gora in nikoli niso preboleli njegove izgube, saj njen obris še danes najdemo v državnem [[Grb|grbu]]. Pijača Ararat je pridelana iz belega [[Grozdje|grozdja]] in [[Izvir|izvirske vode]] po tradicionalni metodi. »Navadna žganja« te znamke so starana med 3 in 6 let. »Starana žganja« so stara med 10 in 30 let.

Žganje Ararat se prodaja predvsem v državah nekdanje [[Sovjetska zveza|ZSSR]], med katerimi so predvsem [[Rusija]], [[Gruzija]], [[Ukrajina]] in [[Belorusija]]. V rusko govorečih državah nekdanje Sovjetske zveze se armensko žganje trži kot [[konjak]]. Leta 1900 je žganje osvojilo nagrado Grand-prix v [[Pariz|Parizu]], kar je Araratu omogočilo, da je svoje žganje zakonito imenoval »konjak«, dokler niso poimenovanja po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] preklicali.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Micallef|first=Joseph V.|title=Exploring The World Of Armenian Brandy|url=https://www.forbes.com/sites/joemicallef/2018/04/12/exploring-the-world-of-armenian-brandy/|accessdate=2022-09-05|website=Forbes|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;multiple1&quot;&gt;[http://www.en.cigarclan.com/articles/2004/1/11/ Cigar Clan Magazine, In the Steps of Churchill, Volume I 2004] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081226172045/http://www.en.cigarclan.com/articles/2004/1/11/|date=December 26, 2008}}&lt;/ref&gt; Izraz »žganje« se v regiji ni nikoli zares prijel. &lt;ref name=&quot;kommersat&quot;&gt;{{Navedi časopis|last=Vladimir Gendlin|date=2003|title=Armenia. The cognac republic|url=http://www.kommersant.com/t373890/r_2/n_10/Armenia|url-status=dead|journal=Коммерсантъ|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930184435/http://www.kommersant.com/t373890/r_2/n_10/Armenia|archive-date=2007-09-30|access-date=2007-07-28}}&lt;/ref&gt;

== V politiki ==
[[Slika:Brandy_Ararat.jpg|sličica| Ararat]]
Nedokumentirana anekdota trdi, da je bil leta 1945 med [[Jaltska konferenca|konferenco v Jalti]] [[Winston Churchill]] tako navdušen nad armenskim žganjem Dvin, ki mu ga je podaril [[Josif Stalin]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Dockter|first=Warren|date=2015|title=How to drink like Winston Churchill|language=en-GB|work=Daily Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/winston-churchill/11374144/How-to-drink-like-Winston-Churchill.html|accessdate=2017-10-19|issn=0307-1235}}&lt;/ref&gt; da je prosil, naj mu vsako leto pošljejo več zabojev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/9532092.stm|work=BBC News|first=Alex|last=Renton|title=Armenian brandy's Churchill boast|date=7 July 2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=BBC News {{!}} EUROPE {{!}} Armenian brandy demands respect|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/790774.stm|website=news.bbc.co.uk|accessdate=2023-09-17}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;multiple&quot;&gt;[http://news.bbc.co.uk/1/hi/business/3777007.stm BBC: Spirited return for Armenian brandy, 8 June 2004]&lt;/ref&gt; Po poročanju so Churchillu letno poslali 400 steklenic.&lt;ref name=&quot;multiple1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LES&quot; /&gt; To žganje je dobilo ime po starodavni prestolnici [[Dvin (antično mesto)|Dvin]], prvič pa je bilo proizvedeno leta 1943.&lt;ref name=&quot;LES&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.thisislondon.co.uk/news/uk/first-chance-to-buy-brandy-that-stalin-served-churchill-7582925.html|title=First chance to buy brandy that Stalin served Churchill|work=[[London Evening Standard]]|date=23 March 2012|quote=Sir Winston Churchill's favourite Armenian brandy... The brandy, which was also a favourite of Agatha Christie and Frank Sinatra, has been made in the Ararat Valley since 1877.|first=Jonathan|last=Prynn|accessdate=6 March 2015|archive-date=2012-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325200738/http://www.thisislondon.co.uk/news/uk/first-chance-to-buy-brandy-that-stalin-served-churchill-7582925.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med srečanjem leta 2013 v svoji osebni vili v [[Soči, Rusija|Sočiju]] je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] britanskemu premierju [[David Cameron|Davidu Cameronu]] Ararat podaril kot darilo, pri čemer je spomnil na Stalinovo ponudbo Churchillu leta 1945.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|last=Parfitt|first=Tom|date=10 May 2013|title=David Cameron says 'real progress' made with Vladimir Putin over Syria|work=The Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/politics/david-cameron/10049292/David-Cameron-says-real-progress-made-with-Vladimir-Putin-over-Syria.html}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://pernod-ricard.am/ Pernod Ricard Armenija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180419060349/https://pernod-ricard.am/|date=2018-04-19}} 
* [http://www.ybc.am/ Yerevan Brandy Company]
* [https://web.archive.org/web/20120923004653/http://www.araratbrandy.co.uk/ Vinorium (UK) Ltd.]
[[Kategorija:Armenska kuhinja]]
[[Kategorija:Žgane pijače]]</text>
      <sha1>ci5oelggks9r6hhpqlsexcduncbnsxu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 1973</title>
    <ns>0</ns>
    <id>549909</id>
    <revision>
      <id>6677366</id>
      <parentid>6266048</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:48:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20510" sha1="tgdqj6y7kdamm6wvfrsobse6umjdcxp" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 1973
| image              = 
| image_size         = 
| image_caption      = 
| date               = 18. maj–9. junij
| stages             = 21
| distance           = 3801
| unit               = km
| time               = 106h 54' 41&quot;
| speed              = 35.506
| first              = [[Eddy Merckx]]
| first_nat          = BEL
| first_team         = {{ct|Molteni|1973}}
| first_color        = pink
| second             = [[Felice Gimondi]]
| second_nat         = ITA
| second_team        = {{ct|BIA|1973}}
| third              = [[Giovanni Battaglin]]
| third_nat          = ITA
| third_team         = {{ct|Jollj|1973}}
| points             = [[Eddy Merckx]]
| points_nat         = BEL
| points_team        = {{ct|Molteni|1973}}
| points_color       = violet
| mountains          = [[José Manuel Fuente]]
| mountains_nat      = ESP
| mountains_natvar   = 1945
| mountains_team     = {{ct|KAS|1973}}
| mountains_color    = green
| combination        = [[Eddy Merckx]]
| combination_nat    = BEL
| combination_team   = {{ct|Molteni|1973}}
| sprints            = [[Domingo Perurena]]
| sprints_nat        = ESP
| sprints_natvar     = 1945
| sprints_team       = {{ct|KAS|1973}}
| team               = {{ct|Molteni|1973}}
| previous           = [[Dirka po Italiji 1972|1972]]
| next               = [[Dirka po Italiji 1974|1974]]
}}

'''Dirka po Italiji 1973''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 1973}}) je 56. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[18. maj]]a v [[Verviers]]u in končala [[9. junij]]a v [[Trst]]u.&lt;ref name=&quot;BRI 73&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://bikeraceinfo.com/giro/giro1973.html |title=1973 Giro d'Italia |work= Bike Race Info |publisher=Dog Ear Publishing |author=Bill and Carol McGann|access-date=6 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102081424/http://bikeraceinfo.com/giro/giro1973.html|archive-date=2 January 2015|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Sodelovalo je 140 kolesarjev iz 14-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je četrtič osvojil [[Eddy Merckx]] ({{ct|Molteni|1973}}), drugo mesto [[Felice Gimondi]] ({{ct|BIA|1973}}), tretje pa [[Giovanni Battaglin]] ({{ct|Jollj|1973}}). Vijolično majico je osvojil Eddy Merckx, zeleno majico pa [[José Manuel Fuente]] ({{ct|KAS|1973}}).&lt;ref name=&quot;ELM 20&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/06/10/MD19730610-019.pdf|title=Merckx, &lt;&lt;Maglia Rosa&gt;&gt; De Principio A Fin|language=es|date=10 June 1973|page=19|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=Merckx, &lt;&lt;Pink Jersey&gt;&gt; From Beginning to End|archive-url=https://web.archive.org/web/20150309225441/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/06/10/MD19730610-019.pdf|archive-date=9 March 2015|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LS 21 &amp; FC&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,22/articleid,0149_01_1973_0135_0022_5722835/|title=Giro-record per Merckx, sempre in rosa|author=Gianni Pignata|language=it|date=10 June 1973|page=22|newspaper=La Stampa|publisher=Editrice La Stampa|access-date=27 May 2012|format=PDF|trans-title=Lap-record for Merckx, always in pink|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212011857/http://www.archiviolastampa.it/component/option,com_lastampa/task,search/mod,libera/action,viewer/Itemid,3/page,22/articleid,0149_01_1973_0135_0022_5722835/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
*{{ct|BIA|1973}}
*{{ct|Brooklyn|1973}}
*{{ct|Dreherforte|1973}}
*{{ct|Filotex|1973}}
*{{ct|FLA|1973}}
*{{ct|GBC|1973}}
*{{ct|Jollj|1973}}
*{{ct|KAS|1973}}
*{{ct|Magniflex|1973}}
*{{ct|Molteni|1973}}
*{{ct|Rokado|1973}}
*Sammontana
*{{ct|Scic|1973}}
*{{ct|Zonca|1973}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;BRI 73&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| P
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 18. maj
| [[Verviers]] (Belgija)
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5,2 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[File:Time Trial.svg|20px|link=Individual time trial]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] dvojic
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}}&lt;br /&gt;{{flagathlete|[[Roger Swerts]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 1
| style=&quot;text-align:center;&quot; |19. maj
| [[Verviers]] (Belgija) – [[Köln]] (Zahodna Nemčija)
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 137 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 2
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 20. maj
| [[Köln]] (Zahodna Nemčija) – [[Luxembourg]] (Luksemburg)
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 227 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 3
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 21. maj
| [[Luxembourg]] (Luksemburg) – [[Strasbourg]] (Francija)
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 239 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Staf Van Roosbroeck|Gustave Van Roosbroeck]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 4
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 22. maj
| [[Ženeva]] (Švica) – [[Aosta]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 163 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}}
|-
!
|align=&quot;center&quot;| 23. maj
|colspan=&quot;6&quot; align=center| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 5
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 24. maj
| [[Saint-Vincent, Dolina Aoste|St. Vincent]] – [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 173 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Gerben Karstens]]|NED}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 6
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 25. maj
| [[Milano]] – [[Iseo, Lombardija|Iseo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 144 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Gianni Motta]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 7
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 26. maj
| [[Iseo, Lombardija|Iseo]] – [[Lido delle Nazioni]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 248 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Linden]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 8
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 27. maj
| [[Lido delle Nazioni]] – [[Monte Carpegna]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 156 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 9
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 28. maj
| [[Carpegna]] – [[Alba Adriatica]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 243 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Patrick Sercu]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 10
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 29. maj
| [[Alba Adriatica]] – [[Lanciano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 174 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 11
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 30. maj
| [[Lanciano]] – [[Benevento]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 230 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 12
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 31. maj
| [[Benevento]] – [[Fiuggi]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 236 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Tullio Rossi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 13
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1. junij
| [[Fiuggi]] – [[Bolsena]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 215 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 14
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2. junij
| [[Bolsena]] – [[Firence]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 202 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Francesco Moser]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 15
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3. junij
| [[Firence]] – [[Forte dei Marmi]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 150 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Plainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Martín Emilio Rodríguez]]|COL}}
|-
!
|align=&quot;center&quot;| 4. junij
|colspan=&quot;6&quot; align=center| ''dan počitka''
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 16
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5. junij
| [[Forte dei Marmi]] – [[Forte dei Marmi]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 37 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[File:Time Trial.svg|20px|link=Individual time trial]]
| posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]]
| {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 17
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 6. junij
| [[Forte dei Marmi]] – [[Verona]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 244 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Rik Van Linden]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 18
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 7. junij
| [[Verona]] – [[Andalo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 173 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 19
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 8. junij
| [[Andalo]] – [[Auronzo di Cadore]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 208 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[José Manuel Fuente]]|ESP|1945}}
|-
!style=&quot;text-align:center&quot;| 20
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 9. junij
| [[Auronzo di Cadore]] – [[Trst]]
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 197 km
| style=&quot;text-align:center;&quot;| [[Image:Mountainstage.svg|22px|link=|alt=]]
| gorska etapa
| {{flagathlete|[[Marino Basso]]|ITA}}
|-
!
|colspan=&quot;2&quot; align=center| Skupaj
|colspan=&quot;5&quot; align=&quot;center&quot;| 3801 km
|-
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Vijolična majica&lt;br /&gt;{{cjersey|purple|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Zelena majica&lt;br /&gt;{{cjersey|green|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; | Ekipno
|-
! P
| [[Eddy Merckx]] &amp; [[Roger Swerts]]
|style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;21&quot;| [[Eddy Merckx]]
|style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=&quot;21&quot;| ?
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot; rowspan=&quot;4&quot;| ''brez''
|style=&quot;background:#EFEFEF;&quot; rowspan=&quot;1&quot;| ''brez''
|-
! 1
| [[Eddy Merckx]]
|style=&quot;background:lightyellow;&quot; rowspan=&quot;20&quot;| ?
|-
! 2
| [[Roger De Vlaeminck]]
|-
! 3
| [[Gustave Van Roosbroeck]]
|-
! 4
| [[Eddy Merckx]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[José Manuel Fuente]]
|-
! 5
| [[Gerben Karstens]]
|-
! 6
| [[Gianni Motta]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=&quot;13&quot;| [[Eddy Merckx]]
|-
! 7
| [[Rik Van Linden]]
|-
! 8
| [[Eddy Merckx]]
|-
! 9
| [[Patrick Sercu]]
|-
! 10
| [[Eddy Merckx]]
|-
! 11
| [[Roger De Vlaeminck]]
|-
! 12
| [[Tullio Rossi]]
|-
! 13
| [[Roger De Vlaeminck]]
|-
! 14
| [[Francesco Moser]]
|-
! 15
| [[Martín Emilio Rodríguez]]
|-
! 16
| [[Felice Gimondi]]
|-
! 17
| [[Rik Van Linden]]
|-
! 18
| [[Eddy Merckx]]
|-
! 19
| [[José Manuel Fuente]]
|style=&quot;background:lightgreen;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[José Manuel Fuente]]
|-
! 20
| [[Marino Basso]]
|-
! colspan=2| '''Skupaj'''
! style=&quot;background:#F660AB;&quot;| '''[[Eddy Merckx]]'''
! style=&quot;background:#c0f;&quot;| '''[[Eddy Merckx]]'''
! style=&quot;background:#32CD32;&quot;| '''[[José Manuel Fuente]]'''
! style=&quot;background:yellow;&quot;| '''{{ct|Molteni|1973}}'''
|}

== Končna razvrstitev ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; colspan=&quot;4&quot; | Legenda
|-
| {{cjersey|pink}}
|Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku
| {{cjersey|purple}}
|Predstavlja vodilnega po točkah
|-
| {{cjersey|green}}
|Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi
|}

=== Rožnata majica ===
{| class=&quot;wikitable plainrowheaders&quot; style=&quot;width:48em;margin-bottom:0;&quot;
|+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)&lt;ref name=&quot;LS 21 &amp; FC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ELM FC&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/06/10/MD19730610-019.pdf|title=Clasificaciones oficiales|language=es|date=10 June 1973|page=19|publisher=El Mundo Deportivo|access-date=27 May 2012|trans-title=Official classifications|archive-url=https://web.archive.org/web/20150309225441/http://hemeroteca-paginas.mundodeportivo.com/EMD01/HEM/1973/06/10/MD19730610-019.pdf|archive-date=9 March 2015|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;LU FC from 74&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&amp;file=/archivio/uni_1974_05/19740516_0009.pdf |title=I primi venti del 1973 |language=it |date=9 June 1974 |page=9 |newspaper=l'Unità |publisher=PCI |access-date=27 May 2012 |format=PDF |trans-title=The first twenty of 1973 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150313015731/http://archiviostorico.unita.it/cgi-bin/highlightPdf.cgi?t=ebook&amp;file=%2Farchivio%2Funi_1974_05%2F19740516_0009.pdf |archive-date=13 March 2015 |url-status=dead |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Čas
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1 
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] 
| {{ct|Molteni|1973}} 
| align=right| {{nowrap|106h 54' 41&quot;}}
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2 
| {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}} 
| {{ct|BIA|1973}} 
| align=right| + 7' 42&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 3 
| {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}} 
| {{ct|Jollj|1973}}
| align=right| + 10' 20&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 4 
| {{flagathlete|[[José Pesarrodona]]|ESP|1945}} 
| {{ct|KAS|1973}} 
| align=right| + 15' 51&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 5 
| {{flagathlete|[[Santiago Lazcano]]|ESP|1945}} 
| {{ct|KAS|1973}} 
| align=right| + 19' 11&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 6 
| {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} 
| {{ct|GBC|1973}} 
| align=right| + 19' 45&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 7 
| {{flagathlete|[[Ole Ritter]]|DEN}} 
| {{ct|BIA|1973}} 
| align=right| + 24' 24&quot;
|- 
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 8 
| {{flagathlete|[[José Manuel Fuente]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] 
| {{ct|KAS|1973}} 
| align=right| + 26' 06&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 9 
| {{flagathlete|[[Francisco Galdós]]|ESP|1945}} 
| {{ct|KAS|1973}} 
| align=right| + 26' 35&quot;
|-
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 10 
| {{flagathlete|[[Gianni Motta]]|ITA}} 
| {{ct|Zonca|1973}} 
| align=right| + 26' 49&quot;
|}

{{columns-start}}

=== Vijolična majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–5)&lt;ref name=&quot;ELM FC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU FC from 74&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|- 
| 1 
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]] [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]]
| {{ct|Molteni|1973}}
| align=right| 237 
|-
| 2 
| {{flagathlete|[[Roger De Vlaeminck]]|BEL}} 
| {{ct|Brooklyn|1973}}
| align=right| 216 
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}} 
| {{ct|BIA|1973}}
| align=right| 146 
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Rik Van Linden]]|BEL}} 
| {{ct|Rokado|1973}}
| align=right| 141 
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Gerben Karstens]]|NED}} 
| {{ct|Rokado|1973}}
| align=right| 132 
|}

{{column}}

=== Zelena majica ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)&lt;ref name=&quot;LS 21 &amp; FC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ELM FC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU FC from 74&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|- 
| 1 
| {{flagathlete|[[José Manuel Fuente]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] 
| {{ct|KAS|1973}}
| align=right| 550 
|-
| 2 
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]]
| {{ct|Molteni|1973}}
| align=right| 510 
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}}  
| [[Jollj Ceramica]]
| align=right| 180  
|-
| 4 
| {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}}  
| {{ct|BIA|1973}}
| align=right| 110  
|-
| 5 
| {{flagathlete|[[Lino Farisato]]|ITA}}  
| {{ct|Scic|1973}}
| align=right| 100  
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| 6 
| {{flagathlete|[[Wladimiro Panizza]]|ITA}} 
| {{ct|GBC|1973}} 
| align=right rowspan=&quot;2&quot;| 70  
|-
| {{flagathlete|[[Ole Ritter]]|DEN}} 
| {{ct|Bianchi|1973}} 
|-
| rowspan=&quot;3&quot;|8
| {{flagathlete|[[Italo Zilioli]]|ITA}}  
| {{ct|Dreherforte|1973}}
| align=right rowspan=&quot;3&quot;| 30  
|-
| {{flagathlete|[[Ottavio Crepaldi]]|ITA}}  
| {{ct|Zonca|1973}} 
|-
| {{flagathlete|[[Santiago Lazcano]]|ESP|1945}} 
| {{ct|KAS|1973}} 
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Kombinacija ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v kombinaciji (1–4)&lt;ref name=&quot;BRI 73&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ELM FC&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{flagathlete|[[Eddy Merckx]]|BEL}} [[Image:Jersey pink.svg|20px|alt=Pink jersey]] [[Image:Jersey violet.svg|20px|alt=Purple jersey]]
| {{ct|Molteni|1973}} 
| align=right| 4
|-
| 2  
| {{flagathlete|[[Felice Gimondi]]|ITA}}
| {{ct|BIA|1973}}
| align=right| 9
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}}
| {{ct|Jollj|1973}} 
| align=right| 17
|-
| 4
| {{flagathlete|[[José Manuel Fuente]]|ESP|1945}} [[Image:Jersey green.svg|20px|alt=Green jersey]] 
| {{ct|KAS|1973}}
| align=right| 18
|}

{{column}}

=== Vmesni šprinti ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na vmesnih šprintih (1–5)&lt;ref name=&quot;ELM FC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU FC from 74&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{flagathlete|[[Domingo Perurena]]|ESP|1945}}
| {{ct|KAS|1973}}
| align=right| 170
|-
| 2  
| {{flagathlete|[[Ercole Gualazzini]]|ITA}}
| {{ct|BIA|1973}}
| align=right| 110
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Gianni Motta]]|ITA}} 
| {{ct|Zonca|1973}} 
| align=right| 70
|-
| 4  
| {{flagathlete|[[Joseph Bruyère]]|BEL}}
| {{ct|Molteni|1973}}
| align=right| 60
|-
| rowspan=&quot;2&quot;| 5
| {{flagathlete|[[Enrico Paolini]]|ITA}}
| {{ct|Scic|1973}}
| align=right rowspan=&quot;2&quot;| 40
|-
| {{flagathlete|[[Piero Dallai]]|ITA}}
| {{ct|Magniflex|1973}}
|}

{{columns-end}}

{{columns-start}}

=== Neo-profesionalci ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v razvrstitvi neo-profesionalcev (1–5)&lt;ref name=&quot;LS 21 &amp; FC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU FC from 74&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Kolesar
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|- 
| 1 
| {{flagathlete|[[Giovanni Battaglin]]|ITA}}  
| {{ct|Jollj|1973}}
| align=right| {{nowrap|107h 05' 01&quot;}}
|-
| 2 
| {{flagathlete|[[Francesco Moser]]|ITA}}
| {{ct|Filotex|1973}}
| align=right| + 28' 22&quot;
|-
| 3 
| {{flagathlete|[[Hennie Kuiper]]|NED}}
| {{ct|Rokado|1973}}
| align=right| + 28' 30&quot;
|- 
| 4
| {{flagathlete|[[Walter Riccomi]]|ITA}}
| Sammontana
| align=right| + 1h 01' 34&quot;
|-
| 5
| {{flagathlete|[[Luciano Conati]]|ITA}}
| {{ct|Scic|1973}}
| align=right| + 1h 06' 27&quot;
|}

{{column}}

=== Ekipna razvrstitev ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Razvrstitev najboljših ekip (1–5)&lt;ref name=&quot;BRI 73&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;LU FC from 74&quot;/&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Poz.
! scope=&quot;col&quot; | Ekipa
! scope=&quot;col&quot; | Točke
|-
| 1 
| {{ct|Molteni|1973}}
| align=right| 7,731 
|-
| 2  
| {{ct|BIA|1973}}
| align=right| 4,434 
|-
| 3 
| {{ct|Brooklyn|1973}}
| align=right| 4,114
|-
| 4  
| {{ct|Rokado|1973}}
| align=right| 3,534 
|-
| 5 
| {{ct|KAS|1973}}
| align=right| 3,534
|}

{{columns-end}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|1973]]
[[Kategorija:1973 v športu]]</text>
      <sha1>tgdqj6y7kdamm6wvfrsobse6umjdcxp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Den Burg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557103</id>
    <revision>
      <id>6677353</id>
      <parentid>6675128</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:43:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677353</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16683" sha1="7ldl26ef7au2greg2onxp38ybcl2usa" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Den Burg
| native_name = 
| settlement_type = Vas
| image_skyline                   = Denburgaerial.JPG
| image_alt                       = 
| image_caption                   = Fotografija Den Burga iz zraka
| image_flag               = Texel_flag.svg
| flag_size               = 100x67px
| image_shield             = 
| shield_size             = 
| motto                    = 
| anthem                   = 
| image_map                = Map NL - Texel - Den Burg.svg
| map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije
| map_caption              = Lokacija na otoku Texel
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| subdivision_type1               = [[Province na Nizozemskem|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]
| subdivision_type2               = [[Občina]]
| subdivision_name2               = [[Texel]]
| established_title        = 
| demographics_type1              = 
| demographics1_title1            = 
| demographics1_info1             =  
| demographics1_info2             = 
| established_date         = 
| government_footnotes     =
| government_type = 
| governing_body                  = 
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = 
| seat                     = 
| seat1_type                      = 
| seat1                           = 
| coordinates              = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}}
| foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]]
| ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat
| image = Denburgaerial.JPG
| caption = Fotografija Den Burga iz zraka
| area_footnotes           = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7,555
| population_as_of         = 1. januar 2021
| population_density_km2   = 
| population_demonym       = 
| timezone                 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset               = +1
| area_code_type           = 
| area_code                = 
| blank_name                      = 
| blank_info                      = 
| blank1_name                     = 
| blank1_info                     = 
| blank2_name                     = 
| blank2_info                     = 
| blank_name_sec2                 = 
| blank_info_sec2                 = 
| iso_code                        = 
| website                         = 
| official_name                   = 
| image_map1                      = 
}}
'''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')&lt;ref&gt;Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}&lt;/ref&gt; je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]].

Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]].

== Zgodovina ==
Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. 

V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu.

; Druga svetovna vojna

V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950.

Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]].

== Staro vaško jedro ==
[[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]]

''Zemljevid starega središča Den Burga.''

== Religija ==
Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]].

== Rojeni v Den Burgu ==

* [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike
* [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav 
* [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik

== Glej tudi ==

* Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu
* Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu

== Izobraževanje ==
V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ).

== Slike ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled
Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev
Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici
Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu
Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi)

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Severna Holandija]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>7ldl26ef7au2greg2onxp38ybcl2usa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Beefsteak Raid</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557675</id>
    <revision>
      <id>6677245</id>
      <parentid>6189424</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T00:03:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677245</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2994" sha1="ryt4rheocwjlf1t2pvv8krwlphvvshp" xml:space="preserve">'''Beefsteak Raid''' je bil vojaška bravura konjenice [[Konfederacija ameriških držav|ameriške konfederacije]] v septembru 1864 v [[Ameriška državljanska vojna|ameriški državljanski vojni]].

== Ozadje ==
Po bitki pri Globe Tavernu (18-21. avgust 1864) so si pridobile severne vojske nadzor nad Weldonovo železniško progo in so presekale oskrbovalne poti do Petersburga.&lt;ref&gt;Taylor, Walter (1994): Lee's Adjutant. The Wartime Letters of Colonel Walter Herron Taylor, 1862–1865 (Univ of South Carolina Press). s. 193, 295.&lt;/ref&gt; Vojska Unije pod vodstvom [[Ulysses S. Grant|Ulyssesa Granta]] je oblegala Petersburg in tudi južno prestolnico [[Richmond, Virginija|Richmond]]. 22. avgusta so zmanjkale zaloge koruze in je nastala lakota v vojski kot tudi v obeh mestih.&lt;ref&gt;Bakeless, John (1997): Spies of the Confederacy (Courier Dover Publications). s. 342.&lt;/ref&gt;

== Načrt južne vojske ==
5. septembra je konjeniški major južne vojske Wade Hampton preiskal, da se približno 3000 goved pase za frontno črto severne vojske, ne daleč od Grantovega poveljstva na Ruffinovem nasadu.&lt;ref name=&quot;WHGBR&quot;&gt;{{Navedi splet |url=https://www.wadehamptoncamp.org/hist-bs.html |title=Wade Hampton and The Great Beefsteak Raid |accessdate=2024-03-22 |archive-date=2024-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240731014835/https://www.wadehamptoncamp.org/hist-bs.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Hampton je s soglasjem južnega poveljnika [[Robert Edward Lee|Roberta Leeja]] pripravil načrt, da bi si pridobili govejsko čredo.&lt;ref name=&quot;SPO&quot;&gt;[https://www.beyondthecrater.com/bat-sum/the-beefsteak-raid-summaries/ The Beefsteak Raid (The Siege of Petersburg Online)]&lt;/ref&gt;

== Konjeniška akcija (14–17. september) ==
14. septembra je Hampton s 3000 konjeniki neopazno podrl za frontne črte, se izognil več večjih in nevarnih stez,&lt;ref name=&quot;SPO&quot;/&gt; vzpostavil uničeno most nad reko Blackwater&lt;ref name=&quot;WHGBR&quot;/&gt; in prišel do Ruffinovega nasada. Tam je 17. septembra zlahka razgnal majhno severno četo in nekaj govedarjev, ki so čuvali živine. Južni konjeniki so pregnali 2685 goved ter ujeli 11 vojaških lojtrnikov in 304 severnih vojakov.&lt;ref name=&quot;WHGBR&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;SPO&quot;/&gt;

Nato so premagali druge severne čete (med njimi okrepitev [[New York|newyorške]] konjenice).&lt;ref name=&quot;SPO&quot;/&gt; Večino naplenjene črede (2468 goved) so uspešno prinesli v Petersburg.&lt;ref name=&quot;WHGBR&quot;/&gt; Hamptonov uspeh je začasno potešil pomanjkanje živeža pri južni vojski, čeprav so vojaki in prebivalci vse govedine porabili naslednjih v dveh tednih.&lt;ref name=&quot;SPO&quot;/&gt;

== Posledice ==
General Grant je besnel, ko je izvedel o uspešni južni vojaški akciji, medtem ko je predsednik [[Abraham Lincoln]] odobravajoče govoril o Hamptonovi bravuri rekoč, da je bila ''najbolj zvita tatvina goved'' (the slickest piece of cattle-stealing).&lt;ref name=&quot;WHGBR&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Ameriška državljanska vojna]]
[[Kategorija:Konjenica]]
[[Kategorija:Zahodna Virginija]]</text>
      <sha1>ryt4rheocwjlf1t2pvv8krwlphvvshp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kneževina Nitra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558509</id>
    <revision>
      <id>6677247</id>
      <parentid>6422963</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T00:05:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Blatnica.jpg z [[c:File:Blatnica_archaeological_find_archeologický_nález_1876_Blatnica_sword_meč_drawing_kresba_József_Hampel_1894.jpg|Blatnica_archaeological_find_archeologický_nález_1876_Blatnica_sword_meč_drawin</comment>
      <origin>6677247</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31052" sha1="n2a33zpcg6s2oow9dbrdaic5o7vu5bd" xml:space="preserve">{{Infopolje Bivša država
| conventional_long_name = Nitra
| era                    = Zgodnji srednji vek
| year_start             = 825
| title_leader           = [[Knez]]
| year_leader1           = prvi
| leader1                = [[Pribina]]
| year_leader2           = zadnji
| leader2                = [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoš]]
| year_end               = 1110
| life_span              = [[825]]-[[1110]]
| date_end               = 
| p1                     = Samova plemenska zveza
| p2                     = Avarski kaganat
| s1                     = Velikomoravska
| flag_s1                = Veľká_Morava_vlajka.png
| flag_s2                = Flag_of_Hungary_(11th_c._-_1301).svg
| s2                     = Ogrska
| flag_s3                = Flag_of_the_Kingdom_of_Poland.svg
| s3                     = Kraljevina Poljska
| today                  = {{ikonazastave|Slovaška}} [[Slovaška]]
| flag                   = Zastava Slovaške
| alt_flag               = Zastava kneževine Nitre
| image_map              = Nitra moravia 833 sl.svg
| map_caption            = [[Kneževina Moravska]] in Nitra okoli leta 833
| official_languages     = [[Starocerkvenaslovanščina]], [[Slovaščina|Stara Slovaščina]], [[Madžarščina|Stara madžarščina]], [[Latinščina]] (uradovanje)
| capital                = [[Nitra]]
| government_type        = monarhija
| leader_title1          = 
| leader_name1           = 
| leader_title2          = 
| leader_name2           = 
| currency               = Srebrni denarij (pod Ogrsko)
}}
'''Kneževina Nitra''' ali '''Nitranska kneževina''' ({{Jezik-sk|Nitrianske kniežatstvo}}, {{Jezik-hu|Nyitrai Fejedelemség}}) je bila slovanska kneževina večinoma na ozemlju današnje [[Slovaška|Slovaške]], delno pa tudi na Češkem, Poljskem in [[Madžarska|Madžarskem]]. Obstajala je od [[7. stoletje|7.]] oziroma [[8. stoletje|8.]] stoletja do začetka [[12. stoletje|12. stoletja]] sprva kot samostojna slovanska kneževina, kasneje pa v sklopu [[Ogrska|ogrskega kraljestva]]. Sedež kneza je bilo istoimensko mesto [[Nitra]].

Kneževina Nitra je poleg [[Samova plemenska zveza|Samovskega cesarstva]] najstarejša znana državna enota [[Slovaki|Slovakov]] oziroma njihovih prednikov.&lt;ref&gt;Slováci. In: {{Navedi knjigo|title=Encyklopédia Slovenska V R{{--}}Š|publisher=Veda|date=1981|pages=274}}&lt;/ref&gt;

Kneževina je nastala okoli konca [[8. stoletje|8. stoletja]] ali pa morda že prej. V času vladavine [[Pribina|Pribine]] v začetku [[9. stoletje|9. stoletja]] je bila državta politično neodvisna od [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]]. Po priključitvi [[Kneževina Moravska|Moravski kneževini]] okoli leta 833 je postala [[Delna kneževina|upravna kneževina]] [[Velikomoravska|Velikomoravske]]. Nekaj let po [[Bitka pri Bratislavi (906)|bitki pri Bratislavi]] leta 907 je Nitra prišla pod oblast Ogrov oz. nastajajoče ogrske države, v kateri je postala deželna kneževina ali vojvodina, medtem ko je v obdobju med letoma 1001 in 1029 ozemlje kneževine začasno pripadlo [[Kraljevina Poljska|Poljski]]. Od leta 1048 je regionalna kneževina Nitra tvorila enotno enoto s sosednjim [[Biharsko|Biharjem]], ki je predstavljala tretjino kraljestva.

Kneževina Nitra je izginila med leti 1108 in 1110.

== Terminologija ==
Široko sprejeto pojmovanje je razumevanje vseh kneževin s sedežem v Nitri&lt;ref&gt;PUKANEC, M. Tri teórie o pôvode slovenčiny: migračno-integračná, kmeňová a koinéová. In: Jazykovedné štúdie XXVIII, 2010, S. 160&lt;/ref&gt; kot nadaljevanje ene kneževine in s tem tudi skupno imenovanje ''kneževina Nitra''.

Mnogi avtorji z izrazom ''Nitranska kneževina'' (tudi ''Slovaška kneževina''&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Encyclopaedia of Slovakia and the Slovaks : A Concise Encyclopaedia|publisher=Encyclopaedic Institute of the Slovak Academy of Sciences|date=2006|isbn=80-224-0925-1|pages=469}}&lt;/ref&gt; in ''Pribinova kneževina'') označujejo zgolj predvelikomoravsko in velikomoravsko kneževino, redko tudi staroogrsko kneževina do okoli leta 955 oziroma 970, medtem ko se staroogrska/madžarska tvorba imenuje ''Nitransko okrajno vojvodstvo'' (tudi ''Nitranska županija'', ''Nitranska županijska kneževina'' lat. ''Ducatus'' ). Za obdobje od leta 1048 naprej nekateri avtorji vključujejo v izraz Nitranska (regionalna) vojvodina ali kneževina tudi Bihar.&lt;small&gt;&lt;ref&gt;Nitrianske kniežatstvo. In: {{Navedi knjigo|title=Encyklopédia Slovenska|volume=IV N{{--}}Q|publisher=Veda|date=1980|pages=97}}; Pohraničné vojvodstvo. In: {{Navedi knjigo|title=Encyklopédia Slovenska|volume=IV N{{--}}Q|publisher=Veda|date=1980|pages=}}; Slováci. In: {{Navedi knjigo|title=Encyklopédia Slovenska|volume=V R{{--}}Š|publisher=Veda|date=1981|pages=274}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenské stredoveké dejiny|volume=I|publisher=Filozofická fakulta Trnavskej univerzity v Trnave|date=2013|isbn=978-80-8082-599-7|url=http://ff.truni.sk/sites/default/files/publikacie/rabik_tibensky_labanc_slovenske_stredoveke_dejiny_1.pdf|pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Lexikón slovenských dejín|publisher=[[Slovenské pedagogické nakladateľstvo]]|date=1997|isbn=80-08-02478-X|pages=262}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Encyclopaedia of Slovakia and the Slovaks: A Concise Encyclopaedia|publisher=Encyclopaedic Institute of the Slovak Academy of Sciences|date=2006|isbn=80-224-0925-1|pages=25, 469}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;

Ime ''Mejna vojvodina'' (tudi ''Nitranska mejna vojvodina'') se največkrat uporablja kot sinonim za t.i. ''tretjina kraljestva'' (lat. ''tercia pars regni'' ; tj. entiteta, ki je nastala leta [[1048]] in je bila sestavljena iz nekdanje regije Nitre in regije Bihar), vendar nekateri avtorji uporabljajo to ime le kot sinonim za ime Nitranskega regionalnega vojvodstva.&lt;small&gt;&lt;ref&gt;LUKAČKA, Ján. Slovensko vo včasnom a vrcholnom stredoveku. In: {{Navedi knjigo|title=Slovenské dejiny: od úsvitu po súčasnosť|publisher=Perfekt|date=2015|isbn=978-80-8046-730-2|pages=27{{--}}46}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovensko|volume=1 : Dejiny|publisher=[[Vydavateľstvo Obzor|Obzor]]|date=1978|pages=180, 227{{--}}232}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Stredoveké Slovensko|publisher=Perfekt|date=2002|isbn=80-8046-217-8|pages=86}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;S&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Nitrianske kniežatstvo : počiatky stredovekého Slovenska|publisher=Rak|date=2016|isbn=978-80-85501-64-3|pages=}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;

Ime ''Nitransko'' se uporablja kot splošna geografska oznaka (po letu 1048 praviloma brez Biharske) za celotno obdobje od 7./8. stoletja do leta 1108 oz. 1110.&lt;small&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dejiny Slovenska|volume=I : (do roku 1526)|publisher=[[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]]|date=1986|pages=172}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovenské dejiny|volume=I, Od príchodu Slovanov do roku 1526|publisher=[[Literárne informačné centrum]]|date=2008|isbn=978-80-89222-58-2|pages=67 a nasl., 170}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;231. GODYSŁAW BASZKO. In: {{Navedi knjigo|title=Slovník starovekých a stredovekých autorov, prameňov a knižných skriptorov so slovenskými vzťahmi|publisher=Matica slovenská|date=1983|edition=Dokumentácia|pages=304}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;K&quot;&gt;KRŠÁK, Pavol. ''Ottov historický atlas Slovensko''. 1. vyd. Bratislava: Ottovo nakladateľstvo, 2009. ISBN 978-80-7360-834-7 (autorom príslušných kapitol je J. STEINHÜBEL)&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;

Razlikovanje med imeni kneževina in vojvodstvo ne sme biti zgolj formalnost. R. Marsina trdi, da je [[knez]] suvereni vladar, [[vojvoda]] pa vlada po kraljevi volji, zato se za ogrsko obdobje govori o Nitranski (županiji) vojvodini in ne Nitranski kneževini.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Stopy dávnej minulosti|publisher=Rak|date=2005|url=|isbn=80-85501-29-5|pages=25|language=}}&lt;/ref&gt;

J. Steinhübel predpostavlja nastanek Nitre že v času slovanskega protiavarskega upora, to je po letu 623.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;

Poleg izraza Nitransko uporablja tudi ime ''Nitrava'' za obdobje do približno leta 907 (analogija z imenom Morava) (ime Nitrava se je takrat uporabljalo tudi za reko, ki teče skozi mesto Nitra in grad/sedež Nitra).

Za obdobje druge polovice 10. stoletja in nato do okoli leta 1029 domneva, da je bilo Nitransko (Nitranska kneževina) razdeljeno na 4 manjše kneževine: ''Nitransko'' v ožjem pomenu (t. i. ''malo nitrijsko,'' nahajala se je med Moravsko, Donavo in Hronom), kneževina [[Váh (kniežatstvo)|Váh]] (današnja severozahodna Slovaška), kneževina [[Hont (kniežatstvo)|Hont]] (med Vacovom in Nizkimi Tatrami) in kneževino [[Boršod (kniežatstvo)|Boršod]] (ostalo ozemlje na vzhodu).&lt;ref name=&quot;K&quot;/&gt;

== Zgodovinski razvoj ==

=== Predvelikomoravska doba ===
Ni popolnoma jasno, kdaj natanko je bila ustanovljena Nitranska kneževina, domneva pa se, da je neka državna entiteta nastala že med protiavarskim uporom Slovanov, ko so podobne kneževine nastale tudi na [[Koroška|Koroškem]] in v [[Panonija (razločitev)|Panoniji]] ([[Karantanija]] in [[Karniola]]).&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Kasneje je ozemlje zahodne Slovaške in Moravske postalo del nadplemenske [[Samova plemenska zveza|Samove države]], ki pa je po [[Samo (kralj)|Samovi]] smrti leta 658 razpadla. [[Avarski kaganat]] je ob koncu 7. stoletja ponovno prodrl onstran Donave v današnje avstrijske dežele. Kot odgovor na njegovo širitev so moravski Slovani zgradili več utrdb v mejnih območjih kaganata ([[Mikulčice]], [[Pohansko]]), razvoj pa je doživelo tudi Nitransko območje, kjer so odkrili deloma mlajše utrdbe.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt; Sama Nitra (brez Moravske) ni bila neposredno pod nadzorom [[Avari|Avarov]], saj so velike avarske naselbine obstajale v [[Komarno, Slovaška|Komarnem]] in [[Grad Devín|Devinu]]. Ker so bili Avari večinoma nomadi, njihova oblast ni segala v gore.

Po propadu avarske oblasti v 9. stoletju je bil ustvarjen predpogoj za nastanek bolj integriranih in samostojnih slovanskih držav. Znani viri donavske Slovane na splošno označujejo samo kot Slovane. Leta [[822]] se omenjajo Moravci, ki so sodelovali na cesarskem zboru. Nitra, ki se je nahajala dlje od Frankovskega cesarstva, ni imela močnih stikov z zahodom, zato ni podatkov o Nitrancih kot ločeno poimenovanem plemenu iz dokumentov tega obdobja, po letu 833 pa razlikovanje med Moravci in Nitrancini imelo smisla. [[Bavarski geograf]] iz 9. stoletja omenja dve različni ''moravski'' plemeni, ''Marharii'' in ''Merehanos'', ter njune gradove, vendar se teorije o njihovem pomenu razlikujejo.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;
[[Slika:Pribina_na_20SK.jpg|alt=|levo|sličica| Knez [[Pribina]] na slovaškem bankovcu za 20 kron]]
Prve omembe Nitranske države in kneza [[Pribina|Pribine]] so povezane s pokristjanjevanjem. Leta [[828]], verjetno kot posledica [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarske]] ekspanzije v Panonijo, so bili vzpostavljeni prvi uradni stiki med Nitro in Franki. Nitro je obiskal salzburški nadškof Adalram in posvetil prvo krščansko cerkev v sicer poganski deželi.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Verjetno je služil Pribinovi krščanski ženi, ki je izhajala iz bavarske družine [[Wilhelmovci|Wilhelmov]]. Cerkev je bila verjetno posvečena bavarskemu svetniku Emeramu, ki je bil blizu družini Pribinove žene in kasneje Pribinovega sina [[Kocelj]]a.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt;&lt;blockquote&gt;''&quot;Nadškof Adalram mu je nekoč posvetil cerkev onkraj Donave v kraju, imenovanem Nitrava.&quot; ([[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Conversio]])''&lt;/blockquote&gt;Nitra je bila do [[833|leta 833]] poganska. Čeprav knez [[Pribina]] ni bil nenaklonjen krščanstvo in ga je pozneje tudi sprejel, se je zavedal tudi, da bi lahko bil prehod v novo vero problematičen. Še pred osvojitvijo [[Nitra|Nitre]] leta [[833]] se mu je rodil sin [[Kocelj]], ki ga je dal tudi krstiti. Leta [[831]] je sosednja Moravska sprejela kščanstvo. Starejši zgodovinarji so domnevali povezanost obeh kneževin in nitransko podrejenost Moravski, vendar obstaja več nasprotujočih dejstev kot je npr. različna pripadnost bavarskim škofijam, Moravska [[Passau]]u, Nitra [[Salzburg]]u.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;

O moravsko-nitranski vojni ni veliko podatkov, gotovo pa je, da so Moravci izkoristili razmere v [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskem cesarstvu]], v katerem je divjala državljanska vojna med [[Ludvik Pobožni|Ludvikom Pobožnim]] in njegovimi sinovi, saj se zato Franki niso mogli zanimati za tuja dogajanja na vzhodu. Kneževina Moravska, ki je zelo verjetno nastala prej, je bila tudi bolje organizirana in stabilnejša, kar dokazuje tudi dejstvo, da je sprejela krščanstvo pred Nitro. Leta [[833]] so bolje organizirani Moravci v kratki ofenzivni vojni hitro zasedli Nitro in izgnali [[Pribina|Pribino]].&lt;blockquote&gt;''»Med tem časom je prišel neki Pribina, ki ga je Mojmir, knez Moravcev, pregnal čez Donavo k Ratbodu...«'' ( ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Conversio]]'' )&lt;/blockquote&gt;
[[Slika:Nitriansko_vo_VM.jpg|levo|sličica| Nitra znotraj [[Velikomoravska|Velikomoravske]] (prikazana je največja širitev oblasti)]]
[[Slika:Blatnica archaeological find archeologický nález 1876 Blatnica sword meč drawing kresba József Hampel 1894.jpg|sličica| Zaklad iz Velikomoravskega groba v [[Blatnica (občina)|Blatnici]] na ozemlju Nitre]]
[[Slika:Fortified_settlements_in_Slovakia,_8th-10th_century.png|alt=|levo|sličica| Utrjene naselbine na ozemlju Slovaške med 8. in 10. stoletjem]]

=== Velikomoravsko obdobje ===
Od [[833|leta 833]] se je v Nitri začelo misijonsko delovanje bavarskih duhovnikov iz [[Passau]]a. Na ozemlju zahodne Slovaške so začele nastajati nove cerkve. Med najstarejšimi je bila cerkev Najsvetejšega Odrešenika&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; (nekateri viri zmotno govorijo o sv. Salvatorju)&lt;ref&gt;KRŠÁK, Pavol. ''Ottov historický atlas Slovensko''. 1. vyd. Bratislava: Ottovo nakladateľstvo, 2009. ISBN 978-80-7360-834-7 (autorom kapitoly je J. STEINHÜBEL)&lt;/ref&gt; na ozemlju današnje Bratislave. Hkrati z misijonarsko dejavnostjo je Velikomoravska prišla tudi pod oblast Frankov oziroma Bavarcev. [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]] je proti koncu svojega vladanja to poskušal preprečiti, vendar je [[Ludvik Nemški]] kneza odstavil in na njegovo mesto postavil [[Rastislav Moravski|Rastislava]]. S tem je bila zapečatena tudi usoda Nitre, ki je Ludvik ni vrnil [[Pribina|Pribinu]], ampak jo je obdržal kot del Moravske. Novi knez Rastislav je sprva s Franki vodil miroljubno politiko, a je sčasoma situacija prerasla v več spopadov.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt;

V času Rastislavove vladavine je v Nitri vladal [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk I.]] Njegov položaj je bil razmeroma močan, saj je v sočasnih dokumentih pogosto omenjen kot vladar hkrati z Rastislavom oz. kmalu za njim, kar pomeni, da ni šlo le za majhno nepomembno kneževino ali posest velikomoravskega vazala, temveč za pomembno središče moči na [[Velikomoravska|Velikomoravskem]].&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Med Svetopolkovo vladavino je nastal tudi nitranski grad, ki je dobil novo delno kamnito utrdbo. Druga naselja so bila v [[Bratislava|Bratislavi]] (Preslavi), [[Grad Devín|Devinu]], Mužlu, Molpírju, Vyšehradu, Pobedimu, Ducovu, Bojnáju, Tekovu, Čingovu ali Ostri skali na Oravi in mnogih drugih.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt; Velikomoravski gradovi so bili pomembna središča življenja in trgovine v državi. V njih so bili grajski gospodje (grofi) in nadžupniki (duhovniki), ki so sestavljali izvršilno oblast.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Dejiny štátu a práva na území Slovenska I.|publisher=Wolters Kluwer|date=2015|isbn=9788081683268|pages=20}}&lt;/ref&gt; Njihova podaljšana roka je bilo grajsko spremstvo tj. vojaki, ki so bili vezani na posamezne gradove.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt;

Po burnem Svetopolkovem nastopu na prestol se je Velikomoravska država okrepila in krščanstvo se je širilo dalje, tokrat predvsem po zaslugi poslanstva [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirila in Metoda]], ki sta leta [[863]] prišla na Velikomoravsko. Misijonska dejavnost ni izpustila niti Nitre, ki je od leta 880 postala sedež [[Škofija Nitra|škofa]]. Prvi škof v Nitri je postal švabski benediktinec [[Vihing]], zagreti nasprotnik nadškofa Metoda in slovanskega bogoslužja.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Z ustanovitvijo škofije je povezana tudi ustanovitev Zoborskega benediktinskega [[Samostan sv. Hipolita, Zobor|samostana sv. Hipolita]]. V tem obdobju se je tudi prvotno ime Nitrava postopoma skrajšalo v Nitra.

Med vladavino Svetopolka avtonomni podrejeni knez ni prebival v Nitri. Po Svetopolkovi smrti je bil vzpostavljen nekakšen dualizem oblasti z razdelitvijo posestev med sinove. [[Svetopolk II. Nitranski|Svetopolk II.]] je okoli leta 898 vstal proti svojemu bratu [[Mojmir II. Moravski|Mojmirju II.]], vendar ga je brat kljub podpori Frankovskega cesarstva ([[Aribo|mejni grof Aribo]]) premagal in zaprl. Čeprav so Bavarci Svetopolka osvobodili, se pozneje ni več vrnil v Nitro.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Po letu 907 poročila o [[Velikomoravska|Velikomoravski]] izginejo podobno kot Nitra. V 10. stoletju so v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] začela prodirati [[Madžari|madžarska plemena]], ki so prodrla tudi na ozemlje Nitranske pokrajine, ki je okoli [[920|leta 920]] prišla pod njihovo oblast.
[[Slika:Nitrianske_údelné_vojvodstvo.jpg|levo|sličica| Nitransko okrajno vojvodstvo znotraj Ogrske (po [[920]] ) po J. Steinhübela (v: Ottonov zgodovinski atlas Slovaške in v: Kneževina Nitra)]]

=== Nitra v Ogrskem kraljestvu ===
Po propadu Velikomoravske v 10. stoletju so [[Sasi]] poskušali vzpostaviti nadzor nad Povltavjem. Slovanska plemena so se na saško ekspanzijo odzvala tako, da so sklenila zavezništvo z madžarskimi plemeni, naseljenimi v Potisiju. Z njihovo podporo so začeli napadati in pleniti nemške dežele. Ko pa je [[Henrik I. Nemški]] postal kralj, je velika koalicija razpadla, Madžari, ki niso bili več vezani na zavezništvo, pa so začeli prodirati na slovanska ozemlja, v bližino Nitre in Moravske. Od leta 920 je bila regija Nitra, oziroma vsaj njen nižinski in hriboviti del, v podložnosti Madžarov. O tem pričajo predvsem arheološke najdbe. Prvi knez je bil verjetno [[Taš]], po njegovi smrti pa njegov sin [[Lél]].&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;

Madžari, ki so se naselili v Karpatski kotlini, so v prvi polovici stoletja plenili evropske države na zahodu in jugu. Vojskovalna politika se je končala šele s hudim porazom pri reki [[Lech (reka)|Lech]] leta 955. V tej [[Bitka pri Lechfeldu|bitki]] je padla večina madžarske vojaške aristokracije, [[Lél]] pa je bil po bitki tudi usmrčen. Oblast je kasneje pridobila [[Árpádovci|družina Arpád]], ki se pohoda ni udeležila.

V tem obdobju je bila Nitra razdeljena na štiri majhne kneževine - Nitra, Váh, Hont in Boršod. Po Lélovi smrti je bila dežela decentralizirana, severni Váh pa je skupaj s Krakovom začasno zasedel češki knez [[Boleslav I. Češki|Boleslav]]. Podobno je imel od leta 955 češki knez oblast tudi nad delom »majhne Nitranske kneževine/province«.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;

Po bitki na Leškem polju je vrhovno oblast v Madžarski zvezi prevzel [[Taksony Madžarski|Taksony]]. Njegova dediča sta bila Géza in Mihael. Medtem ko je Géza postal veliki vojvoda, se je Mihael moral zadovoljiti z Nitro. Leta 972 je prišlo do krsta Madžarov. K pokristjanjenju je verjetno pripomoglo prejšnje, že pokrščeno prebivalstvo Velikomoravske, o čemer pričajo nekatera krščanska slovanska imena v madžarščini, ali pa vztrajanje zavetništva sv. Emerama.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;
[[Slika:Imrich_stepan.jpg|alt=|levo|sličica| Oslepitev [[Vazul]]a]]
[[Slika:Župy_v_NR.jpg|sličica| Okraji v Nitranski pokrajini po reformi [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] po J. Steinhübelu]]
Potem ko so Poljaki v času vladavine [[Mješko I.|Mješka I.]] okoli leta 990 pridobili Krakov, je bila Ogrski vrnjena tudi provinca Váh. Pod vladavino [[Mihael I. Nitranski|Mihaela I.]] je bila prvotna regija Nitra, sestavljena iz štirih delov, ponovno združena. Regija Nitra je kasneje postala delež in skupaj z Biharjem oblikovala t.i ''[[tertia pars regni]]'' – tretjino [[Ogrska|Ogrske]], ki so jo pridobili madžarski pretendenti.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Ko je Gézin sin [[Štefan I. Ogrski|Štefan]] (Vajk) odrasel, je Géza umoril njegovega brata [[Mihael I. Nitranski|Mihaela]] in njegovo ozemlje dal sinu. Štefana je tudi razglasil za svojega dediča. Ko je Géza umrl in je oblast prevzel Štefan, je proti Štefanu izbruhnila vstaja glavarja [[Koppány (Árpádovec)|Koppányja]], ki je imela legitimno-verski značaj. [[Štefan I. Ogrski|Štefan]], ki je tedaj vladal v Nitri s pomočjo rodbine [[Hont-Pázmány]], upraviteljev manjših provinc v Nitri, je upor zadušil.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt;

Čeprav je [[Géza Ogrski|Géza]] odstavil svojega brata Mihaela, sta njegova otroka Vazul in Ladislav uspela pobegniti na Poljsko k sorodniku [[Boleslav I. Poljski|Boleslavu Hrabremu]]. Okoli leta [[1001]] mu je uspelo Nitro priključiti poljski državi in Ladislava postaviti na nitranski prestol. Ladislava je po njegovi smrti nasledil njegov poganski brat [[Vazul]], a po smrti Boleslava Hrabrega leta 1029 je Štefan od [[Mješko II. Lambert|Mješka II.]] ponovno osvojil Nitro in ujel [[Vazul]]a ter ga dal oslepiti. Nitro je do svoje smrti osvojil kralj [[Sveti Emerik|Emerik]]. V tem času je verjetno izginila tudi prvotna struktura kneževine, razdelitev na majhne provincialne kneževine in Nitra je razdelil na 9 [[komitat]]ov. Otroci Vazula in [[Ladislav Plešasti|Ladislava]] so se tako kot njihova očeta rešili z begom v tujino.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;KRŠÁK, Pavol. ''Ottov historický atlas Slovensko''. 1. vyd. Bratislava: Ottovo nakladateľstvo, 2009. ISBN 978-80-7360-834-7 s. 80{{--}}81 (autorom kapitoly je J. STEINHÜBEL)&lt;/ref&gt;
[[Slika:Andrew_I_of_Hungary_on_his_death_bed_(crop).jpg|levo|sličica| [[Andrej I. Ogrski|Andrej I.]] daje [[Béla I. Ogrski|Beli I.]] izbiro med mečem (Nitro) in krono (kraljestvo), podoba iz [[Ilustrirana kronika|Ilustrirane kronike]]]]
[[Slika:BélaI_knizeci.jpg|sličica| Kovanci [[Béla I. Ogrski|Bele I.]]]]
[[Slika:Vid_incites_Solomon_against_Géza_I_(Chronicon_Pictum_078).jpg|sličica| Župan [[Vid (župan)|Vid]] nagovarja kralja [[Salomon Ogrski|Salomona]] proti županu Gezi I., podoba iz [[Ilustrirana kronika|Ilustrirane kronike]]]]
[[Slika:Chronicon_Pictum_P105_Kálmán_és_Álmos_kibékülése_Dömösön.JPG|levo|sličica| Poraz kralja Kolomana in kneza Álmosa pri posvetitvi samostana v Dömösu, podoba iz [[Ilustrirana kronika|Ilustrirane kronike]]]]
Po smrti [[Štefan I. Ogrski|Štefana I.]] se je na [[Ogrska|Ogrskem]] razplamtel boj za prestol med [[Sámuel Aba|Sámuelom Abom]] in [[Peter Orseolo|Petrom Orseolom]], ki so ga podpirali tudi Nemci in Čehi. Med nemško invazijo leta 1042 je bila zasedena tudi Nitra in na njen prestol je bil postavljen sin Ladislava Plešastega [[Domoslav]] (tudi Bonuslav), ki pa je bil nato izgnan iz Nitre. Po padcu Aba leta 1046 so se razmere spremenile in oblast na Ogrskem so prevzeli [[Vazul]]ovi sinovi [[Levente]], [[Andrej I. Ogrski|Andrej]] in [[Béla I. Ogrski|Béla]]. V Nitri je bila oblast Domoslava obnovljena, vendar ga je po njegovi smrti leta 1048 zamenjal [[Béla I. Ogrski|Béla]],&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; saj je bil Levente že mrtev. Samostan na Zoboru je v tem obdobju povezan tudi s likoma domačih svetnikov puščavnikov – [[Sveti Benedikt Puščavnik|Benedikta]] in njegovega učitelja [[Sveti Svorad|Svorada]] (Andreja).

Béla je Nitro pridobil zahvaljujoč dejstvu, da ga je [[Andrej I. Ogrski|Andrej]] postavil za svojega dediča, saj sam ni imel otrok. Težave so nastopile po rojstvu Andrejevega sina [[Salomon Ogrski|Salomona]] leta 1053, Béli pa je bilo pretendentstvo odklonjeno, sploh po rojstvu Andrejevega drugega sina Davida. Odnos med monarhom in knezom je bil sprva dober: oba sta se borila na isti strani proti Nemcem in Čehom, Nitra pa je uspevala. Nitra je rasla in pridobivala nove utrdbe, Béla pa je celo koval kakovostnejše kovance kot Andrej.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; Razmere so se spremenile, ko je Andrej okoli leta 1059 ohromel in dal svojega sina Salomona okronati za kralja. Béla je pred morebitnim preganjanjem pobegnil na Poljsko, kjer se je pripravljal na vojno, ki jo je kljub Andrejevemu zavezništvu z Nemci v [[Bitka pri Tisi|bitki pri Tisi]] na koncu tudi dobil.
[[Slika:Chronicon_Pictum_P85_Mógyoródi_csata.JPG|sličica| [[Bitka pri Mogyoródu]]: vojaki vojvode [[Géza I. Ogrski|Géze]] na levi pod vodstvom vojvode [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava]] (z avreolo okoli glave), kralj [[Salomon Ogrski|Salomon]] vodi svoje čete na desni (zmagovita nitrijska zastava z dvojnim križem na trojnem vrhu dominira čezdonavsko zastavo, predstavljeno ob Árpádovih tramovih), podoba iz [[Ilustrirana kronika|Ilustrirane kronike]]]]
Béla I. ni vladal dolgo in po njegovi smrti leta 1063 so se znova razplamteli boji. Medtem ko je [[Salomon Ogrski|Salomon]] osvojil krono po zaslugi Nemcev, sta Bélin sin Géza in Ladislav osvojila Nitro in Bihar po zaslugi Poljakov.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt; V času Gézinega življenja so nastale tudi kanonizirane legende o Zoborskih svetnikih. Géza je tako kot njegov oče precej samostojno vladal Nitri, saj je koval je svoj denar. Odnosi med Gézo in Salomonom pa so bili problematični, kar se je najbolj pokazalo med pohodi proti [[Pečenegi|Pečenegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]]. Nazadnje sta se zahvaljujoč prepričevanju svojih svetovalcev uprla drug proti drugemu. Po dolgih bojih je Géza z moravsko pomočjo zmagal in po [[Bitka pri Mogyoródu|bitki pri Mogyoródu]] leta 1074 osvojil kraljevo krono. Gézin brat Ladislav je osvojil Nitro, najmlajši brat [[Lampert]], ki je medtem odrasel, pa Bihar. Potem ko je Ladislav postal kralj, se je posest spet »premaknila« in oblast v manjši biharski regiji je prevzel kraljev bratranec David.&lt;ref name=&quot;S&quot; /&gt;

Po njuni smrti je oblast v žrebu in dedni položaj [[Koloman Ogrski|prevzel]] Arpádovec [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoš]], sin kralja Géze. Zapustil je [[Oradea|Oradeo]], kjer je bil škof, in pobegnil na Poljsko. Po Ladislavovi smrti se je Almoš odpovedal kroni v korist svojega brata, v zameno pa je prevzel upravo Nitranske posesti. V zgodovinskih spisih najdemo omembo v [[Annales Posonienses]] o uporabi [[Nitranski diadem|nitranskega diadema]] ob kronanju nitranskega vojvode [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoša]] iz [[1098|leta 1098]], kjer je zapisano, da je bila na glavo kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]] položena krona, medtem ko je bil knez Álmoš kronan. z diademom.&lt;ref name=&quot;Vrt&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Osem storočí slovenskej heraldiky|publisher=Vydavateľstvo Matice slovenskej, s. r. o.|date=2017|url=|isbn=978-80-8115-247-4|pages=32-33|language=}}
&lt;/ref&gt;{{Citatni blok|Colomannus rex coronatur et frater eius Almus diadema induitur.|Annales Posonienes iz leta 1098|||}}Leta [[1096|1096 so]] križarske čete [[Prva križarska vojna|1. križarske vojne]] potovali skozi Ogrsko, medtem ko je nekaj skupin med potjo plenilo, nekaj pa jih je ogrska četa med prečkanjem razkropila. 12-tisočglavi odred, ki ga je vodil Folkmar iz [[Orléans]]a, je prišel konec aprila iz Porenja, na poti napadel praške Jude in prečkal Moravsko do [[Nitra|Nitre]], kjer je nitranska vojska deloma pobila in deloma ujela križarje: ''»Folkmarjevo ljudstvo, ki je korakalo po Češki, ko je bila blizu Nitre, gradu Panonije (aput Nitram, Pannonie civitatem), je deloma padlo od meča, deloma je padlo v ujetništvo.«''&lt;ref name=&quot;Saxo&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Chronicon quo res gestae ab initio regni Francorum. 741{{--}}1139|url=https://www.dmgh.de/mgh_ss_6/index.htm#page/730/mode/1up|pages=}}&lt;/ref&gt; Ján Steinhubel sklepa, da je nitransko vojsko vodil knez [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoš]].&lt;ref name=&quot;Steinhubel&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Nitrianske kniežatstvo: počiatky stredovekého Slovenska: rozprávanie o dejinách nášho územia a okolitých krajín od sťahovania národov do začiatku 12. storočia|publisher=[[Veda, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]]|date=2004|isbn=80-224-0812-3|pages=}}&lt;/ref&gt;

Že leta 1105 pa so izbruhnila nesoglasja med Álmošem in Kolomanom, potem ko je Koloman svojega sina [[Štefan II. Ogrski|Štefana]] okronal za svojega sokralja. [[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmoš]] je zato iskal podporo pri Nemcih, kamor se zaradi državljanske vojne ni podal, ter pri Poljakih, ki pa so po prihodu Kolomanovih čet sklenili mir s kraljem.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;

[[Álmoš (slavonski in nitranski vladar)|Álmošu]] je bila tako odvzeta oblast nad Nitransko kneževino, ki je tako dokončno izginila. Álmoš je leta 1108 poskušal ubiti svojega brata, a mu ni uspelo, kljub domnevni spravi in pokornosti kralju pa je Álmoš nadaljeval s spletkami proti kralju in pobegnil na nemško, kjer je prosil za pomoč cesarja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] Cesar je nato skupaj s češkim knezom [[Svatopluk (češki knez)|Svetopolkom]] vdrli v Nitro, vendar brez uspeha. Nazadnje je Álmoša in njegovega sina [[Béla II. Ogrski|Belo]] Koloman leta [[1115]] oslepil.&lt;ref name=&quot;S&quot;/&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Nyitracivertanlegi1.jpg|[[Grad Nitra]], sedež Kneževine Nitre
Slika:Nitra - Katedrála sv. Emeráma.jpg|[[Stolnica sv. Emerama, Nitra|Katedrala sv. Emerama]] v Nitri
Slika:Kopčany kostol - sever.JPG|Cerkev sv. Margarete Antiohijske v Kopčanih iz 9. oziroma10. stoletja
Slika:Drazovce.jpg|Cerkev v Dražovcah iz 11. stoletja
Slika:Kostolec-hradisko.jpg|Velikomoravsko najdišče Kostolec
Slika:Romanesque capital from Zobor Abbey.jpg|Rimski steber v Zoborskem samostanu
Slika:Knieža Pribina na 100 korunovej bankovke.jpg|Podoba kneza pribine na bankovcu za 100 kron iz leta 1940
Slika:Pribina, Nitra (2008).jpg|Spomenik kneza Pribine v Nitri
Slika:Svatopluk statue (5032851632).jpg|Spomenik Svetopolka I. Velikomoravskega
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;
== Literatura ==

* ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum'' ( [[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|O spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev]] )
* [[Chronica Hungarorum]]
* [[Ilustrirana kronika]]
* [[Anonimna kronika]]
* {{Navedi knjigo|title=Postavy veľkomoravskej histórie|publisher=Perfekt|date=2013|isbn=978-80-8046-632-9|pages=}}
* KRŠÁK, Pavol. ''Ottov historický atlas Slovensko''. 1. vyd. Bratislava: Ottovo nakladateľstvo, 2009. ISBN 978-80-7360-834-7 (autorom príslušných kapitol je J. STEINHÜBEL)
* {{Navedi knjigo|title=Dejiny Slovenska v 11. až 13. storočí|publisher=[[VEDA, vydavateľstvo Slovenskej akadémie vied|Veda]]|date=2013|isbn=978-80-224-1292-6|edition=Svet vedy|pages=55–58}}
* {{Navedi knjigo|title=Nitrianske kniežatstvo: počiatky stredovekého Slovenska|publisher=Rak|date=2016|isbn=978-80-85501-64-3|pages=}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam vladarjev Nitre]]
* [[Velikomoravska]]
* [[Kneževina Moravska]]
* [[Ogrska]]

[[Kategorija:Zgodovina Slovaške]]
[[Kategorija:Bivše države v Evropi]]
[[Kategorija:Propadle države]]
[[Kategorija:Ogrska]]
[[Kategorija:Kneževina Nitra]]</text>
      <sha1>n2a33zpcg6s2oow9dbrdaic5o7vu5bd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dariga Nazarbajeva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>558613</id>
    <revision>
      <id>6677320</id>
      <parentid>6267219</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:42:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677320</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23897" sha1="epq4p7tdetfnyh42695ixtwwe5kl2ad" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
|name          = Dariga Nazarbayeva
|native_name   = {{nobold|{{lang|kk|Дариға Назарбаева}}}}
|image         = Dariga Nazarbayeva 2019.jpg
|caption       = Nazarbajeva leta 2019
|office        = 7. predsednica senata
|term_start    = 20. marec 2019
|term_end      = 2. maj 2020
|deputy        = Sergej Gromov&lt;br&gt;Bektas Beknazarov&lt;br&gt;Askar Şäkirov
|predecessor   = Kassym-Jomart Tokajev
|successor     = Mäulen Äşimbaev
|office2       = Namestnik predsednika vlade Kazahstana
|primeminister2= Karim Masimov&lt;br&gt;Bahitdžan Sagintajev
|term_start2   = 11. september 2015 
|term_end2     = 13. september 2016 
|office3       = Član senata
|appointer3    = [[Nursultan Abiševič Nazarbajev|Nursultan Nazarbajev]]
|term_start3   = 15. september 2016
|term_end3     = 2. maj 2020
|office4       = Namestnica predsednice Mäjilisa
|1blankname4   = predsednik
|1namedata4    = Kabibulla Dzhakupov
|term_start4   = 3. april 2014
|term_end4     = 11. september 2015
|predecessor4  = Kabibulla Dzhakupov
|successor4    = Abai Tasbolatov
|office5       = Vodja Amanata v Mäjilisu
|leader5       = Nursultan Nazarbajev
|term_start5   = 3. april 2014
|term_end5     = 11. september 2015
|predecessor5  = Nurlan Nigmatulin
|successor5    = Kabibulla Dzhakupov
|office6       = Poslanec Majlisa
|term_start6   = 15. januar 2021
|term_end6     = 25. februar 2022
|term_start7   = 15. januar 2012
|term_end7     = 11. september 2015
|term_start8   = 19. september 2004
|term_end8     = 20. junij 2007
|constituency8 = Seznam Asar
|office9       = Predsednica Asarja
|term_start9   = 25. oktober 2003
|term_end9     = 4. julij 2006
|predecessor9  = Pisarna ustanovljena
|successor9    = Pisarna ukinjena
|birth_name    = Dariga Nursultankizi Nazarbajeva
|birth_date    = 
|birth_place   = 
|death_date    = 
|death_place   = 
|party         = Amanat (2006−danes)
|otherparty    = Asar (2003−2006)
| spouse             = Rakhat Alijev (ločena 2007)
|children= Nurali (rojen 1985), Aisultan (1990-2020) in Venera (rojena 2001)&lt;ref name=&quot;zakon&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://online.zakon.kz/Document/?doc_id=30127950|title=Алиев Рахат Мухтарович (персональная справка)|publisher=Zakon.kz|accessdate=24 February 2015|language=ru}}&lt;/ref&gt;
|parents       = Nursultan Nazarbajev&lt;br /&gt;Sara Alpiskizi
|alma_mater    = [[Moskovska državna univerza]]
}}
'''Dariga Nursultankizi Nazarbajev''' ({{lang-kk|Дариға Нұрсұлтанқызы Назарбаева}}, {{transl|kk|DIN|Dariğa Nūrsūltanqyzy Nazarbaeva}}), [[Kazahstanci|kazahstanska]] [[politik|političarka]], * [[7. maj]] [[1963]], [[Temirtau]].

Bila je predsednica [[Kazahstan]]a od 1990 do 2019. Bila je tudi članica [[Mäjilis]]a (spodnjega doma parlamenta Republike Kazahstan) od 2004 do 2007, 2012 do 2015 in 2021 do 2022. Bila je namestnica predsednika Mäjilisa od 2014 do 2015, dokler ni bila imenovana za namestnico predsednika vlade v Massimovem kabinetu. Od leta 2016 do 2020 je bila članica kazahstanskega senata, od leta 2019 do 2020 pa tudi predsednica senata. Je ena najbogatejših žensk v Kazahstanu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2019-04-09 |title=Как Дарига Назарбаева пережила опалу и смерть мужа и чуть было не стала преемницей отца |url=https://www.forbes.ru/forbes-woman/373671-kak-dariga-nazarbaeva-perezhila-opalu-i-smert-muzha-i-chut-bylo-ne-stala |access-date=2023-12-06 |website=Forbes.ru |language=ru}}&lt;/ref&gt;

Nazarbajeva je svojo kariero začela leta 1994 v medijskem poslu, ko je vodila ''Khabar'', največjo nacionalno televizijsko agencijo v Kazahstanu. Leta 2003 je ustanovila stranko Asar in naslednje leto, leta 2004, bila prvič izvoljena v Mäjilis. Medtem ko je tam službovala, se je Asar leta 2006 združila z Amanatom, vladajočo stranko, ki jo je vodil njen oče Nazarbajev. Po razpustitvi Mäjilisa leta 2007 Nazarbajeva ni kandidirala za ponovno izvolitev in je ostala zunaj politike vse do končne vrnitve leta 2012 na sedež Mäjilisa, kjer je bila podpredsednica in vodja parlamenta Amanat. Leta 2015 je Nazarbajevo njen oče imenoval za namestnico premierja Karima Masimova, nato pa se je leta 2016 vrnila v parlament kot senatorka. Po očetovem odstopu s predsedniškega položaja leta 2019 je Nazarbajeva prevzela vlogo Kasim-Jomart Tokajeva kot predsednica senata, medtem ko je Tokajev nato postal predsednik Kazahstana. Leta 2020 jo je Tokajev nepričakovano odstranil s položaja, malo preden se je leta 2021 spet vrnila v Mäjilis.

Zaradi Nazarbajinih visokih uradnih položajev in odnosov z njenim očetom se je veliko špekuliralo, da naj bi jo morda pripravljali za predsedniško funkcijo kot da na [[nepotizem|nepotističen]] način nasledi Nazarbajevo dediščino, kljub zanikanju Nazarbajeva samega.&lt;ref&gt;{{navedi novice|date=2016-11-23|title=Kazakh President Nazarbayev Says Power Won't Be Family Business|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2016-11-23/kazakh-president-nazarbayev-says-power-won-t-be-family-business|access-date=2021-03-26}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Moscow|first=Tom Parfitt|title=Dariga Nazarbayeva, daughter of Kazakh strongman, positioned for dynastic takeover|language=en|work=The Times|url=https://www.thetimes.co.uk/article/dariga-nazarbayeva-daughter-of-kazakh-strongman-positioned-for-dynastic-takeover-k936c688x|access-date=2021-07-08|issn=0140-0460}}&lt;/ref&gt;

== Zgodnje življenje in izobraževanje ==
Nazarbajeva se je rodila v Temirtauu 7. maja 1963. V letih 1981–1982 je končala srednješolsko izobraževanje na gimnaziji K. Satpajeva št. 56 v [[Almati|Alma-Ati]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.voxpopuli.kz/history/legendarnye-shkoly-almaty--12348.html|title=Легендарные школы Алматы|work= Vox Populi|author=Святослав Антонов|language=ru|date=3 September 2015|access-date=23 April 2020}}&lt;/ref&gt; Od leta 1980 do 1983 je študirala na oddelku za zgodovino Moskovske državne univerze. Leta 1985 je diplomirala na Kazahstanski državni univerzi S. M. Kirov,&lt;ref name=&quot;ria1&quot;&gt;{{navedi splet|url= https://ria.ru/20190320/1551953440.html|title=Биография Дариги Назарбаевой|work=РИА Новости|date=20 March 2019|access-date=17 June 2019|language = ru}}&lt;/ref&gt; leta 1991 pa je zagovarjala doktorsko disertacijo iz zgodovinskih znanosti na Moskovski državni univerzi. Leta 1998 je Nazarbajeva zagovarjala doktorsko disertacijo iz politologije na Ruski akademiji za državno službo.&lt;ref name=&quot;zakonPS&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://online.zakon.kz/Document/?doc_id=30099807#pos=1;-65|title=Назарбаева Дарига Нурсултановна (персональная справка)|language = ru|access-date=23 April 2020}}&lt;/ref&gt;

== Kariera ==
Nazarbajeva je postala podpredsednica otroškega dobrodelnega sklada Bobek svoje matere Sare Nazarbajeve.&lt;ref name=&quot;camonitor1&quot;&gt;{{navedi splet | url = https://camonitor.kz/18288-dariga-nazarbaeva-s-chego-nachinalas-karera-samoy-vliyatelnoy-zhenschiny-v-kazahstane.html | title = Дарига Назарбаева: с чего начиналась карьера самой влиятельной женщины в Казахстане | publisher = Central Asia Monitor | date = 2015-10-02 | access-date = 2020-04-23 | language=ru}}&lt;/ref&gt;

Leta 1994 je Nazarbajeva postala podpredsednica Televizijske in radijske republiške korporacije Kazahstana. Leta 1995 je bil ustanovljen televizijski kanal Khabar. Organizacije, povezane z Nazarbajevo, so kupile radijsko postajo Europa Plus, televizijski družbi KTK in NTK ter popularni časopis ''Сaravan''. Za upravljanje novega medijskega holdinga sta bili ustanovljeni družbi TV-Media in Alma-Media. Leta 1998 se je ''Khabar'' preoblikoval v zaprto delniško družbo, Nazarbajeva pa je postala predsednica družbe, leta 2001 pa predsednica upravnega odbora.

Od poznih 1990-ih se Nazarbajeva redno pojavlja na kazahstanski televiziji kot pevka. Njen repertoar obsega kazahstanske ljudske pesmi, ruske romance, operne arije in pesmi Joeja Dassina. Leta 2011 je imela Nazarbajeva recital »Salem, Rusija« v Moskvi na novem odru v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] in Orgelski dvorani v [[Astana|Astani]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Дарига Назарбаева даст сольные концерты в Москве и Астане|url=https://www.zakon.kz/4460410-dariga-nazarbaeva-dast-solnye-koncerty.html|date=29 November 2011|website=Zakon.kz|access-date=30 April 2020|archive-date=2020-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201025144726/https://www.zakon.kz/4460410-dariga-nazarbaeva-dast-solnye-koncerty.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ruska družba ''Universal Music'' je posnela njene koncertne nastope na različnih prizoriščih za glasbeni televizijski film ''Moja zvezda''. Dvodelni film je bil predstavljen leta 2012. Leta 2013 je imela koncert v soorganizaciji grofa Pierra Šeremeteva v Théâtre des Champs-Élysées v [[Pariz]]u z orkestrom Lamoureux pod vodstvom Dmitrija Jablonskega in skupino Sazgen sazi pod vodstvom Bagdata Tilenova ter z nekaterimi umetniki kot je pianist Timur Urmančev,  Sundet Baigodžin ali Medet Čotabaev.

== Politična kariera ==
=== Predsednica Asarja (2003–2006) ===
Oktobra 2002 je Nazarbajeva postala predsednica upravnega odbora izbirnega bloka mladih; na prvi konferenci bloka je bilo predlagano ustanovitev Kongresa mladine Kazahstana.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://nomad.su/?a=3-200210060010 | title = Дарига Назарбаева - попечитель молодёжи | access-date = 2020-04-23|language=ru}}&lt;/ref&gt;

Oktobra 2003 je Nazarbajeva organizirala in postala vodja republikanske stranke Asar.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://nomad.su/?a=3-200309110019 | title = Дарига Назарбаева агитирует молодежь вступать в общественное объединение &quot;Асар&quot; | date = 2003-09-11 | access-date = 2020-04-23|language=ru}}&lt;/ref&gt; V nekaj mesecih je bilo zbranih več kot 167.000 prijav tistih, ki so se želeli pridružiti Asarju; obdelanih in overjenih je bilo 139.000 vlog, Ministrstvu za pravosodje pa je bilo v vpis oddanih 77.000 podpisov. Decembra 2003 je bila stranka registrirana.&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://nomad.su/?a=3-200312220020 | title = Зарегистрирована республиканская политическая партия &quot;Асар&quot; | date = 2003-12-19 | access-date = 2020-04-23|language=ru}}&lt;/ref&gt;

Po rezultatih volitev v Mäjilis leta 2004 je stranka zbrala 541.239 (11,38 %) glasov na strankarski listi in se uvrstila na tretje mesto; Nazarbajeva je postala izvoljena članica z liste stranke Asar v Mäjilis, skupaj s tremi poslanci iz stranke pa so bili izvoljeni v enomandatnih volilnih enotah.

4. julija 2006 je potekala izredna strankarska konvencija, na kateri so se odločili, da se združijo z republikansko politično stranko Otan (od decembra 2006 Nur Otan), Nazarbajeva pa je bila izvoljena za namestnico predsednika Amanata pod očetovim vodstvom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://zonakz.net/articles/14951|title=Партия &quot;Асар&quot; приняла решение о слиянии с партией &quot;Отан&quot;|date=2006-07-04|language=ru|access-date=2020-04-23}}&lt;/ref&gt;

=== Poslanska kariera ===
==== Poslanec Mäjilis (2004–2007, 2012–2015, 2021–danes) ====
[[File:Dariga Nazarbayeva (2012-11-07).jpg|thumb|219x219px|Nazarbajeva na zasedanju Mäjilisa, november 2012]]

Februarja 2005 je bila v parlamentu ustanovljena nova poslanska skupina Aimak, ki jo sestavlja 36 poslancev (28 poslancev iz Mäjilisa in 8 poslancev iz senata). Za vodjo skupine je bila izvoljena Nazarbajeva. Glavni cilji poslanske skupine Aimak so bili spodbujanje in spremljanje izvajanja obstoječih državnih in industrijskih programov, namenjenih regionalnemu razvoju, aktivno sodelovanje pri razvoju in zakonodajni podpori upravne reforme in lokalne samouprave ter razvoj podjetništva. Kot članica Mäjilisa je ostala do njegovega razpustitve 20. junija 2007.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kazakh President Dissolves Parliament|url=https://www.rferl.org/a/1077230.html|last=Pannier|first=Bruce|date=2007-06-20|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en|access-date=2020-05-02}}&lt;/ref&gt;

Na kazahstanskih parlamentarnih volitvah leta 2012 je Nazarbajeva ponovno kandidirala na listi stranke Amanat, ki je osvojila 83 sedežev. Vodila je odbor Mäjilis za družbeno-kulturni razvoj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://zonakz.net/2012/01/20/мажилис-избрал-главой-комитета-по-соц/|title=Мажилис избрал главой комитета по социально-культурному развитию Даригу Назарбаеву; по финансам и бюджету|date=20 January 2012|website=Zonakz.net|access-date=29 April 2020}}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=January 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

3. aprila 2014 je bila Nazarbajeva soglasno izbrana za namestnico predsednika Mäjilis in vodjo parlamenta Amanat.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Kazakh President's Daughter Promoted to Top Position in Comeback|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2014-04-03/kazakh-president-s-daughter-promoted-to-top-position-in-comeback|last=Gizitdinov|first=Nariman|date=2014-04-03|website=www.bloomberg.com|access-date=2020-05-02}}&lt;/ref&gt; 11. septembra 2015 je bila imenovana za podpredsednico vlade.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.inform.kz/eng/article/2817022 |title=Dariga Nazarbayeva appointed Vice PM of Kazakhstan |publisher=Kazinform |date=11 September 2015 |access-date=17 December 2015 |archive-date=28 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180428094913/http://www.inform.kz/eng/article/2817022 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Nazarbajeva se je ponovno pojavila na seznamu stranke Amanat na kongresu 25. novembra 2020, kjer se je prvič javno pojavila po razrešitvi s položaja predsednice senata, s čimer je ponovno kandidirala za mesto v Mäjilisu. Amanat je ohranil nadzor nad Mäjilisom po zakonodajnih volitvah leta 2021 in osvojil 76 sedežev. Od tam je postala članica Odbora za gospodarske reforme in regionalni razvoj.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=|first=|date=2021-01-15|title=Дарига Назарбаева вошла в Комитет по экономическим реформам Мажилиса|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/dariga-nazarbaeva-voshla-komitet-ekonomicheskim-reformam-426069/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115075608/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/dariga-nazarbaeva-voshla-komitet-ekonomicheskim-reformam-426069/ |archive-date=15 January 2021 |access-date=2021-01-15|website=Tengrinews.kz|language=ru}}&lt;/ref&gt;

==== Član senata (2016–2020) ====
[[File:Dariga Nazarbayeva Senate 1.jpg|thumb|247x247px|Nazarbajeva kot predsednica senata]]

13. septembra 2016 je bila Nazarbajeva imenovana v senat; 16. septembra je bila imenovana za vodjo senatnega odbora za mednarodne zadeve, obrambo in varnost.&lt;ref&gt;[http://www.rferl.org/content/kazakhstan-nazarbaeva-appointed-senate-committee-chairs/27992983.html &quot;Kazakh president's daughter appointed head Of Senate committee&quot;], Radio Free Europe/Radio Liberty, 16 September 2016.&lt;/ref&gt;

==== Predsednica senata ====
Na isti dan, ko je njen oče odstopil s položaja predsednika Kazahstana, je bila Nazarbajeva 20. marca 2019 s soglasnim tajnim glasovanjem imenovana za predsednico senata. V tej vlogi je nasledila Kasim-Jomart Tokajeva, ki je postal vršilec dolžnosti predsednika države. Po mnenju ''The New York Timesa'' je bil to morda signal, da so Nazarbajevo pripravljali, da sama postane predsednica. Pojavilo se je več špekulacij, da Nazarbajeva pripravlja svojo predsedniško kandidaturo za predsedniške volitve leta 2019, na katerih se je 9. aprila 2019 izkazalo, da so obtožbe lažne po besedah ​​njenega tesnega sodelavca.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=tengrinews.kz|date=2019-04-09|title=Будет ли Дарига Назарбаева участвовать в выборах президента|url=https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/budet-li-dariga-nazarbaeva-uchastvovat-v-vyiborah-prezidenta-366808/|url-status=live|access-date=2021-03-26|website=Tengrinews.kz|language=ru|archive-url=https://web.archive.org/web/20190410163227/https://tengrinews.kz/kazakhstan_news/budet-li-dariga-nazarbaeva-uchastvovat-v-vyiborah-prezidenta-366808/ |archive-date=10 April 2019 }}&lt;/ref&gt; 

2. maja 2020 jo je Tokajev odstranil iz senata in njene vloge predsednice. Pojavilo se je veliko teorij, da bodisi Tokajev širi svoj politični vpliv bodisi znak vse večjega spora med kazahstansko vladajočo elito. Drugi so trdili, da so razlog za to javni škandali glede njenega sina Aisultana in britanski sodni postopek, ki je uničil ugled Nazarbajeve in podobo njenega očeta.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Putz|first=Catherine|date=2020-05-05|title=Dariga Nazarbayeva Dismissed From Top Senate Seat|url=https://thediplomat.com/2020/05/dariga-nazarbayeva-dismissed-from-top-senate-seat/|url-status=live|access-date=2021-03-26|website=thediplomat.com|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20200506012248/https://thediplomat.com/2020/05/dariga-nazarbayeva-dismissed-from-top-senate-seat/ |archive-date=6 May 2020 }}&lt;/ref&gt;

== Osebno življenje ==
=== Družina ===
[[File:Rakhat Aliyev.jpg|thumb|219x219px|Nekdanji mož Nazarbajeve, Rakhat Alijev leta 2007]]

Nazarbajeva je bila dolgo poročena s kazahstanskim poslovnežem in politikom Rakhatom Alijevom do njune ločitve junija 2007. Alijev je bil na visokih položajih v kazahstanski domači obveščevalni agenciji in zunanjem ministrstvu, pozneje pa je bil veleposlanik v Avstriji. Leta 2004 so žensko, ki naj bi bila Alijeva ljubica, našli mrtvo, ko je padla z visoke stanovanjske hiše v Bejrutu. Leta 2007 so mu odvzeli nazive, potem ko je kritiziral predsednika Nazarbajeva, ker je spremenil državno ustavo, da bi mu omogočila biti dosmrtni predsednik. Alijev je trdil, da je bila njegova ločitev izvedena brez njegovega soglasja in da jo je izsilil Nazarbajev.&lt;ref&gt;[http://www.themoscowtimes.com/stories/2007/06/13/016.html Nazarbayev's Son-in-Law Is Divorced] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071002042930/http://www.themoscowtimes.com/stories/2007/06/13/016.html |date=2 October 2007 }} Moscow Times, June 13, 2007&lt;/ref&gt;

Alijev je bil v Kazahstanu v odsotnosti obsojen za različne zločine. Avstrija je zavrnila njegovo izročitev, vendar se je pripravljala na sojenje za ugrabitev in umor dveh kazahstanskih bančnih uradnikov. Pred sojenjem so ga našli mrtvega v avstrijski zaporniški celici zaradi domnevnega samomora.

Nazarbajeva ima z Alijevom dva sinova, Nuralija in Aisultana, ter hčerko Venero.&lt;ref name=&quot;FAMILY&quot;&gt;[http://dariga.kz/fam1.php Моя семья] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070305183602/http://dariga.kz/fam1.php|date=2007-03-05}}  СЕМЬЯ&lt;/ref&gt; Je tudi babica. Nuralijeva žena je leta 2013 rodila Lauro Alijevo.

23. januarja 2020 je sin Nazarbajeve, Aisultan, podal javno izjavo na svoji Facebook strani in trdil, da naj bi bil njegov dedek Nazarbajev njegov oče in da ga je njegova mati Nazarbajeva poskušala ubiti, medtem ko je živel v Londonu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://eadaily.com/ru/news/2020/01/23/vnuk-nazarbaeva-zayavil-chto-on-ne-vnuk-a-syn|title=Внук Назарбаева заявил, что он — не внук, а сын|date=23 January 2020|website=EADaily|access-date=29 April 2020}}&lt;/ref&gt; Nazarbajeva ni odgovorila na primer njenega sina. Naslednji dan, 24. januarja, je dopisnica RFE/RL poskušala prejeti odgovor Nazarbajeve glede trditev njenega sina, ko je hodila mimo na hodniku stavbe parlamenta, kjer je eden od varnostnikov Nazarbajeve na koncu zgrabil novinarko za roko in pokril usta. 16. avgusta 2020 so Aisultana našli mrtvega v Londonu, vzrok njegove smrti pa naj bi bil zastoj srca.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Grandson of Kazakhstan's first president Nazarbayev died in London|url=https://tass.com/society/1190193|access-date=2020-08-16|website=TASS}}&lt;/ref&gt; V odgovoru na incident je Nazarbajeva izjavila, da je »moja družina uničena zaradi izgube našega ljubljenega Aisultana in prosimo za zasebnost v tem zelo težkem času«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2020-08-16|title=Дарига Назарбаева высказалась о смерти Айсултана|url=https://liter.kz/dariga-nazarbaeva-vyskazalas-o-smerti-ajsultana/|access-date=2020-08-16|website=Liter.kz|language=ru-RU}}&lt;/ref&gt;

=== Offshore aktivnosti ===
[[File:221B Baker Street, London - Sherlock Holmes Museum.jpg|left|thumb|222x222px|Baker Street 221B, znana tudi kot Muzej Sherlocka Holmesa, naj bi bila v lasti Nazarbajeve]]

Leta 2018 so ''[[Panamski dokumenti]]'' razkrili, da je bila Nazarbajeva edina delničarka off-shore sladkorne družbe s sedežem na [[Britanski Deviški otoki|Britanskih Deviških otokih]], ki je poslovala v Kazahstanu. Njen sin Nurali je bil prav tako imenovan v dokumentih kot stranka Mossack Fonsece v Panami in da ima dve podjetji in luksuzno jahto, registrirano na Britanskih Deviških otokih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Kazakhstan: Presidential daughter getting Panama-ed at a tricky time |url=https://eurasianet.org/kazakhstan-presidential-daughter-getting-panama-ed-at-a-tricky-time |access-date=2019-03-21 |website=Eurasianet |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |last=EDT |first=Damien Sharkov On 4/25/16 at 7:56 AM |date=2016-04-25 |title=Kazakhstan won't investigate #PanamaPaper links to the president's family |url=https://www.newsweek.com/kazakhstan-refuses-investigate-panama-papers-links-presidents-family-451996 |access-date=2019-03-21 |website=Newsweek |language=en}}&lt;/ref&gt; Po poročanju ''Newsweeka'' je »to ostro protislovje s pogostimi pozivi Nazarbajeva podjetnikom v državi, bogati z nafto, naj plačujejo davke v Kazahstanu«. ''Panamski dokumenti'' tudi nakazujejo, da je morda lastnica preko off-shore podjetja, 221B Baker Street, 183 milijonov dolarjev vredne nepremičnine, znane kot izmišljeni naslov Sherlocka Holmesa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last1=Haldevang |first1=Max de |title=The unsolved mystery of who owns Sherlock Holmes's original £130 million home |url=https://qz.com/1245110/the-unsolved-mystery-of-who-owns-sherlock-holmes-130-million-home/ |access-date=2019-03-21 |website=Quartz |language=en}}&lt;/ref&gt;

10. marca 2020 je britansko sodišče objavilo imena lastnikov nepremičnin v vrednosti 100 milijonov dolarjev, ki so bile izdane UWO spomladi 2019. Lastnika sta bila Nazarbajeva in njen najstarejši sin Nurali Alijev z ženo Aido. Zastopnik toženih je na naroku pojasnil, da lahko lastniki potrdijo izvor sredstev, saj so v tistem času opravljali dejavnost. Aprila je High Court of Justice zahtevke britanskih organov pregona razglasilo za neutemeljene in posledično je bil primer razveljavljen.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Milligan |first=Ellen |date=April 8, 2020 |title=Family Wins Fight With U.K. Cops Over 'Billionaire Row' Home |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-04-08/family-win-fight-with-u-k-cops-over-billionaire-row-mansion |access-date=30 April 2020 |website=Bloomberg}}&lt;/ref&gt;

=== Bogastvo ===
Po podatkih revije ''Forbes'' je leta 2013 njeno bogastvo znašalo približno 595 milijonov dolarjev. To je bilo skozi njeno sodelovanje v podjetjih, kot so Europe Plus Kazakhstan JSC, NTK, AlmaInvestHolding, Almatystroysnab LLP in ALMA TV. Ustanovila je tudi glavno kazahstansko televizijsko mrežo Khabar Agency.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

{{DEFAULTSORT:Nazarbajeva, Dariga}}
[[Kategorija:Kazahstanski politiki]]
[[Kategorija:Predsedniki Kazahstana]]</text>
      <sha1>epq4p7tdetfnyh42695ixtwwe5kl2ad</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gospostvo Lek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565745</id>
    <revision>
      <id>6677176</id>
      <parentid>6309179</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:52:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nassauski in Nassausko Leški (1403-1722) */</comment>
      <origin>6677176</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8712" sha1="50oupn85mo3x0o32nc7pb9vpqi0qmfm" xml:space="preserve">[[Slika:Heerlijkheid_Van_de_Lek.svg|sličica| Grb gospostva Lek]]
[[Slika:Blaeu_1645_-_Krimpenerwaard_Heerlijkheid_de_Lek.jpg|sličica| Lokacija gospostva označena na zemljevidu Blaeu 1645]]
[[Slika:Schoonenburg_tussen_Nieuw-Lekkerland_en_Streefkerk.jpg|sličica| Podoba gradu Schoonenburg iz 18. stoletja, ki naj bi bil uničen okoli leta 1450. Vendar je vprašljivo, ali je ta slika zgodovinsko točna. &lt;ref&gt;Van der Wouden 1959:plaat 3&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Keijzer&quot;&gt;Zie ook {{pdf}} ''[https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Kastelen in de Krimpenerwaard e.o.]'' door B. de Keijzer (een in 2009 geactualiseerde versie van een artikel uit 2005 in Historische Encyclopedie Krimpenerwaard). De Keijzer benoemt de twijfels over het bestaan van dit kasteel, omdat er geen grondsporen zijn aangetroffen. Wel zijn er kloostermoppen gevonden. De stenen van het kasteel zouden gebruikt zijn voor de bouw van een kerk c.q. kerktoren in Streefkerk, maar ook dat is niet bewezen. Volgens Van der Wouden gaat het hier om een overgeleverd verhaal. [https://web.archive.org/web/20220401014930/https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Gearchiveerd] op 20 juli 2023.&lt;/ref&gt;]]
'''Gospostvo Lek''' je (nekdanja) [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščina]] v provinci [[Južna Holandija]]. Ime je dobila po reki [[Lek (reka)|Lek]]. Gospostvo je obsegalo dela Krimpenerwaarda in [[Alblasserwaard|Alblasserwaarda]].

== Uvod ==
Gospostvo Lek je ležalo na območju, do katerega sta imela zahteve tako holandski grof kot utrechtski škof. Do leta 944 je bilo območje fevd holandskih grofov. Območje je pozneje prešlo v last utrechtskih cerkva. Od 12. stoletja naprej je območje večinoma padlo nazaj v roke holandskih grofov.

Gospostvo Lek je vključevala območje - imenovano tudi ''&quot;Isla et Lake&quot;'' - med Hollandse IJssel in Lekom. K gospostvu je pripadal tudi pas na južni strani Leka. Na tem pasu med Streefkerkom in Nieuw-Lekkerlandom, na visokem hribu Schonenberger, naj bi prvi gospodje Leka zgradili svoj [[grad Schonenburg]]. Grad naj bi bil porušen okoli leta 1450.&lt;ref&gt;Zie ook {{pdf}} ''[https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Kastelen in de Krimpenerwaard e.o.]'' B. de Keijzer (2009 posodobljena različica članka iz leta 2005 v Historical Encyclopedia Krimpenerwaard). De Keijzer omenja dvome o obstoju tega gradu, ker niso bili najdeni sledovi zemlje. Samostanske šale so bile najdene. Grajski kamni naj bi bili uporabljeni za gradnjo cerkve ali cerkvenega stolpa v Streefkerku, vendar tudi to ni bilo dokazano. Po besedah ​​Van der Woudna je to predana zgodba.[https://web.archive.org/web/20220401014930/https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Gearchiveerd] op 20 juli 2023.&lt;/ref&gt;

Leta 1342 so gospostvo še razširili. Območje gospostva ni vključevalo le delov Krimpenerwaarda, temveč tudi gospostva in dvore južno od Leka. To se je nanašalo na gospostva [[Ridderkerk]], [[Lekkerkerk]], [[Krimpen aan den IJssel]], Krimpen aan ali na Merwede (= Krimpen aan de Lek ), [[Ouderkerk]], [[Zuidbroek]], [[Streefland]], [[Brandwijk]], [[Gijbeland]] in Bleskensgraaf ter ribolovne pravice v Leku.&lt;ref&gt;De Keijzer 1980:4 en De Bruin 1992:91&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Gospodje Leški (do 1342) ===
Prvi gospodje Leka so bili člani družine [[Gospodje Leški|Leških]]. Prva omemba fevdalnega gospoda iz te družine se nanaša na nekega Folperta Leškega leta 1167 in 1168. Za njim bo gospoščino upravljalo še pet članov te družine. Po smrti [[Henrik Leški|Henrika Leškega]] leta [[1342]] se je doba Leških končala. Gospostvo je pripadlo [[Viljem IV. Holandski|Holandskemu grofu Viljemu IV.]].

=== Gospodje Polanenski (1342-1403) ===
Leta 1342 je Viljem IV. Holandski gospostvo Lek prodal [[Janez II. Polanenski|Janezu II. Polanenskemu]] &lt;ref&gt;De Keijzer 1980:163&lt;/ref&gt;, od takrat gospodu Leka in kasneje tudi [[Breda, Nizozemska|Brede]]. Ker se je med [[Vojne trnka in trske|spori trnka in trske odločil za trnke,]] je bil izgnan in leta 1351 je bila gospoščina dana drugemu gospodu, [[Janez II. Culemborški|Janezu II. Culemborškemu]], čigar mati Juta je izhajala iz družine Leških.&lt;ref&gt;Bil je bratranec (stric) zadnjega gospoda, sina Jute Leške, sestre Henrika Leškega. Janez Culemborški se je imenoval &quot;gospod Culemborški in Leški&quot; in svoj grb razčetveril s črnim levom gospodov Leških. Culemborški je vedno uporabljal grb, tudi potem ko je bila Janezu Polanenskemu po njegovem izgnanstvu ponovno podeljena gospoščina Culemborg. Zie: Schilfgaarde, A.P. (1949) ''Het archief der heeren en graven van Culemborg'', 3 dln. (Den Haag)&lt;/ref&gt;

Po izgnanstvu se je Janez Polanenski vrnil in leta 1356 skupaj z Janezom Culemborškim ponovno prevzel posest nad gospoščino Lek. Obdobje Polanenskih je trajalo relativno kratko. Po poroki njegove vnukinje Johane Polanenske leta 1403 z Engelbrehtom I. Nassau-Siegenskim je gospoščina padla v roke članov družine Nassauskih. Vendar so se sledovi Polanenskih ohranili v občinskih grbih [[Krimpen aan den IJssel]], [[Krimpen aan de Lek]], [[Lekkerkerk]] in [[Ouderkerk aan den IJssel]]: trije črni polmeseci na srebrnem ščitu.

=== Nassauski in Nassausko Leški (1403-1722) ===
Po Engelbertu Nassauskemu bo še deset članov te družine imelo gospostvo Lek. V 16. stoletju je gospostvo prek Renéja Chalonskega, oranskega kneza, prišel v last [[Viljem I. Oranski|Viljema I.]], oranskega kneza. Njegov sin [[Mavricij Oranski|knez Mavricij]] je dal gospostvo svojemu biološkemu sinu Viljemu, ki je bil posledica Mavricijevega razmerja z Margareto Mechelensko.

V obdobju Nassauskih je prišlo do ločitve pravic. Engelbreht Nassauski je prodal uživanje in nizko sodstvo [[Albreht iz Naaldwijka|Albrehtu iz Naaldwijka]]. Visoka (krvno) sodstvo je ostalo v rokah Nassausskih. V 16. in 17. stoletju so Nassauski te pravice odkupili nazaj. Leta 1613 je Krimpen aan den IJssel zadnji odkupil knez Mavricij. Gospostvo Lek je bilo spet celota, vendar je zdaj vključevalo le območje v Krimpenerwaardu in pas zemlje na obeh straneh Leka. Prejšnji deli graščine v Alblasserwaardu niso več pripadali gospostvu.&lt;ref&gt;De Bruijn 1992:92&lt;/ref&gt;

Zadnji Nassauski kot gospod Leški, Mavricij Ludvik Nassauski, pravnuk kneza Mavricija, je zašel v velike finančne težave. Prisiljen je bil prodati več svojih posesti, med njimi tudi gospoščino Lek. Leta 1722 je bila izvršilna prodaja in gospoščina je bila razdeljena na različne dele.&lt;ref&gt;Van der Woude 1959:32&lt;/ref&gt;

=== Obdobje po letu 1722 ===
Po letu 1722 se je zgodovina gospostva Lek pravzaprav končala. Gospostvo je razpadlo na samostojna gospostva, kot so Krimpen aan den IJssel (in Stormpolder), Krimpen aan de Lek, Ouderkerk, Lekkerkerk in Zuidbroek. Od stare gospoščine je ostal nepozidan pas na obeh straneh Leka s samo reko, ki je bil gospodarsko pomemben zaradi pripadajočih ribolovnih pravic. Leta 1817 je to območje zaradi upravno-tehničnih razlogov dobilo status občine, imenovane De Lek, brez upravnega in uradniškega aparata. Pravzaprav je ta upravna enota imela le vlogo za davčne organe. Tudi to se je leta 1847 končalo in območje je bilo razdeljeno med okoliške občine. Danes je družina Van Sandick  lastnica (nekdanje) gospoščine in pripadajočih pravic.&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Grafmonument_van_J._van_Polanen_met_zijn_2_echtgenoten_Olda_van_Hoorn_en_Machteld_van_Rotselaar_-_Breda_-_20040135_-_RCE.jpg|link=Bestand:Grafmonument_van_J._van_Polanen_met_zijn_2_echtgenoten_Olda_van_Hoorn_en_Machteld_van_Rotselaar_-_Breda_-_20040135_-_RCE.jpg|alt=Grafmonument van Jan II van Polanen|Nagrobni spomenik Janeza II. Polanenskega
Slika:Willem_van_Nassau,_Heer_van_de_Leck.jpg|link=Bestand:Willem_van_Nassau,_Heer_van_de_Leck.jpg|alt=Postuum portret van Willem van Nassau, heer van de Leck (1628)|Posmrtni portret Viljema Nassauskega, gospoda Leškega (1628)
&lt;/gallery&gt;

== Viri== 

* Wouden, A.A.M. van der, ''Uit Lekkerkerks verleden'', Lekkerkerk, 1959
* Bruin, D. de, ''De ambachtsheren en vrouwen van Krimpen aan den IJssel vanaf 1722'', Krimpen aan den IJssel, 1992 (zowel verschenen als eigen publicatie en als artikel in de Historische Encyclopedie Krimpenerwaard)
* Keijzer, B. de en C.C.J. Lans, 'De bouwgeschiedenis van het dorp Ouderkerk a/d IJssel', in: ''Ons Voorgeslacht'', januari/april 1980
* 'Heerlijkheden' in: ''Historische Encyclopedie Krimpenerwaard'', 1975
* Nederland's Patriciaat 73 (1989), p. 294-318.

== Opombe ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Južna Holandija]]</text>
      <sha1>50oupn85mo3x0o32nc7pb9vpqi0qmfm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677181</id>
      <parentid>6677176</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:06:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Gospodje Polanenski (1342-1403) */</comment>
      <origin>6677181</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8732" sha1="mbzhu4zrnzdbp1vcvyoghu9ix0b6us9" xml:space="preserve">[[Slika:Heerlijkheid_Van_de_Lek.svg|sličica| Grb gospostva Lek]]
[[Slika:Blaeu_1645_-_Krimpenerwaard_Heerlijkheid_de_Lek.jpg|sličica| Lokacija gospostva označena na zemljevidu Blaeu 1645]]
[[Slika:Schoonenburg_tussen_Nieuw-Lekkerland_en_Streefkerk.jpg|sličica| Podoba gradu Schoonenburg iz 18. stoletja, ki naj bi bil uničen okoli leta 1450. Vendar je vprašljivo, ali je ta slika zgodovinsko točna. &lt;ref&gt;Van der Wouden 1959:plaat 3&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;Keijzer&quot;&gt;Zie ook {{pdf}} ''[https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Kastelen in de Krimpenerwaard e.o.]'' door B. de Keijzer (een in 2009 geactualiseerde versie van een artikel uit 2005 in Historische Encyclopedie Krimpenerwaard). De Keijzer benoemt de twijfels over het bestaan van dit kasteel, omdat er geen grondsporen zijn aangetroffen. Wel zijn er kloostermoppen gevonden. De stenen van het kasteel zouden gebruikt zijn voor de bouw van een kerk c.q. kerktoren in Streefkerk, maar ook dat is niet bewezen. Volgens Van der Wouden gaat het hier om een overgeleverd verhaal. [https://web.archive.org/web/20220401014930/https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Gearchiveerd] op 20 juli 2023.&lt;/ref&gt;]]
'''Gospostvo Lek''' je (nekdanja) [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščina]] v provinci [[Južna Holandija]]. Ime je dobila po reki [[Lek (reka)|Lek]]. Gospostvo je obsegalo dela Krimpenerwaarda in [[Alblasserwaard|Alblasserwaarda]].

== Uvod ==
Gospostvo Lek je ležalo na območju, do katerega sta imela zahteve tako holandski grof kot utrechtski škof. Do leta 944 je bilo območje fevd holandskih grofov. Območje je pozneje prešlo v last utrechtskih cerkva. Od 12. stoletja naprej je območje večinoma padlo nazaj v roke holandskih grofov.

Gospostvo Lek je vključevala območje - imenovano tudi ''&quot;Isla et Lake&quot;'' - med Hollandse IJssel in Lekom. K gospostvu je pripadal tudi pas na južni strani Leka. Na tem pasu med Streefkerkom in Nieuw-Lekkerlandom, na visokem hribu Schonenberger, naj bi prvi gospodje Leka zgradili svoj [[grad Schonenburg]]. Grad naj bi bil porušen okoli leta 1450.&lt;ref&gt;Zie ook {{pdf}} ''[https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Kastelen in de Krimpenerwaard e.o.]'' B. de Keijzer (2009 posodobljena različica članka iz leta 2005 v Historical Encyclopedia Krimpenerwaard). De Keijzer omenja dvome o obstoju tega gradu, ker niso bili najdeni sledovi zemlje. Samostanske šale so bile najdene. Grajski kamni naj bi bili uporabljeni za gradnjo cerkve ali cerkvenega stolpa v Streefkerku, vendar tudi to ni bilo dokazano. Po besedah ​​Van der Woudna je to predana zgodba.[https://web.archive.org/web/20220401014930/https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy Gearchiveerd] op 20 juli 2023.&lt;/ref&gt;

Leta 1342 so gospostvo še razširili. Območje gospostva ni vključevalo le delov Krimpenerwaarda, temveč tudi gospostva in dvore južno od Leka. To se je nanašalo na gospostva [[Ridderkerk]], [[Lekkerkerk]], [[Krimpen aan den IJssel]], Krimpen aan ali na Merwede (= Krimpen aan de Lek ), [[Ouderkerk]], [[Zuidbroek]], [[Streefland]], [[Brandwijk]], [[Gijbeland]] in Bleskensgraaf ter ribolovne pravice v Leku.&lt;ref&gt;De Keijzer 1980:4 en De Bruin 1992:91&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Gospodje Leški (do 1342) ===
Prvi gospodje Leka so bili člani družine [[Gospodje Leški|Leških]]. Prva omemba fevdalnega gospoda iz te družine se nanaša na nekega Folperta Leškega leta 1167 in 1168. Za njim bo gospoščino upravljalo še pet članov te družine. Po smrti [[Henrik Leški|Henrika Leškega]] leta [[1342]] se je doba Leških končala. Gospostvo je pripadlo [[Viljem IV. Holandski|Holandskemu grofu Viljemu IV.]].

=== Gospodje Polanenski (1342-1403) ===
Leta 1342 je Viljem IV. Holandski gospostvo Lek prodal [[Janez II. Polanenski|Janezu II. Polanenskemu]] &lt;ref&gt;De Keijzer 1980:163&lt;/ref&gt;, od takrat gospodu Leka in kasneje tudi [[Breda, Nizozemska|Brede]]. Ker se je med [[Vojne trnka in trske|spori trnka in trske odločil za trnke,]] je bil izgnan in leta 1351 je bila gospoščina dana drugemu gospodu, [[Janez II. Culemborški|Janezu II. Culemborškemu]], čigar mati Juta je izhajala iz družine Leških.&lt;ref&gt;Bil je bratranec (stric) zadnjega gospoda, sina Jute Leške, sestre Henrika Leškega. Janez Culemborški se je imenoval &quot;gospod Culemborški in Leški&quot; in svoj grb razčetveril s črnim levom gospodov Leških. Culemborški je vedno uporabljal grb, tudi potem ko je bila Janezu Polanenskemu po njegovem izgnanstvu ponovno podeljena gospoščina Culemborg. Zie: Schilfgaarde, A.P. (1949) ''Het archief der heeren en graven van Culemborg'', 3 dln. (Den Haag)&lt;/ref&gt;

Po izgnanstvu se je Janez Polanenski vrnil in leta 1356 skupaj z Janezom Culemborškim ponovno prevzel posest nad gospoščino Lek. Obdobje Polanenskih je trajalo relativno kratko. Po poroki njegove vnukinje [[Ivana Polanenska|Ivane Polanenske]] leta 1403 z Engelbrehtom I. Nassau-Siegenskim je gospoščina padla v roke članov družine Nassauskih. Vendar so se sledovi Polanenskih ohranili v občinskih grbih [[Krimpen aan den IJssel]], [[Krimpen aan de Lek]], [[Lekkerkerk]] in [[Ouderkerk aan den IJssel]]: trije črni polmeseci na srebrnem ščitu.

=== Nassauski in Nassausko Leški (1403-1722) ===
Po Engelbertu Nassauskemu bo še deset članov te družine imelo gospostvo Lek. V 16. stoletju je gospostvo prek Renéja Chalonskega, oranskega kneza, prišel v last [[Viljem I. Oranski|Viljema I.]], oranskega kneza. Njegov sin [[Mavricij Oranski|knez Mavricij]] je dal gospostvo svojemu biološkemu sinu Viljemu, ki je bil posledica Mavricijevega razmerja z Margareto Mechelensko.

V obdobju Nassauskih je prišlo do ločitve pravic. Engelbreht Nassauski je prodal uživanje in nizko sodstvo [[Albreht iz Naaldwijka|Albrehtu iz Naaldwijka]]. Visoka (krvno) sodstvo je ostalo v rokah Nassausskih. V 16. in 17. stoletju so Nassauski te pravice odkupili nazaj. Leta 1613 je Krimpen aan den IJssel zadnji odkupil knez Mavricij. Gospostvo Lek je bilo spet celota, vendar je zdaj vključevalo le območje v Krimpenerwaardu in pas zemlje na obeh straneh Leka. Prejšnji deli graščine v Alblasserwaardu niso več pripadali gospostvu.&lt;ref&gt;De Bruijn 1992:92&lt;/ref&gt;

Zadnji Nassauski kot gospod Leški, Mavricij Ludvik Nassauski, pravnuk kneza Mavricija, je zašel v velike finančne težave. Prisiljen je bil prodati več svojih posesti, med njimi tudi gospoščino Lek. Leta 1722 je bila izvršilna prodaja in gospoščina je bila razdeljena na različne dele.&lt;ref&gt;Van der Woude 1959:32&lt;/ref&gt;

=== Obdobje po letu 1722 ===
Po letu 1722 se je zgodovina gospostva Lek pravzaprav končala. Gospostvo je razpadlo na samostojna gospostva, kot so Krimpen aan den IJssel (in Stormpolder), Krimpen aan de Lek, Ouderkerk, Lekkerkerk in Zuidbroek. Od stare gospoščine je ostal nepozidan pas na obeh straneh Leka s samo reko, ki je bil gospodarsko pomemben zaradi pripadajočih ribolovnih pravic. Leta 1817 je to območje zaradi upravno-tehničnih razlogov dobilo status občine, imenovane De Lek, brez upravnega in uradniškega aparata. Pravzaprav je ta upravna enota imela le vlogo za davčne organe. Tudi to se je leta 1847 končalo in območje je bilo razdeljeno med okoliške občine. Danes je družina Van Sandick  lastnica (nekdanje) gospoščine in pripadajočih pravic.&lt;gallery widths=&quot;200&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Grafmonument_van_J._van_Polanen_met_zijn_2_echtgenoten_Olda_van_Hoorn_en_Machteld_van_Rotselaar_-_Breda_-_20040135_-_RCE.jpg|link=Bestand:Grafmonument_van_J._van_Polanen_met_zijn_2_echtgenoten_Olda_van_Hoorn_en_Machteld_van_Rotselaar_-_Breda_-_20040135_-_RCE.jpg|alt=Grafmonument van Jan II van Polanen|Nagrobni spomenik Janeza II. Polanenskega
Slika:Willem_van_Nassau,_Heer_van_de_Leck.jpg|link=Bestand:Willem_van_Nassau,_Heer_van_de_Leck.jpg|alt=Postuum portret van Willem van Nassau, heer van de Leck (1628)|Posmrtni portret Viljema Nassauskega, gospoda Leškega (1628)
&lt;/gallery&gt;

== Viri== 

* Wouden, A.A.M. van der, ''Uit Lekkerkerks verleden'', Lekkerkerk, 1959
* Bruin, D. de, ''De ambachtsheren en vrouwen van Krimpen aan den IJssel vanaf 1722'', Krimpen aan den IJssel, 1992 (zowel verschenen als eigen publicatie en als artikel in de Historische Encyclopedie Krimpenerwaard)
* Keijzer, B. de en C.C.J. Lans, 'De bouwgeschiedenis van het dorp Ouderkerk a/d IJssel', in: ''Ons Voorgeslacht'', januari/april 1980
* 'Heerlijkheden' in: ''Historische Encyclopedie Krimpenerwaard'', 1975
* Nederland's Patriciaat 73 (1989), p. 294-318.

== Opombe ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Južna Holandija]]</text>
      <sha1>mbzhu4zrnzdbp1vcvyoghu9ix0b6us9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grad Schonenburg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>565945</id>
    <revision>
      <id>6677178</id>
      <parentid>6538752</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:59:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zgodovina */</comment>
      <origin>6677178</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4505" sha1="ref3igrhlt2eeg16m3po3rf1tdexbed" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška zgradba|name=Grad Shonenburg|native_name=Kasteel Schonenburg|partof=|location=[[Nieuw-Lekkerland]], {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]]|image=[[File: Schoonenburg_tussen_Nieuw-Lekkerland_en_Streefkerk.jpg|frameless|upright=1.15]]|caption=Grad Schonenburg na risbi iz 18. stoletja. Slika velja za domišljijo|map_type=Netherlands|map_size=250|map_caption=the Netherlands|type=vodni grad|coordinates={{Coord|51|53|13|N|4|43|25|E|source:nlwiki_region:NL_scale:1000_type:landmark}}|code=|built=13. stoletje|builder= neznano|materials=[[opeka]]|height=|used=|demolished=1450|condition=pašnik|ownership=Gospodje Leški; Gospodje Culemborški|open_to_public=|controlledby=|garrison=|current_commander=|commanders=|occupants=|battles=|events=|image2=Atlas_Schoemaker-ZUIDHOLLAND-DEEL5-2282-Zuid-Holland,_Schonenburg_(uitsnede).jpeg|caption2=Prikaz ruševin Schonenburga iz 18. stoletja}}
'''Schonenburg''' je bil [[Graščina|grad]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]] vasi Nieuw-Lekkerland, provinca [[Južna Holandija]].

== Zgodovina ==
Grad Schonenburg naj bi obstajal na območju v [[Barje|šotišča]] že v 13. stoletju. Ta grad je bil verjetno grad gospodov Leških, ki so bili takrat lastniki [[Gospostvo Lek|gospostva Lek]], ki so ga imeli v [[Fevd|fevdu]] [[Grofija Holandija|od holandskega]] grofa. Vendar pa rodbina Leških v začetku 14. stoletja ni imela več potomcev, zato je holandski grof leta 1342 [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščino]] prodal [[Janez II. Polanenski|Janezu II. Polanenskemu]]. Po protestih Johana II. Culemborškega - čigar mati Juta je bila v sorodu z Leškimi - in [[Janez IV. Arkelski|Janeza IV. Arkelskega]], so tudi oni dobili del gospostva v fevd. Končno sta leta 1379 tako Gerard Culemborški kot Janez III. van Polanenski skupaj dobila v fevd to gospostvo.

Grad je bil del posesti gospodov Leških, ki pa ni bil fevd, temveč [[Alod|alodialno premoženje]]. Možno je, da je Johan Culemborški zgradil Schonenburg kot znak moči do svojega tekmeca, gospoda Polanena. V vsakem primeru je leta 1371 Johan Culemborški predal Schonenburg grofu Kleveškemu, in ga takoj prejel nazaj kot fevd.

Leta 1394 je takratni gospod Culemborški grad podelil v sekundarni fevd Hubertu Mijndenskemu. Vprašanje je, ali je takrat še obstajal grad: podeljeni fevd naj bi sestavljala le dvor s 13 juter zemlje. Po Johanu Culemborškem so leta 1395 sledile nadaljnje podelitve v fevd njegovim naslednikom Hubertu III., leta 1423 pa Johanu III.

Leta 1426 so posest Schonenburg sestavljale tri kmetije. Lastnik se je nato odrekel svoji lastnini z [[Spadesteking|lopato]]. Šele leta 1435 je posest spet prišla v last, a takrat o gradu ni bilo več govora.

Kar je morda ostalo od gradu Schonenburg, je bilo po letu 1450 porušeno. Preostale opeke naj bi bile uporabljene za obnovo cerkvenega stolpa Streefkerk, ki je pogorel leta 1572.

== Opis ==
O videzu gradu ni znanega nič. V pokrajini je še vidna le štirimetrska grba, ''Schoonenburški grič'', ki je bil do leta 1277 zunaj nasipa. Grajskih risb je nekaj, vendar so vse iz 18. stoletja in so torej nastale precej po tem, ko je bil grad porušen; zato veljajo za domišljijo.

Leta 1965 naj bi manjša [[Arheologija|arheološka raziskava]] na hribu odkrila samostanske šale . &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://issuu.com/westerheem/docs/1965|title=Westerheem|date=1965|accessdate=|website=AWN|publisher=issuu.com|page=121}}&lt;/ref&gt; Leta 1992 so našli bronasto [[Fibula|iglo za plašč]] in opremo za krsto. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://collectie.huisvanhilde.nl/pdf/Archeologische%20kroniek%201992.pdf|title=Historisch Tijdschrift Holland|date=1993|website=Historische Vereniging Holland|publisher=Huis van Hilde|pages=360-361}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
*Jos Stöver: Kastelen en buitenplaatsen in Zuid-Holland, izdajatelj Walburg Pers, Zutphen, ISBN  str. 470
*[https://cchin.nl/kastelenlexicon/lexobject.xql?id=lx0232#mn Schonenburg], Kastelenlexicon
*url=https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy |titel=Kastelen in de Krimpenerwaard e.o. |auteur=B. de Keijzer |datum=2009 |werk=Historische Encyclopedie Krimpenerwaard |uitgever=Hogenda |pagina's=pp. 5-9 |bezochtdatum=2024-02-25 |archiefdatum=2022-04-01 |archiefurl=https://web.archive.org/web/20220401014930/https://www.hogenda.nl/wp-content/plugins/hogenda-search/download_attachment.php?id=518&amp;type=genealogy  

[[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem|Schonenburg]]</text>
      <sha1>ref3igrhlt2eeg16m3po3rf1tdexbed</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fantje izpod Grmade</title>
    <ns>0</ns>
    <id>566852</id>
    <revision>
      <id>6677293</id>
      <parentid>6479694</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:48:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sivimedved</username>
        <id>235862</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal sem novico in sklica</comment>
      <origin>6677293</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8680" sha1="5r7m7xo4tn3uphvukrl8i94l82egpwq" xml:space="preserve">'''Fantje izpod Grmade''' je [[Slovenci|slovenski]] [[Pevski zbor|moški pevski zbor]] iz [[Devin - Nabrežina|Devina]] pri [[Trst|Trstu]].

== Nastanek in delovanje ==
Zbor je nastal v [[Devin - Nabrežina|Devinu]] med letoma 1965 in 1966,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Coro maschile Fantje izpod Grmade {{!}} coro a voci pari maschili|url=https://www.italiacori.it/coro-di-voci-maschili-fantje-izpod-grmade-duino|website=Cori Italiani|accessdate=2024-09-25|language=it}}&lt;/ref&gt; saj so se nekateri navdušeni pevci zbirali, ker jim je bila pri srcu slovenska beseda in slovenska pesem ter so imeli radi “zdravo družbo”, povezovala jih je ljubezen do petja, zvestoba slovenstvu in demokraciji ter krščanski veri. Prepričani so bili, da je treba ustanoviti društvo, ki bo gojilo in utrjevalo te vrednote. Tako so ustanovili [[moški]] [[pevski zbor]], ki mu je Venko Antonič skoval ime ''Fantje izpod Grmade'', France Antonič pa jih je gostil na svojem domu, saj je zbor sprva vadil pri njemu doma ob harmoniju, na katerega je igral sin in tudi ustanovni član Herman Antonič. Zbor je debitiral 26. junija 1966 pod vodstvom dirigenta [[Ivo Kralj|Iva Kralja]], dobrega prijatelja članov zbora. Maestro [[Ivo Kralj]]&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Kralj|first=Ivo|date=27. junij 1996|title=Da bi vztrajali v složnosti, požrtvovalnosti in izpolnjevanju slovenskega poslanstva: razgovor z dirigentom Ivom Kraljem ob 30-letnici devinskega Moškega zbora Fantje izpod Grmade|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2797105#full|magazine=Novi glas|volume=1|issue=25|pages=ǂ ǂ3}}&lt;/ref&gt; je nato ''Fante izpod Grmade'' neprekinjeno vodil celih petinštirideset let, do konca sezone 2010/2011.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Kralj, aktivni devetdesetletni glasbenik|url=https://www.primorski.eu/trzaska/288012-ivo-kralj-aktivni-devetdesetletni-glasbenik-HAPR317101|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; Oktobra leta 2011 mu je nasledil že omenjeni [[Herman Antonič]], medtem ko od meseca oktobra 2019 zbor vodi zborovodja [[Bogdan Kralj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ob jubilejnem koncertu Fantov izpod Grmade » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ob-jubilejnem-koncertu-fantov-izpod-grmade/|website=Noviglas|date=2016-05-26|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

Septembra 1985 so predstavniki zbora ''Fantje izpod Grmade'' in ''Dekliškega zbora Devin'' predlagali devinsko-nabrežinski občinski upravi obnovo zapuščenega rastlinjaka na vrtu devinskega otroškega vrtca. Po pregledu pristojne komisije so nato podpisali pogodbo za 20-letno uporabo omenjenega poslopja, pod pogojem, da zbori sami obnovijo ruševino. Obnovitvena dela je vodil zgoraj omenjeni gradbeni podjetnik Franc Antonič, pri prostovoljnem delu so sodelovali vsi člani in tudi drugi prijatelji zbora. Januarja 1988 so se tam že začele redne dejavnosti, 13. novembra istega leta pa je bilo slovesno uradno odprtje z blagoslovom sedeža. Julija leta 1990, ko je bil župan občine Devin-Nabrežina [[Bojan Brezigar]], je prišlo do kupoprodajne pogodbe, saj je občina nepremičnino prodala ''Zadrugi Grmada-Devin'' (ustanovili so jo prav v namen upravljanja te stavbe). Ob koncu 90. let prejšnjega stoletja pa se je v Italiji spremenila zakonodaja, ki je omogočala možnost lastninjenja tudi društvom, zato so se člani odločili za ukinitev ''zadruge Grmada-Devin'' in tako je lastništvo dvorane pevskih zborov prešlo na ''MoPZ'' ''Fantje izpod Grmade'', kar velja še danes.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dvorana pevskih zborov v Devinu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dvorana-pevskih-zborov-v-devinu/|website=Noviglas|date=2016-01-21|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Praznik ob obnovitvi sedeža devinskih zborov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznik-ob-obnovitvi-sedeza-devinskih-zborov/|website=Noviglas|date=2019-11-22|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

''Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade'' ima pomembno kulturno vlogo kot varuh in promotor slovenskega zborovskega izročila in tudi kot organizator koncertov in kulturnih dogodkov. Zbor si že od nekdaj prizadeva za dovolj obsežen repertoar, da lahko izvaja koncerte sakralne in posvetne glasbe ob raznih praznikih, dogodkih in obletnicah, ki so pomembni za slovensko manjšino. Zbor je nastopal v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem, v Milanu, Rimu, pa tudi v Nemčiji, Švici in na Madžarskem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fantje izpod Grmade na gostovanju » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/fantje-izpod-grmade-na-gostovanju/|website=Noviglas|date=2023-11-18|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; Zbor je večkrat snemal za radijsko postajo RAI [[Radio Trst A]] in tudi za [[Radio Koper]]. Leta 1982 je izdal glasbeno kaseto ''Kraška dežela'', ob 40-letnici delovanja pa zgoščenko ''Grmada kres.''&lt;ref&gt;{{Citat|title=Grmada kres|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/231034112#full|publisher=MoPZ Fantje izpod Grmade|date=2006|accessdate=2024-09-25}}&lt;/ref&gt; Že od leta 1968 zbor organizira vsak 26. december ''Božični koncert'' v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu, kjer ''Fantje'' sami nastopajo z drugimi lokalnimi pevskimi zbori, mnogo let pa vsako poletje priredijo ''Note v portiču,''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Čaroben glasbeni večer v zalivu|url=https://www.primorski.eu/trzaska/caroben-glasbeni-vecer-v-zalivu-NF1153825|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-09-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; saj v Devinskem pristanišču meseca julija prirejajo koncerte na prostem, ob morju.

''Fantje izpod Grmade'' so za svoje delovanje prejeli številne nagrade in različna priznanja. Omenimo le najpomembnejše: za neprekinjeno udeležbo na vsakoletnih zborovskih festivalih [[Cecilijanka]] v Gorici, na pevski reviji [[Primorska poje]], za nastop na vseh 50. izvedbah revije [[Pesem jeseni]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Jubilejna pesem jeseni » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/jubilejna-pesem-jeseni/|website=Noviglas|date=2015-12-05|accessdate=2024-09-25|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt; v Tržaški pokrajini. Leta 1984 so prejeli [[Sklad Dušana Černeta|nagrado Sklada Dušana Černeta]] za svojo kulturno vlogo v Devinu in okolici, leta 2016 pa [[Peterlinova nagrada|Peterlinovo nagrado]] ob 50-letnici delovanja.

Leta 2026 so ''Fantje izpod Grmade'' slovesno proslavili 60-obletnico delovanja na Devinskem gradu,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Na Devinskem gradu praznovali 60. rojstni dan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/na-devinskem-gradu-praznovali-60-rojstni-dan-HJ2182018|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}&lt;/ref&gt; ob tej priložnosti mu je [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] podelil jubilejno zlato priznanje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Šest desetletij zbora Fantje izpod Grmade » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sest-desetletij-zbora-fantje-izpod-grmade/|website=Noviglas|date=2026-05-13|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}&lt;/ref&gt;

== Publikacije ==

* 20 let moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=20 let moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade: Štivan, stara cerkev sv. Janeza Krstnika, nedelja, 6. julija 1986|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/59203072#full|publisher=s. n.|date=1986|location=[S. l.}}&lt;/ref&gt;
* Slovesnost ob odprtju sedeža Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Slovesnost ob odprtju sedeža Fantov izpod Grmade in Dekliškega zbora Devin: Devin, 13. novembra 1988|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/5046764#full|publisher=Fantje izpod Grmade; Dekliški zbor|date=1988|location=[Devin}}&lt;/ref&gt;
* 30 let moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=30 let moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade: jubilejni koncert pri Terčonovih v Slivnem 22, v nedeljo, 30. junija 1996, ob 20.30|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1744364#full|publisher=Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade|date=1996|location=[Devin]|editor-first=Erik|editor-last=Dolhar}}&lt;/ref&gt;
* Fantje izpod Grmade: 50. obletnica = 50° anniversario &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Fantje izpod Grmade: 50. obletnica: = 50° anniversario|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9016044#full|publisher=Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade|date=2016|location=[Devin]|first=Aleš|last=Brecelj|first2=Marko|last2=Tavčar|last3=Fantje izpod Grmade}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==

[[Kategorija:Slovenski pevski zbori]]
[[Kategorija:Devin, Italija]]
[[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]]
&lt;references /&gt;</text>
      <sha1>5r7m7xo4tn3uphvukrl8i94l82egpwq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Wilkes Booth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573280</id>
    <revision>
      <id>6676992</id>
      <parentid>6647292</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T12:05:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6676992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3985" sha1="e2lqmwwmik6hitmw46sduttdw57ekp9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]}}
'''John Wilkes Booth''', [[Američani|ameriški]] [[Gledališče|gledališki]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[Atentat|atentator]], * [[10. maj]] [[1838]], [[Bel Air, Maryland]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[26. april]] [[1865]], [[Port Royal]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Booth je 14. aprila 1865 izvedel [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentat na ameriškega predsednika]] [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] in ga v atentatu tudi ubil. To je bil prvi atentat na ameriškega predsednika v [[Zgodovina Združenih držav Amerike|zgodovini Amerike]].

Booth je bil član ugledne gledališke družine Booth iz 19. stoletja iz [[Maryland|Marylanda]] ter zaslovel po njegovih nastopih v gledališču, s katerim je dobil veliko priljubljenost.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot;&gt;{{cite book |last=Kauffman |first=Michael W. |title=American Brutus: John Wilkes Booth and the Lincoln Conspiracies |url=https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf |publisher=Random House |location=New York |year=2004 |isbn=0-375-50785-X|pages=[https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf/page/n106 87], 227}}&lt;/ref&gt; Hkrati je bil tudi simpatizer [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]]; ko je izvedel, da je Abraham Lincoln ukinil [[suženjstvo]], ga je Booth zaničeval in obžaloval osvoboditev sužnjev v državi. Sprva je načrtoval ugrabitev Lincolna, a je načrt prešel v atentat. 13. aprila 1865 zvečer je tako Booth skupaj s še tremi zarotniki naredil načrt ne le za umor Lincolna, temveč tudi za strmoglavljenje celotne ameriške vlade, kar je vključevalo umor tako Lincolna kot tudi umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnstona]] ter državnega sekretarja [[William H. Seward|Williama H. Sewarda]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Goodrich |first=Thomas |title=The Darkest Dawn |url=https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good |publisher=Indiana University |location=Bloomington |year=2005 |isbn=0-253-32599-4|page=[https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good/page/n52 39], 97}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Lincoln assassination slide c1900.png|sličica|Ilustracija atentata na predsednika Lincolna. Booth tik preden ustreli predsednika.]]
14. aprila 1865 ob 22:15 je Booth med predstavo v washingtonskem gledališču Ford odšel na predsedniški balkon, kjer je predsednik Lincoln gledal predstavo, ter Lincolna s pištolo ustrelil v tilnik in ga pri tem smrtno ranil.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot; /&gt; Njegov pobeg je skoraj preprečil major [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu in je hotel Bootha aretirati, vendar ga je Booth zabodel z nožem, ki ga je imel takrat pri sebi. Zatem je pobegnil s skokom z balkona na oder in pri tem utrpel zlom leve noge. Booth je na konju pobegnil v južni Maryland ter bil dvanajst dni na begu, ko so ga 26. aprila 1865 izsledili v hlevu na neki kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|author=Francis J. Gorman|title=Exposing the Myth that John Wilkes Booth Escaped|url=http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070905143916/http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|archive-date=5.9. 2007}}&lt;/ref&gt; Njegov spremljevalec [[David Herold]] se je predal, Booth pa je odločno zavračal predajo. Vojska Unije je hlev, v katerem se je skrival, zažgala, nato pa ga je vojak [[Boston Corbett]] ustrelil. Booth je zaradi hudih poškodb ostal paraliziran in je zgodaj zjutraj istega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kauffman |first=Michael W. |title=Fort Lesley McNair and the Lincoln Conspirators |url=https://archive.org/details/sim_lincoln-herald_winter-1978_80_4/page/n21 |journal=Lincoln Herald |volume=80 |year=1978|pages=176-188}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{DEFAULTSORT:Booth Wilkes, John}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški igralci]]
[[Kategorija:Atentatorji]]</text>
      <sha1>e2lqmwwmik6hitmw46sduttdw57ekp9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6676999</id>
      <parentid>6676992</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T13:14:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>pp</comment>
      <origin>6676999</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4047" sha1="q69eg491svqpuzmxyd67c4bc7qezkup" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|image=John Wilkes Booth-portrait.jpg|caption=Booth leta 1865.|known_for=Atentator na ameriškega predsednika [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]]}}
'''John Wilkes Booth''', [[Američani|ameriški]] [[Gledališče|gledališki]] [[Igralec (umetnik)|igralec]] in [[Atentat|atentator]], * [[10. maj]] [[1838]], [[Bel Air, Maryland]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[26. april]] [[1865]], [[Port Royal]], [[Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. 

Booth je 14. aprila 1865 izvedel [[Atentat na Abrahama Lincolna|atentat na ameriškega predsednika]] [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] in ga v atentatu tudi ubil. To je bil prvi atentat na ameriškega predsednika v [[Zgodovina Združenih držav Amerike|zgodovini Amerike]].

Booth je bil član ugledne gledališke družine Booth iz 19. stoletja iz [[Maryland|Marylanda]] ter zaslovel po njegovih nastopih v gledališču, s katerim je dobil veliko priljubljenost.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot;&gt;{{cite book |last=Kauffman |first=Michael W. |title=American Brutus: John Wilkes Booth and the Lincoln Conspiracies |url=https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf |publisher=Random House |location=New York |year=2004 |isbn=0-375-50785-X|pages=[https://archive.org/details/americanbrutusjo0000kauf/page/n106 87], 227}}&lt;/ref&gt; Hkrati je bil tudi simpatizer [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]]; ko je izvedel, da je Abraham Lincoln ukinil [[suženjstvo]], ga je Booth zaničeval in obžaloval osvoboditev sužnjev v državi. Sprva je načrtoval ugrabitev Lincolna, a je načrt prešel v atentat. 13. aprila 1865 zvečer je tako Booth skupaj s še tremi zarotniki naredil načrt ne le za umor Lincolna, temveč tudi za strmoglavljenje celotne ameriške vlade, kar je vključevalo umor tako Lincolna kot tudi umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnstona]] ter državnega sekretarja [[William H. Seward|Williama H. Sewarda]].&lt;ref&gt;{{cite book |last=Goodrich |first=Thomas |title=The Darkest Dawn |url=https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good |publisher=Indiana University |location=Bloomington |year=2005 |isbn=0-253-32599-4|page=[https://archive.org/details/darkestdawnlinco0000good/page/n52 39], 97}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Lincoln assassination slide c1900.png|sličica|Ilustracija atentata na predsednika Lincolna. Booth tik preden ustreli predsednika.]]
14. aprila 1865 ob 22:15 je Booth med predstavo v washingtonskem gledališču Ford odšel na predsedniški balkon, kjer je predsednik Lincoln gledal predstavo, ter Lincolna s pištolo ustrelil v tilnik in ga pri tem smrtno ranil.&lt;ref name=&quot;Kauffman&quot; /&gt; Njegov pobeg je skoraj preprečil major [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu in je hotel Bootha aretirati, vendar ga je Booth zabodel z nožem, ki ga je imel takrat pri sebi. Zatem je pobegnil s skokom z balkona na oder in pri tem utrpel zlom leve noge. Booth je na konju pobegnil v južni Maryland ter bil dvanajst dni na begu, ko so ga 26. aprila 1865 izsledili v hlevu na neki kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|author=Francis J. Gorman|title=Exposing the Myth that John Wilkes Booth Escaped|url=http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070905143916/http://www.gandwlaw.com/articles/booth_brf.html|archive-date=5.9. 2007}}&lt;/ref&gt; Njegov spremljevalec [[David Herold]] se je predal, Booth pa je odločno zavračal predajo. Vojska Unije je hlev, v katerem se je skrival, zažgala, nato pa ga je vojak [[Boston Corbett]] ustrelil. Booth je zaradi hudih poškodb ostal paraliziran in je zgodaj zjutraj istega dne umrl, zaradi česar mu nikoli niso sodili.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kauffman |first=Michael W. |title=Fort Lesley McNair and the Lincoln Conspirators |url=https://archive.org/details/sim_lincoln-herald_winter-1978_80_4/page/n21 |journal=Lincoln Herald |volume=80 |year=1978|pages=176-188}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{DEFAULTSORT:Booth Wilkes, John}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški igralci]]
[[Kategorija:Atentatorji]]</text>
      <sha1>q69eg491svqpuzmxyd67c4bc7qezkup</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atentat na Abrahama Lincolna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573753</id>
    <revision>
      <id>6676997</id>
      <parentid>6648001</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T13:09:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>izboljšan oz razširjen članek .</comment>
      <origin>6676997</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17306" sha1="5zfpph6br6gbmjtw6cd3bdbvpeehatm" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Posledice ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč« (približno primerljivo z »Lebe wohl« namesto »Auf Wiedersehen«).

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>5zfpph6br6gbmjtw6cd3bdbvpeehatm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6676998</id>
      <parentid>6676997</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T13:10:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Gledalec</username>
        <id>242658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Posledice */ pp</comment>
      <origin>6676998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17253" sha1="2t8sw35v56k75wn3b2d0fujoao0rvsu" xml:space="preserve">{{Infopolje Napad na civiliste|image=Lincoln assassination slide c1900 - Restoration.jpg|caption=John Wilkes Booth tik preden ustreli predsednika Lincolna. Ilustracija iz leta 1865.|date=14. april 1865|time=22:15|location=Fordovo gledališče, [[Washington D.C.]], [[ZDA]]|victims=2|injuries=8|perpetrators=[[John Wilkes Booth]] in še trije njegovi zarotniki.}}14. aprila 1865 je [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]], 16. predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], med obiskom predstave ''Naš ameriški bratranec'' v Fordovem gledališču v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] ustrelil in smrtno ranil [[John Wilkes Booth]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.history.co.uk/biographies/abraham-lincoln|title=Abraham Lincoln|work=History|publisher=AETN UK|access-date=16 February 2014}}&lt;/ref&gt; Lincoln je bil zadet v tilnik in je zaradi poškodb umrl naslednji dan ob 7:22 zjutraj v Petersenovi hiši nasproti gledališča. Bil je prvi predsednik ZDA, ki je bil ubit v atentatu.&lt;ref&gt;{{cite book|title=Manhunt: The 12-Day Chase for Lincoln's Killer|url=https://archive.org/details/manhunttwelveday0000swan|last=Swanson|first=James|year=2006|publisher=Harper Collins|isbn=9780060518493}}&lt;/ref&gt; Njegov pogreb je zaznamovalo dolgotrajno državno žalovanje.&lt;ref&gt;{{cite book|title=The Darkest Dawn: Lincoln, Booth, and the Great American Tragedy|last=Goodrich|first=Thomas|page=96|publisher=Indiana University Press|date=2006|isbn=9780253218896}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=1865 April 29: The National Calamity—Further Details of the Assassination|date=29 April 2015|url=https://thecivilwarandnorthwestwisconsin.wordpress.com/2015/04/29/1865-april-29-the-national-calamity-further-details-of-the-assassination/|quote=A moment before the attack was made, the President was leaning forward, resting his head on his hand, in his accustomed careless way, his eyes bent upon the stage, and enjoying a hearty laugh.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Beatrice resident saw Lincoln shot|url=https://beatricedailysun.com/news/article_7540c016-6702-11e0-815a-001cc4c002e0.html|quote=I noticed that Mr. Lincoln was laughing at something in the play. Just then I noticed the curtain in the rear of Mr. Lincoln’s box pulled apart and I looked squarely at the man as he came in. At first I thought he was one of the theater attendants bringing in a glass of water and decanter, for something shone in each of his hands. Just then a shot rang out.}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu [[Ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]] je bil Lincolnov atentat del večje politične zarote, s katero je Booth nameraval pomagati [[Konfederacija ameriških držav|Konfederaciji]] z odstranitvijo treh najpomembnejših politikov zvezne vlade.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Hay|first=John|title=The Life and Letters of John Hay Volume 1 (quote's original source is Hay's diary which is quoted in &quot;Abraham Lincoln: A History&quot;, Volume 10, Page 292 by John G. Nicolay and John Hay)|date=1915|publisher=Houghton Mifflin Company|url=https://archive.org/stream/lifeandlettersof007751mbp/lifeandlettersof007751mbp_djvu.txt}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.nytimes.com/1865/04/17/news/our-great-loss-assassination-president-lincolndetails-fearful-crimeclosing.html|title=OUR GREAT LOSS; The Assassination of President Lincoln.DETAILS OF THE FEARFUL CRIME.Closing Moments and Death of the President.Probable Recovery of Secretary Seward. Rumors of the Arrest of the Assassins.The Funeral of President Lincoln to Take Place Next Wednesday.Expressions of Deep Sorrow Through-out the Land. OFFICIAL DISPATCHES. THE ASSASSINATION. Further Details of the Murder Narrow Recape of Secretary Stanton Measures Taken is Prevent the Escape of the Assassin of the President. LAST MOMENTS OF THE PRESIDENT. Interesting Letter from Maunsell B. Field Esq. THE GREAT CALAMITY.|date=1865-04-17|newspaper=The New York Times|issn=0362-4331|access-date=2016-04-12}}&lt;/ref&gt; Zarotnikoma [[Lewis Powell|Lewisu Powellu]] in [[David Herold|Davidu Heroldu]] je bilo naročeno, naj ubijeta državnega sekretarja [[William H. ​​Seward|Williama H. ​​Sewarda]], [[George Atzerodt]] pa je bil zadolžen za umor podpredsednika [[Andrew Johnson|Andrewa Johnsona]].

Po Lincolnovi smrti je načrt propadel: Seward je bil le ranjen, Atzerodt pa se je napil namesto da bi ubil podpredsednika. Po dramatičnem začetnem pobegu je bil Booth ubit na koncu dvanajstdnevnega zasledovanja, ko so ga našli na kmetiji v [[Virginija|Virginiji]].&lt;ref&gt;Steers, p. 153.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Donald (1996), p. 599.&lt;/ref&gt; Powell, Herold, Atzerodt in Mary Surratt so bili kasneje zaradi njihovega sodelovanja v zaroti obsojeni na smrtno kazen.

== Ozadje ==
[[Slika:Abraham Lincoln O-116 by Gardner, 1865.png|levo|sličica|280x280_pik|Ameriški predsednik [[Abraham Lincoln|Abraham Lincoln,]] leta 1865.]]
Spomladi leta 1865 so se [[Združene države Amerike]] bližale koncu štiriletne [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Po izvolitvi [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] za predsednika leta 1861 je več južnih držav razglasilo odcepitev od ZDA in se združilo v Konfederacijske države Amerike. Razlogi za to so bile pomembne politične in družbene razlike, zlasti glede [[Suženjstvo|suženjstva]]. Konfederati so prizadevanja nove republikanske administracije pod Lincolnom, da bi suženjstvo omejila na tiste države, kjer je že obstajalo, videli kot grožnjo svojim gospodarskim in družbenim temeljem. Lincoln pa je odcepitev južnih držav obravnaval kot upor, ki ga je bilo treba po napadu Konfederacije na unijsko trdnjavo Sumter aprila 1861 vojaško zatreti. Najkasneje do jeseni 1864 je bila zmaga severnih držav v državljanski vojni vse bolj očitna. Lincolnova ponovna izvolitev novembra 1864 je ugasnila vsako upanje na jugu, da bi dosegli neodvisnost s pogajanji z vlado pod vodstvom demokratov. Lincoln je vedno zavračal pogajanja o suverenosti Konfederacije.
[[Slika:John Wilkes Booth.jpg|sličica|334x334_pik|Atentator, [[John Wilkes Booth]].]]
Končni vojaški poraz, ki je bil neizbežen po predaji največje konfederacijske vojske pod poveljstvom generala Leeja 9. aprila 1865, in splošne razmere na jugu Združenih držav Amerike so med številnimi državljani teh držav povzročile frustracije. Popolna odprava suženjstva, ki jo je sprožil Lincoln in je osvobodila vse preostale zasužnjene Afroameričane, je naletela tudi na odpor številnih južnjakov, vključno z [[John Wilkes Booth|Johnom Wilkesom Boothom]], ki je okoli sebe zbral skupino zarotnikov. Z [[John Surratt|Johnom Surrattom]], sinom lastnice penziona Mary Surratt, se je srečal 23. decembra 1864 v hotelu National in ga pogosto obiskoval v mestni hiši Mary Surratt v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] Tam se je Booth srečal z [[George Atzerodt|Georgeem Atzerodtom]], [[David Herold|Davidom Heroldom]] in [[Lewis Powell|Lewisom Powellom]] (alias Lewis Payne). Booth je sprva načrtoval ugrabitev predsednika Lincolna in ga odpeljati v [[Richmond, Virginija|Richmond]], da bi izsilil izpustitev vojnih ujetnikov. Načrt ugrabitve je marca 1865 propadel. [[Samuel Arnold]] in [[Michael O'Laughlen]] sta zaroto zapustila, ko je bil organiziran program izmenjave zapornikov. Poleg tega je svojim sostorilcem naročil atentate na druge visoke uradnike Unije. Tarče atentata so bili podpredsednik [[Andrew Johnson]], državni sekretar [[William H. Seward]] in general [[Ulysses S. Grant]].

== Atentat ==
[[Slika:Ford's Theatre National Historic Site - The Stage.jpg|sličica|300x300_pik|Predsedniška loža v gledališču, kjer se je zgodil atentat.]]
Zvečer 14. aprila 1865 sta Lincoln in njegova žena Mary načrtovala obisk predstave v Fordovem gledališču v Washingtonu, D.C., le nekaj dni po predaji Konfederacije. Povabilo je prejel tudi podpredsednik Andrew Johnson, a ga je ta zavrnil. Lincolnov obisk gledališča je bil uradno napovedan vnaprej v letakih. Ko je Booth, ki je Fordovo gledališče poznal iz svoje igralske kariere, izvedel za predsednikov obisk, je v tem videl priložnost za izvedbo načrta za atentat. Potem, ko sta Lincoln in njegova žena na predstavo prispela pozno, sta se usedla v predsedniško ložo nad sedeži za občinstvo. V loži sta ju spremljala major [[Henry Rathbone]] in njegova zaročenka [[Clara Harris]]. Dostop do lože je varoval telesni stražar na hodniku pred avditorijem. Kmalu po predsednikovem prihodu pa je telesni stražar zapustil svoje mesto, da bi si ogledal komedijo *Naš ameriški bratranec* britanskega dramatika [[Tom Taylor|Toma Taylorja]].
[[Slika:Assassination of President Lincoln (color) - Currier and Ives - Original.jpg|levo|sličica|293x293_pik|Barvna ilustracija atentata na predsednika Lincolna.]]
Približno ob 22:00 po lokalnem času je Booth vstopil v gledališče in se neopaženo približal od zadaj skozi nevarovan vhod predsedniške lože. Ob 22.15 je igralec na odru izrekel besede: »Ne poznaš manir dobre družbe, kajne? No, očitno vem dovolj, da te obrnem na glavo, stara punca – ti stara norčija!« Booth je vedel, da je to trenutek, ko je pričakovati največji smeh občinstva, zlasti zaradi psevdoameriškega neologizma »nokavičarstvo«. Na ta znak je Booth od blizu ustrelil predsednika Lincolna v glavo s svojo enostrelno pištolo Deringer, ki se je polnila s prednjim delom cevi. Lincoln, ki je bil še živ, se je zgrudil na stol, Booth pa se je nato zadrl na ves glas &quot;[[Sic semper tyrannis]]&quot;. Boothov pobeg iz predsedniške lože je skoraj preprečil [[Henry Rathbone]], ki je bil ob Lincolnu ter Bootha prijel, oba pa sta se nato začela prerivati. Med prerivarnjem je Booth z nožem zabodel Rathboneja ob ramo pri levi roki in ga pri tem lažje ranil. Zatem je Booth skočil čez ograjo lože naravnost na oder. Drugi očividci so poročali, da so slišali vzklik »Jug bo svoboden« ali »Maščevanje za Jug«. Booth je kasneje v svojem dnevniku zapisal, da je zavpil le »Sic semper«. Občinstvo je bilo sprva zmedeno, ker ni bilo takoj jasno, da incident ni del predstave. Booth je skočil na oder, a so se mu ostroge na škornjih zapletle v zastavo in padel je ter si zlomil nogo. V hrupu mu je uspelo nemoteno zapustiti gledališče.
[[Slika:John Wilkes Booths Deringer.jpg|sličica|293x293_pik|Pištola, s katero je John Wilkes Booth ustrelil in ubil predsednika Lincolna.]]
Sostorilec s konji je že čakal na ulici. Booth in njegov privrženec sta takoj pobegnila iz mesta. Njihov cilj je bil doseči ozemlje Konfederacije – meja z [[Virginija|Virginijo]] je bila blizu. Booth je upal, da ga bodo prebivalci južnih držav za njegovo dejanje sprejeli prijazno in hvaležno. Hudo ranjenega, nezavestnega Lincolna so položili na posteljo v bližnji hiši Petersen, kamor je hitro prispela zdravniška ekipa. Vendar pa je bilo zaradi strelne rane v glavi malo upanja, da bi mu rešili življenje. Naslednje jutro ob 7:22 je predsednik Lincoln umrl, v starosti 56 let. Takrat se je okoli postelje zbral celoten kabinet, razen državnega sekretarja Sewarda. Vojni minister [[Edwin M. Stanton]] je postal znan po stavku »Zdaj pripada angelom«, ki ga je izrekel po Lincolnovi smrti. Ta rek je bil kasneje vklesan v kamen v mavzoleju.

Zjutraj 15. aprila je nekdanji podpredsednik [[Andrew Johnson]] prisegel kot novi predsednik, s čimer se je končal mandat, ki je trajal do marca 1869. Načrtovani poskus atentata nanj se ni zgodil, ker je [[George Atzerodt]], ki ga je Booth zadolžil za izvedbo, predhodno odstopil, saj se je v bližnjem lokalu napil. Tudi poskus atentata na generala Granta se ni zgodil, saj Granta tistega večera ni bilo v mestu. Poskus atentata na državnega sekretarja Sewarda pa je bil izveden, a ni uspel. Sewarda, ki je ležal v postelji v svoji zasebni rezidenci, je z nožem napadel morilec [[Lewis Powell]] in ga hudo ranil. Njegov sin, ki je prihitel na kraj dogodka, je uspel preprečiti, da bi državni sekretar utrpel smrtne poškodbe.

== Boothov pobeg in obsodbe ==
[[Slika:John Wilkes Booth wanted poster.jpg|sličica|410x410_pik|Naslovnica na časopisu o ujetju Bootha in njegovih zarotnikov v zameno za predpisano nagrado.]]
Takoj po atentatu so bile policijske enote s konji in kočijami zadolžene za iskanje atentatorja. Za Boothovo ujetje je bila ponujena znatna nagrada v višini 50.000 dolarjev (približno 700.000 dolarjev v današnji kupni moči, odvisno od uporabljene metode pretvorbe). Boothu in njegovemu sostorilcu je uspelo prečkati reko Potomac z ladjo v Virginijo. Booth je upal, da bo našel zatočišče na konfederacijskem ozemlju (ki se je medtem že predalo). Zato je bil še toliko bolj presenečen, ko je v časopisih prebral o valu ogorčenja zaradi atentata, potem ko je iz tiskanih medijev izvedel tudi, da je Lincoln podlegel poškodbam. Njegovo dejanje je očitno naletelo na splošno neodobravanje in grozo tudi v južnih državah. Kot razkrivajo Boothovi dnevniški zapisi, je trdno verjel, da bo za svoje dejanje na jugu deležen širokega priznanja. Booth je nadaljeval z zapisom, da atentata nikakor ne obžaluje.

Booth in njegov sostorilec sta se 26. aprila sprva zatekla v hlev. Ko so sostorilca prosili, naj odide po hrano, je obiskal bordel in osebju povedal o poskusu atentata. Prostitutke so nato obvestile policijo, ki je kmalu zatem Bootha našla. Ko so ranjenemu Boothu ukazali, naj zapusti hlev, in je to zavrnil, so leseno konstrukcijo zažgali. Booth se je branil z revolverjem, a ga je zatem ustrelil vojak [[Boston Corbett]] ustrelil in pri tem smrtno ranil. Booth je ostal paraliziran in je čez nekaj ur umrl na kraju dogodka. Njegove zadnje besede so bile: &quot;Nekoristno, nekoristno.&quot;
[[Slika:Execution Lincoln assassins.jpg|levo|sličica|270x270_pik|Usmrtitev Surratta, Powella, Herolda in Atzerodta 7. julija 1865. Fotografiral Lincolnov fotograf Alexander Gardner.]]
Booth do konca ni pokazal nobenega obžalovanja za svoja dejanja. V svojem zadnjem dnevniškem zapisu je svoja dejanja opravičil kot božansko posvečen tiranomor in se primerjal z [[Viljem Tell|Viljemom Tellom]]. Zapisal je: &quot;Nikoli se ne morem pokesati, čeprav sem sovražil ubijanje.&quot; Dnevnik se konča z besedami: &quot;Nočem preliti niti kapljice krvi, ampak se moram boriti. To je vse, kar mi je še ostalo.&quot;

Boothove sozarotnike so prav tako našli in obsodili na smrt pred vojaškim sodiščem. Kazen je bila javno izvršena 7. julija 1865. Usmrtitev je bila fotografirana na zelo znani fotografiji tistega časa, ki jo je posnel Lincolnov fotograf [[Alexander Gardner]]. [[Mary Surratt]], [[Lewis Powell]], [[David Herold]] in [[George Atzerodt]] so bili obsojeni na smrt in obešeni v utrdbi Fort Lesley J. McNair. [[Edman Spangler]], [[Michael O'Laughlen]], [[Samuel Arnold]] in [[Samuel Mudd]] so bili zaprti v otoški trdnjavi Fort Jefferson. [[John Surratt]] – še en osumljeni morilec – je bil edini, ki je pobegnil. Najprej je pobegnil v [[Kanada|Kanado]] in od tam v [[Anglija|Anglijo]]. Iz Anglije je potoval po [[Evropa|Evropi]], dokler ga leta 1867 niso aretirali v [[Papeška država|Papeški državi]] in ​​izročili Združenim državam. Tam so mu sodili, a so ga oprostili. O'Laughlen je leta 1867 umrl v priporu. Leta 1869 je predsednik Andrew Johnson pomilostil Arnolda, Mudda in Spanglerja.

== Linconovi sumi o atentatu ==
Obstajajo znaki, da je Lincoln predvidel poskus atentata. Njegov telesni stražar, [[William Henry Crook]], v svojih spominih citiral predsednika: &quot;Veste, verjamem, da obstajajo moški, ki mi želijo vzeti življenje: in prepričan sem, da bodo.&quot; Crook nadalje piše, da je Lincoln, ki je ljubil gledališče, tistega večera zelo nerad šel na predstavo; vendar ni hotel prelomiti svoje besede. Crookovo osebno zaščito je odločno zavrnil in se poslovil z »Nasvidenje« namesto običajne »Lahko noč«.

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* Official [[:en:National_Park_Service|NPS]] website: [https://www.nps.gov/foth/index.htm Ford's Theatre National Historic Site]
* [http://www.fords.org/ Ford's Theatre Society] including Center for Education and Leadership, theater Box Office
* [http://boothiebarn.com/2012/06/09/the-collapse-of-fords-theatre/ The 1893 collapse of Ford's Theatre]
* [https://web.archive.org/web/20131025013438/http://rogerjnorton.com/Lincoln.html Abraham Lincoln's Assassination]
* [http://rogerjnorton.com/Lincoln72.html The Life and Plot of John Wilkes Booth]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2006/12/podcast-52-visit-to-fords-theatre-in.html Podcast with the curator of Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast – MP3 file]
* [http://speakingofhistory.blogspot.com/2007/02/podcast-70-park-ranger-talk-from-fords.html Podcast of the Ranger Talk for visitors from Ford's Theatre from the Speaking of History Podcast]
* [https://artsandculture.google.com/partner/fords-theatre Ford's Theatre at Google Cultural Institute]
* {{cite news|title=A Living Museum|newspaper=[[The New York Times]]|date=July 15, 2009|url=https://www.nytimes.com/slideshow/2009/02/07/arts/design/20090207-lincoln-slideshow_index.html|format=Slideshow|access-date=July 15, 2009}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Leto 1865]]
[[Kategorija:Atentati]]
[[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]]
[[Kategorija:Abraham Lincoln]]</text>
      <sha1>2t8sw35v56k75wn3b2d0fujoao0rvsu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)</title>
    <ns>118</ns>
    <id>584108</id>
    <revision>
      <id>6677113</id>
      <parentid>6676710</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T18:14:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Raprep</username>
        <id>220594</id>
      </contributor>
      <comment>popravki teksta, urejanje virov</comment>
      <origin>6677113</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114160" sha1="qymv1nbfk6jno6rg6oa6qpuax7p7njr" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;


{{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}}
{{Teme osnutkov|north-america|education}}
{{AfC topic|soc}}

== Povzetek ==
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala &quot;''centrifugalno federacijo''&quot;,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z ustavo vzpostavljena &quot;''decentralizacija brez odgovornosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v kardeljanskem (kon)federalizmu prepoznali glavnega krivca za jugoslovansko krizo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=159–160}} ['''OPOMBA. [[:en:Edvard_Kardelj|KARDELJ]] JE BIL EN IZMED POMEMBNEJŠIH PISCEV USTAVE SFRJ (1974)'''] v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=47–49}} Terjala je ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda. Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}} '''VIR ČASOVNO SPOREN'''

Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]&quot; s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve. Rezultat &quot;revolucije&quot; je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo &quot;protibirokratski revoluciji&quot; in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo &quot;izvoziti&quot; še &quot;protibirokratsko revolucijo&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38}} 

&quot;Izvoz&quot; &quot;revolucije&quot; v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu republiškemu vodstvu z &quot;revolucijo&quot; že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z &quot;revolucijo&quot; dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah – tudi v Predsedstvu SFRJ, ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} '''VIR ČASOVNO SPOREN''' Po kadrovskih menjavah je &quot;(pro)srbski blok&quot; tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ.

Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in &quot;evropeizacijo&quot; Jugoslavije, ter srbskim, ki je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno.

Po aprilskih volitvah v Skupščino Republike Slovenije je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;{{Rp|pages=209—210}} v zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}}

Ustava SFRJ je jamčila &quot;''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}&lt;/ref&gt; V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=12,16}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=70,72,371}}

Srbsko republiško vodstvo je predlagalo, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo tovrstne pobude. Zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi in o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o &quot;usodi&quot; Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}}

23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; medtem ko so v vladajočem Demosu mnogi podpirali projekt polne samostojnosti in razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano brezoblično:&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=189}} glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma sklenilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=74}}


Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}&lt;/ref&gt; Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov (&quot;vlad&quot;) oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega &quot;carinskega&quot; odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=40}}

Intervencija poleti 1991 je bila omejena&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}&lt;/ref&gt; in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=315}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=47}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno &quot;carinsko&quot; akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. 

Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}}&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.&lt;/ref&gt;{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}}

Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo &quot;''izgnati''&quot;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.

== Predzgodovina (širša sotvarja) ==

=== &quot;Centrifugalna federacija&quot; ===
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan &quot;''centrifugalni federalizem''&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&amp;lang=slv&amp;prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}&lt;/ref&gt; Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&amp;tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}&lt;/ref&gt; Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}&lt;/ref&gt; Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v &quot;''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem.  

=== &quot;Protibirokratska revolucija&quot; ===
V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=48–49}} Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter &quot;konfederalni način&quot; odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. &quot;Konfederalni način&quot; odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. (('''OPOMBA''': [[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.)) Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}}

Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni  poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]&quot; je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. &quot;Revolucija&quot;, izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila &quot;ustrezne&quot; kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet &quot;protibirokratske revolucije&quot; je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38,416}} 

Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči &quot;konfederalnemu načinu&quot; odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega &quot;konfederalnega načina&quot; odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt; 

=== Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani &quot;miting resnice&quot; in razpad ZKJ ===
Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus &quot;izvoza&quot; protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo &quot;Sever&quot;, v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila &quot;miting resnice&quot; srbskih nacionalistov v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus &quot;evropeizacije&quot; in &quot;konfederalizacije&quot; programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja &quot;tovarišev&quot; iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=232—235}} 

=== &quot;Gremo v Evropo&quot; ===
Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina &quot;evropeizacije&quot;, približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko &quot;koprnenje&quot; po &quot;Evropi&quot; je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom &quot;Evropa zdaj&quot;. Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}&lt;/ref&gt; Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v &quot;Evropo 92&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=140}} Obče razširjena &quot;evropomanija&quot; se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}&lt;/ref&gt; A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v &quot;polnokrvno&quot; konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje &quot;Evrope&quot;, ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje &quot;Balkana&quot; in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med &quot;Evropo” in &quot;Balkanom&quot;. Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.

['''OPOMBA''' Balkan&quot; naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; &quot;Evropa&quot; pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti &quot;Evrope&quot; projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o &quot;Balkanu&quot; oziroma &quot;Balkancih&quot;, ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, zavajanjem, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.]

=== &quot;Izgon&quot; Slovenije iz Jugoslavije ===
8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. 

Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}}

Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} 

=== Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij ===
Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: &quot;''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''.&quot;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt;{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} 

Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno &quot;tekoče posle&quot;, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi &quot;''potujoči cirkus predsedniških srečanj''&quot;) niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. &lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično.  

=== Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo ===
Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z &quot;''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''&quot;. Jugoslavija naj bi bila zasnovana &quot;''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=56–62}} 

=== Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS ===
Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. &quot;Ustavna struja&quot; v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}&lt;/ref&gt;  Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj ostane federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Skupščina RS je ZPSN&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}&lt;/ref&gt; sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=192}}

Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=74}}

=== Enostranske poteze RS ===
Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: &quot;''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=368}}

=== Provociranje v Pekrah ===
Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=244,245,266,429}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}&lt;/ref&gt; Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=272,279}} 

Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Rp|pages=123—131}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun.

V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=280}}

=== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ===
Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno &quot;carinsko&quot; intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=33}}

Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT]

=== Blokada delovanja Predsedstva SFRJ ===
Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=316}} &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA.  

== Uvod v spopad (neposredno sotvarje) ==

=== Carine ===

['''OPOMBA:''' V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; ] 

Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem (&quot;ministrom&quot;) za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvorni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun &quot;''za financiranje minimalnih funkcij federacije''&quot;&lt;ref&gt;»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&amp;#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&amp;#x20;42.&lt;/ref&gt; preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}&lt;/ref&gt; skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. &quot;Carinski odlok&quot; je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih zvezni vladi, na mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 &quot;''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''&quot;.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—274}} 

Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} 

== Oborožen spopad ==
=== Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije ===
Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, &quot;''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=142}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=38}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla &quot;''partnerja za pogovore''&quot;.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=71}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko &quot;odhod&quot; Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži &quot;''verižno reakcijo''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=146}}
=== Izvršba odloka zvezne vlade ===
Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=40}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}&lt;/ref&gt; ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. &quot;zagrebškega&quot; vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''&quot;Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''.&quot;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, &quot;''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da &quot;''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''&quot;, čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} 

=== TO (prva) prelije kri ===
Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje &quot;sumljivih&quot; civilnih oseb.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=51,54—55}}

=== JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo ===
[[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]]
Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu &quot;polnega bojnega angažiranja&quot;, a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: &quot;''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''.&quot;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov &quot;pristop&quot; deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=48}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je &quot;angažirala&quot; 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse &quot;''relevantne politične faktorje''&quot; v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}}
[[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]]

=== Ofenziva oboroženih sil RS ===
Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

=== Ultimat generalov JLA ===
Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=297}}

Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja (&quot;ministra&quot;) za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 &quot;kazen&quot; za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=335}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=57}}

=== Diplomatska ofenziva &quot;evropske trojke&quot; ===
Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili &quot;mirovni paket&quot;. Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje &quot;evropske trojke&quot;, Skupščina RS pa dva dni kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred &quot;neizprosnimi Evropejci&quot; hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost.

==== &quot;Evropska trojka&quot; zahteva povrnitev na stanje pred  25. 6. 1991 ====
Na srečanju z &quot;evropsko trojko&quot; v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore &quot;trojke ES&quot;, da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji &quot;zamrznitve&quot; osamosvojitvenih procesov. Pomeni &quot;zamrznitev&quot; le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in &quot;trojka ES&quot; nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – &quot;trojka&quot; je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=341—347}}

==== &quot;Evropska trojka&quot; deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ====
Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je &quot;evropska trojka&quot; dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako &quot;resno&quot; upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} prevzelo &quot;upravljanje&quot; JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi.

=== &quot;Golobi&quot; in &quot;jastrebi&quot; ===
Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. '''OPOMBA MEDVEDJEK''' V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: &quot;''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: &quot;''To je šele začetek''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=195}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}}

2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške &quot;trojke ES&quot; De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med &quot;jastrebi&quot;, ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi &quot;golobi&quot; je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. &quot;Republiška koordinacija&quot; je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z &quot;napadom diverzantov JLA&quot; so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}&lt;/ref&gt;

&quot;Koordinacija&quot; se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z &quot;golobi&quot; v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v &quot;koordinaciji&quot; so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po &quot;pokanju&quot; podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja &quot;republiške koordinacije&quot; Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak. '''OPOMBA PRODAJA OROŽJA''' 

=== Stopicanje k miru ===
==== JLA diktira pogoje premirja ====
2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''&quot;Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''.&quot; Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogoje premirja, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: &quot;''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''.&quot;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=111}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na &quot;proti-slovenski diktat&quot; je (2. 7. 1991 ob 18. uri&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=112}}) ustavil napade &quot;pučistične&quot; JLA. &quot;Diktat&quot; je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=303}}

==== Starši nabornikov za mir ====
3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}}

==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ====
4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: &quot;''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=307}} 

Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=340}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=67}}
=== Ultimat Evropske skupnosti na Brionih ===
==== Suspenz razglasitve samostojnosti ====
Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev &quot;diktat&quot;, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna (&quot;Badinterjeva&quot;) komisija]], &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.&lt;sup&gt;Repe:372&lt;/sup&gt;}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v &quot;carinski&quot; intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela!
==== Slovenska kapitulacija ====
Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: &quot;''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''.&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Van den Broek, član posredniške &quot;trojke ES&quot;, je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}&lt;/ref&gt; Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, &quot;ultimat&quot;, ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila &quot;ultimat&quot;, ker je bila, opaža zgodovinar Repe, &quot;''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358—359}}

==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ====
10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}} Repe: &quot;''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru &quot;polnega bojnega angažiranja&quot; JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se &quot;carinski odlok&quot; zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, &quot;''enega izmed očetov samostojne Slovenije''&quot;, samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: &quot;Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen&quot;|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}&lt;/ref&gt;

Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; &lt;s&gt;Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe &quot;dežele&quot;, nepotreben.&lt;/s&gt;
=== Žrtve ===
V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v &quot;nesreči&quot;. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi &quot;telesnih naporov&quot;, drugi nekaj dni kasneje med &quot;vračanjem na bojni položaj&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, &quot;''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=314}}

Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze &quot;republiške koordinacije&quot; za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=317}}

== Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ ==
=== Slovensko-srbski &quot;posel&quot; ===
Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence &quot;potiskati&quot; iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} 
==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ====
18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve &quot;jugoslovanskega vprašanja&quot; ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=181}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

==== Presenečena &quot;Evropa&quot; ====
Tudi posredniška &quot;trojka ES&quot; ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih &quot;Evropejcev&quot; v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani &quot;Evropejci&quot; in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: &quot;''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''.&quot;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali &quot;drugo Jugoslavijo&quot; v katerikoli politično-organizacijski obliki.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}}

==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ====
Ključni del slovensko-srbskega &quot;posla&quot; poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji.

RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992.

=== JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska ===
JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=55—56}}

== Opombe ==
{{opombe|group=efn}}

== Sklici ==
{{sklici}}
__VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__</text>
      <sha1>qymv1nbfk6jno6rg6oa6qpuax7p7njr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alexander Gauland</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585384</id>
    <revision>
      <id>6677065</id>
      <parentid>6642470</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677065</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114892" sha1="byessof82lq85ygp34roah2csi2rzk2" xml:space="preserve">{{short description|Nemüki politik, jurist in žurnalist (rojen 1941)}}
{{Use dmy dates|date=January 2023}}
{{infobox officeholder
| name                = Alexander Gauland
| honorific-suffix    = [[Member of the German Bundestag|Poslanec v nemškem zveznem parlamentu]]
| image               = 2021-05-19 AfD Alexander Gauland by Olaf Kosinsky (3x4 cropped).jpg
| caption             = Gauland maja 2021
| office1             = [[Leader of the Opposition (Germany)|Vodja opozicije]]
| chancellor1         = [[Angela Merkel]]
| alongside1          = [[Alice Weidel]]
| term_start1         = 24 oktobra 2017
| term_end1           = 26 oktobra 2021
| predecessor1        = [[Sahra Wagenknecht]] &lt;br /&gt; [[Dietmar Bartsch]]
| successor1          = [[Ralph Brinkhaus]]
| office              = Vodja [[Alternativa za Nemčijo]]
| alongside           = [[Jörg Meuthen]]
| term_start          = 2 Decembra 2017
| term_end            = 30 Novembra 2019
| predecessor         = [[Frauke Petry]]
| successor           = [[Tino Chrupalla]]
| office2             = Predsednik [[Alternativa za Nemčijo]] v [[Bundestag]]u
| 1blankname2         = {{nowrap|Chief Whip}}
| 1namedata2          = [[Bernd Baumann]]
| deputy3             = [[Tino Chrupalla]]&lt;br /&gt;[[Peter Felser]]&lt;br /&gt;[[Leif-Erik Holm]]&lt;br /&gt;[[Sebastian Münzenmaier]]&lt;br /&gt;[[Beatrix von Storch]]
| alongside2          = Alice Weidel
| term_start2         = 26 Septembra 2017
| term_end2           = 30 Septembra 2021
| predecessor3        = ''Položaj na novo odprt''
| successor3          = Tino Chrupalla
| office5             = Državni sekretar in vodja pisarne države Hessen
| 1blankname5         = {{nowrap|[[List of ministers-president of Hesse|Minister-President]]}}
| 1namedata5          = [[Walter Wallmann]]
| term_start5         = 24 Aprila 1987
| term_end5           = 5 Aprila 1991
| predecessor5        = Paul Leo Giani
| successor5          = Hans Joachim Suchan
| office6             = [[Member of the German Bundestag|Član]] [[Bundestag]]a &lt;br /&gt; za [[Brandenburg]]
| term_start6         = [[2017 German federal election|24 October 2017]]
| term_end6           = 24 March 2025
| predecessor6        = ''Multi-member district''
| constituency6       = [[Electoral system of Germany|AfD List]]

{{Collapsed infobox section begin |last=yes |Brandenburg state politics &lt;br /&gt; (2014 – 2017)
 |titlestyle=border:1px dashed lightgrey;}}{{Infobox officeholder |embed=yes
| office7 = Predsednik [[Alternativa za Nemčijo]] v [[Brandenburg]]u
| term_start7 = Februar 2014
| term_end7 = 8 Aprila 2017
| predecessor7 = Roland Scheel (2013)
| successor7 = [[Andreas Kalbitz]]
| office8 = Vodja [[Alternativa za Nemčijo]] v [[Landtag of Brandenburg]]
| deputy8              = [[Birgit Bessin]]&lt;br /&gt;[[Thomas Jung (politician, born 1957)|Thomas Jung]]
| term_start8 = 21 Septembra 2014
| term_end8 = 25 Oktobra 2017
| predecessor8 = ''Position established''
| successor8 = Andreas Kalbitz
| office9 = Member of the [[Landtag of Brandenburg]]|
| term_start9 = [[2014 Brandenburg state election|8 October 2014]]
| term_end9 = 25 October 2017
| predecessor9 = ''Multi-member district''
| successor9 = Jan-Ulrich Weiß
| constituency9 = [[Electoral system of Germany|AfD List]]{{Collapsed infobox section end}}}}
| birth_name          = Alexander Eberhardt Gauland
| birth_date          = {{nowrap|{{birth date and age|1941|2|20|df=y}}}}
| birth_place         = [[Chemnitz]], [[Nazi Germany|Tretji rajh]]
| death_date          = 
| death_place         = 
| party               = [[Alternativa za Nemčijo]] (2013–danes)
| otherparty          = [[Christian Democratic Union of Germany|Krščansko demokratska unija]] (1973–2013)
| partner             = Carola Hein
| children            = 2
| alma_mater          = [[University of Marburg]]
| office7             =  [[Member of the German Bundestag|Član]] [[Bundestag]]a &lt;br /&gt; za Saško
| predecessor7        = [[Detlef Müller (politician)|Detlef Müller]]
| constituency7       = [[Chemnitz (electoral district)|Chemnitz]]
| term_start7         = [[2025 German federal election|25 Marca2025]]
}}
'''Eberhardt Alexander Gauland''' (* [[20. februar]] [[1941]] v [[Chemnitz|Chemnitzu]]) je nemški [[Pravnik|odvetnik]], [[publicist]] in desničarski populistični [[politik]] ( [[Alternativa za Nemčijo|AfD]], prej [[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]] ). Med letoma 2017 in 2019 je bil Gauland eden od dveh zveznih tiskovnih predstavnikov (vodje stranke) stranke AfD. Od leta 2017 je poslanec nemškega Bundestaga, kjer je bil od leta 2017 do 2021 eden od dveh vodij poslanskih skupin svoje stranke skupaj z Alice Weidel.Od leta 2019 je častni predsednik stranke AfD, od leta 2021 pa tudi član poslanske skupine AfD v Bundestagu. Na zveznih volitvah leta 2025 je kandidiral za saško stranko AfD, potem ko je prvotno napovedal upokojitev iz politike &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Kai Kollenberg,Jan Sternberg|url=https://www.saechsische.de/politik/regional/bundestagswahl-alexander-gauland-kandidiert-fuer-sachsen-afd-in-chemnitz-TD23H5J7LVD4FNRE4ZYK2RA2TA.html|titel=Alexander Gauland kandidiert für Sachsen-AfD in Chemnitz|datum=2024-11-23|zugriff=2024-11-23|sprache=de}}&lt;/ref&gt;, in osvojil neposredni mandat. 


Gauland je bil član CDU od leta 1973 do 2013. Med svojo strankarsko kariero je delal na frankfurtskem magistratu in na zveznem ministrstvu za okolje, od leta 1987 do 1991 pa je vodil hesensko državno kanclerstvo pod vodstvom ministrskega predsednika Walterja Wallmanna, ki je bil njegov [[Mentorstvo|mentor]].Kontroverzna odločitev o premestitvi, ki jo je Gauland sprejel kot vodja državnega kanclerskega urada, se je v nemško literaturo znašla pod imenom afera Gauland.Med letoma 1991 in 2005 je bil urednik dnevnega časopisa ''Märkische Allgemeine'' s sedežem v [[Potsdam|Potsdamu]] in je objavljal številne članke, med drugim tudi ''vodnik o konzervativizmu''.Nazadnje je bil vodilni mislec Berlinskega kroga .

Gauland je ustanovni član [[Evro|protievropske]] [[Alternativa za Nemčijo|volilne alternative 2013]] in iz nje nastale stranke &quot;Alternativa za Nemčijo&quot; (AfD). Bil je predsednik stranke AfD Brandenburg.Po volitvah v Brandenburgu leta 2014, na katerih je bil vodilni kandidat, je postal vodja poslanske skupine svoje stranke in višji poslanec v brandenburškem deželnem parlamentu.Skupaj z Alice Weidel je bil vodilni kandidat AfD na [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]], osvojil sedež v Bundestagu in bil nato izvoljen za sopredsednika parlamentarne skupine. 2. dne&amp;nbsp;Decembra 2017 je bil Gauland na strankarski konferenci v [[Hannover|Hannovru]] izvoljen za drugega zveznega tiskovnega predstavnika stranke AfD, poleg Jörga Meuthena.30. novembra 2019 je bil za njegovega naslednika izvoljen Tino Chrupalla, potem ko je Gauland zavrnil ponovno kandidaturo. 

Še posebej med kampanjo za zvezne volitve leta 2017 so bile Gaulandove izjave večkrat dojete kot [[Rasizem|rasistične]] in revizionistične. Glede na študijo, predstavljeno januarja 2019, [[Zvezni urad za zaščito ustave]] potrjuje, da ima Gauland &quot;etnično-nacionalistične poglede na družbo&quot; in &quot; obremeni tiste, ki niso del njegove lastne, nadgrajene skupine&quot;. Trdi, da &quot;namerno delegitimizira&quot; verodostojnost parlamentarne demokracije. Gauland s svojimi izjavami, na primer o migrantih ali nacistični preteklosti Nemčije, vedno znova sproža polemike. 

== Življenje ==

=== Izvor in mladost ===
Alexander Gauland se je rodil leta 1941 v Chemnitzu [[Saška|na Saškem]] kot sin policijskega podpolkovnika Alexandra Gaulanda (* 1881), ki je bil upokojen leta 1936.    Oče je delal na [[Kraljevina Saška|saksonskem kraljevem dvoru]] v Dresdnu. Sina je poimenoval po ruskem carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru&amp;nbsp;I.]]  Alexander Gauland je odraščal v Chemnitz-Kaßbergu, za katerega je bilo pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] značilno, da je tam živel višji sloj , in tam od leta 1946 obiskoval šolo v sovjetski coni in kasneje v [[Nemška demokratična republika|NDR]], najprej tamkajšnjo šolo André in nato srednjo šolo Goethe v [[Chemnitz|Karl-Marx-Stadtu]]. Po končani srednji šoli v NDR leta 1959 na Friedrich-Engels-Oberschule,  prav tako v mestu Karl-Marx-Stadt, je pobegnil iz NDR v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko]] Nemčijo,  ker mu je bila po lastnih izjavah odvzeta možnost študija.  Sprva je bil nastanjen v zasilnem sprejemnem taborišču Marienfelde (Berlin) , nato pa  v Giessenu v Hessnu. 

=== Študij prava v Marburgu in Giessenu ===
Zahodnonemški dopolnilni izpit za maturo NDR je opravil v Darmstadtu leta 1960 , zgodovino in [[Politične znanosti|politologijo]] ter pravo pa je od leta 1960 naprej študiral na Univerzi Philipps v Marburgu in Univerzi Justusa Liebiga v Giessenu. V Marburgu je bil vključen v Krog krščanskodemokratskih študentov (RCDS) in kot ''univerzitetni starešina'' predsedoval študentski skupščini (kot naslednik Walterja Wallmanna ).  Po končanem študiju je trpel za hudo [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in šest tednov preživel v psihiatrični bolnišnici v Bonnu. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Alexander-Georg Rackow, Jan Fleischhauer|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/rueckzug-von-der-parteispitze-afd-chef-alexander-gauland-im-interview_id_11402031.html|titel=AfD-Chef Gauland: „Ein Teil meiner Familie hat völlig mit mir gebrochen“|werk=[[Focus]]|datum=2019-11-30|zugriff=2019-12-02}}&lt;/ref&gt; Leta 1970 je na Pravni fakulteti in političnih znanosti  Univerze v Marburgu doktoriral iz prava pod vodstvom strokovnjaka za mednarodno pravo Gerharda Hoffmanna z disertacijo z naslovom ''&quot;Načelo legitimnosti v državni praksi od Dunajskega kongresa naprej'' &quot;.  &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=http://d-nb.info/720047927|titel=Katalog der Deutschen Nationalbibliothek|zugriff=2019-01-20}}&lt;/ref&gt; Prvi pravniški državni izpit je opravil v [[Hessen|Hessnu]] leta 1966, drugi pravniški državni izpit pa leta 1971. 

=== Politična kariera v CDU ===

==== Postaje v Bonnu, Edinburghu in Frankfurtu na Majni ====
Po doktoratu je od leta 1970 do 1972 delal v Uradu za stike z javnostmi in informiranje zvezne vlade v Bonnu, od leta 1974 do 1975 je bil [[Ataše|tiskovni ataše]] na generalnem konzulatu v [[Edinburg|Edinburghu]] [[Škotska|na Škotskem]], nato pa v parlamentarni skupini CDU/CSU v Bonnu. 

V Bundestagu je srečal svojega mentorja Walterja Wallmanna, takratnega podpredsednika parlamentarne skupine Unije. Potem ko je Wallmann postal parlamentarni vodja, je Gauland, ki se je leta 1973 pridružil CDU,  na Wallmannovo prošnjo postal njegov osebni svetovalec. Gaulandu je zelo zaupal in ga v svoji avtobiografiji (2002) pohvalil kot &quot;izjemno izobraženega, nikakor ne vedno odprtega za zahteve politične taktike, zanimal se je za vsa vprašanja in predvsem kot človeka, ki je znal združiti zvestobo s pogumom, da bi nasprotoval cilju&quot;. Bil je &quot;pomemben svetovalec&quot;. 

Zaradi dobrega rezultata CDU Hesse na lokalnih volitvah v Hessnu leta 1977 se je Gauland preselil v [[Römer]] v Frankfurtu na Majni. Wallmann in njegovi kolegi so želeli ustaviti uspeh socialnih demokratov na zvezni ravni s spremembo politike v nekdanji levičarski trdnjavi.  Tam je bil osebni asistent, pisec govorov in vodja pisarne  župana Wallmanna.  Kot mestni direktor [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]] je med drugim organiziral prevoz [[Vietnam|vietnamskih]] [[Begunec|beguncev]] ( ljudi s čolnov ) v hessensko metropolo.  Z Wallmannom, ki je postal prvi zvezni minister za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost v kabinetu Kohla II, se je leta 1986 preselil na zvezno ministrstvo v Bonnu, kjer je pomagal ustanoviti centralni oddelek . 

==== Državni sekretar v Hessnu ====
Po zmagi na deželnih volitvah v Hessnu leta 1987 je postal državni sekretar in vodja hesenskega državnega kanclerskega urada v Wiesbadnu pod vodstvom ministrskega predsednika Wallmanna. Politolog Eike Hennig je Gaulanda videl kot &quot;liberalno-konservativnega&quot; politika, ki pa je med volilno kampanjo igral vodilno vlogo v &quot;kampanji proti integracijski imigracijski politiki &quot;.  Za izvedbo ''akcijskega programa Hesse-Thuringia,'' investicijskega programa za obnovo vzhoda, mu je bilo leta 1989 zaupano vodenje delovne skupine kabineta, v kateri sta bila tudi državna sekretarja Dieter Posch (FDP) in Claus Demke (CDU). 

16. februarja 1993 se je v ''časopisu Frankfurter Rundschau'' pojavil oglas, ki se je nanašal na javno razpravo 24. februarja 1993 na temo &quot;Državljanstvo, priseljevanje in azil v kozmopolitski Nemčiji&quot; v dominikanskem samostanu v Frankfurtu. Poleg Gaulanda so kot udeleženci razprave imenovani Winfried Hassemer, Dieter Hooge in drugi. Besedilo je spremljala izjava, ki so jo podpisali številni vidni ljudje (med njimi Ignatz Bubis, Daniel Cohn-Bendit, Joschka Fischer in [[Marcel Reich-Ranicki]]). Vseboval je stavke, kot je ta: &quot;Kar lahko dosežemo, je moderna Nemčija, ki se bo lahko pridružila Evropi. Potrebna je pragmatična in humana imigracijska politika. Potrebujemo inteligentno in odgovorno azilno politiko, ki v osnovi podpira zavezanost družbe k velikodušnosti.&quot; Govorilo se je tudi o &quot;republiki, ki je kot odprta družba pustila za seboj svojo 'etnični' avoportret&quot;.  

Njegov poskus premestiti višjega ministrskega svetnika Rudolfa Wirtza (SPD), da bi naredil prostor za svojega strankarskega kolega Wolfganga Egerterja, je privedel do večstopenjskih postopkov pred upravnimi sodišči in državnopolitične polemike,  znane kot &quot; afera Gauland &quot;.  V tem primeru se je razpravljalo o Egerterjevi preteklosti v Witikobundu , Gauland pa je moral med postopkom podati izjave pod prisego. Izkazalo se je, da so te lažne. Pisatelj [[Martin Walser]] je zgodbo skupaj z njenimi protagonisti obdelal v zelo priznanem romanu ''Finks Krieg'' v obliki ključa, ki ga je leta 1996 izdala založba Suhrkamp Verlag.  Gauland je resnični model za enega od glavnih likov po imenu ''Tronkenburg.''  V odgovor je Walserja obtožil nepoznavanja lokalnih razmer.  Po mnenju pravnega strokovnjaka Heinza Müller-Dietza se je Gauland označil za &quot;žrtev svojeglavega protagonista&quot;. 

==== Generator idej &quot;Berlinskega kroga&quot; ====
Tako kot Hans-Joachim Schoeps in Günter Rohrmoser je veljal za enega od konservativcev v krogu CDU/CSU.  Gauland, ki je v zadnjih letih kritiziral smer CDU pod kanclerko [[Angela Merkel|Angelo Merkel]]  in je bil nazadnje zamisel konservativnega &quot; Berlinskega kroga &quot;znotraj stranke,   je marca 2013 po mnogih letih članstva zapustil CDU.  Pred tem si je prizadeval za dialog z različnimi predstavniki na dogodkih strank, mladinskih organizacij in fundacij . 

=== Založnik revije &quot;MAZ&quot; ===
Od leta 1991 do 2005 je bil Gauland soupravni direktor ( generalni zastopnik ) ''Märkische Verlags- und Druck-Gesellschaft,'' ki je bil takrat del založniške skupine ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'' (FAZ), in založnik ''Märkische Allgemeine'' (MAZ) v Potsdamu.  Po padcu berlinskega zidu je bil odgovoren za proces prehoda iz nekdanjega organa SED v neodvisni dnevni časopis. Bralci so bili politično socializirani drugače, kar mu je predstavljalo večje izzive.  Neizkušeno nadaljnje zaposlovanje politično pristranskih urednikov je prav tako vodilo do težav z verodostojnostjo, je Gauland samokritično priznal za nazaj.  Leta 1993 je Gauland sopodpisal poziv &quot;''Frankfurtska intervencija – Jens Reich naj postane zvezni predsednik&quot;''. Poleg uredniškega dela je Gauland delal tudi kot svobodni novinar za MAZ. Zgodovinar Michael Stürmer (2005) je objavljene prispevke opisal kot &quot;filozofsko-politične razprave&quot;. 

V poročilu ''(Kadrovski in institucionalni prehodi v brandenburški medijski krajini),'' ki ga je leta 2011 za ''preiskovalno komisijo 5/1'' brandenburškega deželnega parlamenta pripravila politologinja Ariane Mohl, članica državnega raziskovalnega združenja SED, je bilo navedeno, da Gauland ni &quot;odkrito in pregledno obravnaval preteklosti urednikov MAZ&quot; v NDR. Čeprav sta bila med njegovim mandatom zaradi njune preteklosti [[Stasi|v Stasi]] odpuščena dva nekdanja glavna urednika, ostaja nejasno, &quot;katera merila je Gauland uporabil pri pregledu posameznih primerov&quot;. 

Leta 2011 je Gauland v članku trdil, da Brandenburg &quot;nima meščanske zgodovine in zato nima meščanske tradicije&quot;. To je sprožilo medijsko podprto razpravo v deželni politiki, v kateri so sodelovali vodilni politiki iz skoraj vseh frakcij, med katero ga je predsednica CDU Brandenburg in poslanske skupine CDU v deželnem parlamentu Brandenburga, Saskia Ludwig, obtožila, da je &quot;lastne napake iz obdobja po združitvi prevalil na domnevno [[Proletariat|proletarizirano]], nezrelo strukturo prebivalstva v Brandenburgu&quot;. 

=== Strankarsko-politična preusmeritev ===

==== Funkcionar stranke AfD ====
Skupaj s članoma CDU Konradom Adamom in Berndom Luckejem ter [[Gerd Robanus|Gerdom Robanusom]] je bil septembra 2012 ustanovni član stranke ''Alternativa na volitvah leta 2013.''  Aprila 2013 je bil na ustanovni konferenci stranke skupaj s [[Patricia Casale|Patricio Casale]] in [[Roland Klaus|Rolandom Klausom]] izvoljen za namestnika tiskovnega predstavnika [[Evro|evrsko]] kritične stranke AfD.  Februarja 2014 &lt;ref name=&quot;dpa&quot;&gt;dpa: {{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/brandenburg/brandenburgs-afd-wahlt-gauland-zum-landesvorsitzenden-7301320.html|titel=''Gauland führt die AfD in Brandenburg. Euro-Kritiker rüsten sich für Europawahlkampf''|zugriff=2023-06-18}} In: ''[[Potsdamer Neueste Nachrichten]]'', Nr. 34, 10. Februar 2014, S. 14.&lt;/ref&gt; je bil izvoljen na deželni strankini konferenci v Großbeerenu  proti tekmecu s približno 77 glasovi.&amp;nbsp;Odstotek &lt;ref name=&quot;dpa&quot; /&gt; glasov za predsednika stranke AfD Brandenburg, ki je nasledil Rolanda Scheela, ki je odstopil decembra 2013. 

Po mnenju opazovalcev je stranka hitro izkoristila njegove in Adamove poklicne izkušnje v medijih.  Gauland je s kontroverznim dokumentom, v katerem je zagovarjal zbliževanje z [[Rusija|Rusijo]], zaostril [[Zunanja politika|zunanjepolitični]] profil stranke AfD.  V javnosti je veljal za Luckejevega notranjestrankarskega nasprotnika. Tudi družboslovci ga uvrščajo med pripadnike desnega krila stranke AfD, ne nazadnje zaradi njegovih političnih odločitev.   Raziskovalci, kot so [[David Bebnowski]],  Franz Walter, Lars Geiges,  Stine Marg,  Alexander Häusler,  Gudrun Hentges,  Jürgen W. Falter,  Frank Decker,  Sebastian Friedrich,  Lothar Probst,  [[Susanne Merkle]]  in Elmar Wiesendahl  to in Gaulandovo vlogo v stranki opisujejo kot pretežno nacionalno ali desnokonservativno .

Po Gaulandovih besedah AfD, ki jo imenuje &quot;stranka malih ljudi&quot;,  ponuja politični dom za &quot;dolgo zakopan nacionalno-liberalni odnos do življenja, ki ni ne desni ne levi, ampak globoko človeški, konzervativni ne v političnem smislu, temveč v vsakdanjem smislu&quot;.  Poleg &quot;ekonomsko izobraženih ekonomskih liberalcev &quot; gre za gibanje &quot; protestnih volivcev &quot; z &quot;nacionalno konservativno&quot; in &quot;nacionalno liberalno&quot; usmeritvijo.  Prepričan je, da bo prevzela zapuščino FDP . 

V študiji o stranki AfD Brandenburg, ki jo je naročila Leva stranka Brandenburg (&quot;Če poimenujem tisto, kar ljudi zadeva, sem demokrat&quot;, 2014), sta Christoph Kopke in Alexander Lorenz iz Centra Moses Mendelssohn za evropsko-judovske študije v Potsdamu obravnavala Gaulandov stik z revijo ''Compact'' Jürgena Elsässerja in njegovo predavateljsko dejavnost v bratovščinah.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Alexander Fröhlich|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/brandenburg/unter-beobachtung-7260373.html|titel=''Unter Beobachtung.''|zugriff=2023-06-18}} In: ''[[Potsdamer Neueste Nachrichten]]'', Nr. 266, 15. November 2014, S. 22.&lt;/ref&gt; Wolfgang Storz iz sindikatu povezane fundacije Otto Brenner, ki je izvedel študijo o politični in novinarski mreži Querfront, se je skliceval tudi na Gaulandove intervjuje in pisanje za revijo Elsässer.  Po mnenju opazovalcev je za vodenje znotrajstrankarskih razprav uporabljal tudi novi desničarski tednik ''Junge Freiheit''. Bil je tudi govornik v novi desničarski Knjižnici konservativizma v Berlinu, na tako imenovani mirovni konferenci Compact v Berlinu in v Društvu za državno in ekonomsko politiko v Hamburgu, kot sta Kopke in  Lorenz dodala v članku iz leta 2016. 
[[Slika:2015-07-04_AfD_Bundesparteitag_Essen_by_Olaf_Kosinsky-225.jpg|levo|sličica| Alexander Gauland na zvezni konferenci stranke AfD 4. julija 2015 v Essnu]]
Marca 2015 je bil eden prvih, ki je podpisal  tako imenovano &quot;[[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Erfurtsko resolucijo]]&quot;, ki sta jo sprožila voditelja dežel [[Björn Höcke]] iz Turingije in André Poggenburg iz Saške-Anhalta. &lt;ref&gt;Redaktion: {{Webarchive|url=http://derfluegel.de/alexander-gauland-unterzeichnet-die-erfurter-resolution/}} Erfurter Resolution, 14. März 2015, abgerufen am 30. Mai 2015.&lt;/ref&gt; Aprila 2015 je bil na deželni strankini konferenci v Pritzwalku ( okrožje Prignitz ) ponovno izvoljen za predsednika dežele z 88,7 odstotka &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Thorsten Metzner|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/brandenburg/gauland-halt-afd-auf-rechtskurs-7238302.html|titel=''Gauland hält AfD auf Rechtskurs. Chef macht Stimmung gegen Flüchtlingsheime.''|zugriff=2023-06-18}} In: ''Potsdamer Neueste Nachrichten'', Nr. 91, 20. April 2015, S. 12.&lt;/ref&gt; glasov.  Na izredni zvezni strankarski konferenci AfD v Essnu julija 2015, kjer je Petry premagal Luckeja, je bil ponovno izvoljen za namestnika zveznega tiskovnega predstavnika z 83,8 odstotka glasov, tokrat skupaj z Beatrix von Storch in Albrechtom Glaserjem . 

Po Kopkeju in Lorenzu (2016) Gauland v zadnjem času &quot;še bolj prilagaja AfD ostrejši desničarski smeri&quot;  kar je presenetljivo, saj je prej veljal za konservativca, a [[Integriteta|integritetnega,]] tudi v akademskih krogih .Njegova izjava, da je bila razprava o begunski krizi v Nemčiji od leta 2015 &quot;darilo&quot; za njegovo stranko, je bila po mnenju Häuslerja in Virchowa del poskusov AfD, da se profilira kot &quot;stranka proti [[Begunec|beguncem]] &quot; in s tem kot &quot;politična upravičenka vala [[Rasizem|rasističnih]] protestov&quot;.  Za Häuslerja, ki Gaulandu včasih pravi, da ima &quot;desničarski populistični slog&quot;  in ga ima za &quot;spin doktorja&quot; stranke , politik podpira Höckejevo namero, da AfD uveljavi kot &quot;desničarsko ' gibanje '&quot;. Oba sta na demonstracijah v Vzhodni Nemčiji imela govore z &quot;nacionalističnim patosom &quot; in poskušala združiti moči z [[Skrajna desnica|radikalno desnico]] v Evropi: Leta 2016 so Gauland, Höcke in Poggenburg povabili ljudi na zabavo z generalnim sekretarjem [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] in poslancem Evropskega parlamenta [[Harald Vilimsky|Haraldom Vilimskyjem]] v Nauenu v Brandenburgu.  Poleg tega je Gauland na shodu 2. junija 2016 v Elsterwerdi uporabil slogan &quot;Danes smo strpni, jutri pa tujci v lastni državi&quot; v povezavi z domnevno nevarnostjo tuje infiltracije, kar je sprva zanikal v oddaji ''Anne Will'', a po posnetku priznal (prvotno je ta stavek izviral iz refrena pesmi ''&quot;Tolerant und geisteskrank&quot;'' z zgoščenke ''Adolf Hitler lebt!'' desničarske skrajne skupine &quot;Gigi und Die braunen Stadtmusikanten&quot; glasbenika Daniela Gieseja ).  Po besedah Elmarja Wiesendahla bo to &quot;porušilo&quot; požarni zid, postavljen na desni strani unijskih strank, in &quot;zgradilo mostove do nacionalno-konservativne-etnične ideologije&quot;, ki bi lahko vključevala tudi &quot; [[Rasizem|rasno ideologijo]] &quot; in &quot;desničarski ekstremizem&quot;. 
[[Slika:2017-04-23_AfD_Bundesparteitag_in_Köln_-68.jpg|sličica| Alexander Gauland (desno) in Alice Weidel (levo) na zvezni konferenci stranke AfD 23. aprila 2017 v Kölnu]]
Na strankarski konferenci AfD aprila 2017 je bil skupaj z Alice Weidel izvoljen za vodilnega kandidata v kampanji za zvezne volitve. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/afd-waehlt-alexander-gauland-und-alice-weidelals-spitzenkandidaten-14983992.html|titel=AfD wählt Alexander Gauland und Alice Weidel als Spitzenkandidaten|werk=Frankfurter Allgemeine Zeitung|datum=2017-04-23|zugriff=2017-05-14}}&lt;/ref&gt; Po konferenci stranke so vodilni kandidati prekinili komunikacijo z zvezno tiskovno predstavnico AfD Frauke Petry ; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stern.de/politik/deutschland/afd-spitzenkandidaten-wechseln-kein-wort-mehr-mit-frauke-petry-7588052.html|title=AfD-Spitzenkandidaten wechseln kein Wort mehr mit Frauke Petry|date=2017-08-22|publisher=}}&lt;/ref&gt; ta je avgusta 2017 izrazila pripravljenost za pogovor z Weidelom in Gaulandom. 

Med [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zvezno volilno kampanjo leta 2017]] je Gauland pritegnil pozornost z [[Rasizem|rasističnimi]] in revizionističnimi izjavami.  V tednu pred volitvami se je Petryjeva &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD-Eklat: Nach Petrys Abgang verraten die anderen, wie zerstritten sie waren|date=|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestagswahl_2017/petry-geht-nicht-in-afd-fraktion-jetzt-wird-klar-wie-isoliert-petry-wirklich-war_id_7634553.html}}&lt;/ref&gt; distancirala od Gaulanda in Weidela ter izrazila razumevanje za volivce, ki so bili nad njunimi izjavami &quot;zgroženi&quot;. 

==== Poslanec deželnega parlamenta Brandenburga ====
[[Slika:Landtagsprojekt_Brandenburg_Plenum_by_Olaf_Kosinsky-33.jpg|levo|sličica| Alexander Gauland v deželnem parlamentu Brandenburg 9. marca 2016 v Potsdamu]]
Gauland je bil že vodilni kandidat stranke AfD Brandenburg na zveznih volitvah leta 2013, &lt;ref&gt;Bundeswahlleiter: {{Webarchive|url=http://www.bundeswahlleiter.de/de/bundestagswahlen/BTW_BUND_13/wahlbewerber/land/liste_12.html}}.&lt;/ref&gt; ki so prejele 6,0 odstotka glasov v drugem krogu.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.wahlergebnisse.brandenburg.de/wahlen/BU2013/tabelleLand.html|titel=Ergebnisse der Bundestagswahl in Brandenburg 2013|zugriff=2023-06-18}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Landeswahlleiter Brandenburg&lt;/ref&gt; Na volitvah v Brandenburgu leta 2014 je bil ponovno vodilni kandidat in je kandidiral kot neposredni kandidat v deželnem volilnem okraju Potsdam I (volilni okraj 21). Pomembne teme volilne kampanje so bile:&amp;nbsp;Letališče Berlin Brandenburg, notranja varnost in [[priseljevanje]]. Akademski kolektiv Nicole Berbuir, Marcel Lewandowsky in Jasmin Siri v Gaulandovi ponudbi tako levičarskim kot desničarskim volivcem v Brandenburgu vidi znake &quot;vsesplošne protestne stranke&quot;.  Dosegel je 7,2&amp;nbsp;odstotkov &lt;ref name=&quot;Landtagswahl2014&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.wahlergebnisse.brandenburg.de/wahlen/LT2014/tabelleMG.html|titel=Ergebnisse nach Wahlkreisen: Wahlkreis 21 – Potsdam I|zugriff=2023-06-18}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Landeswahlleiter zur Landtagswahl in Brandenburg 2014&lt;/ref&gt; prvih glasov in 7,5 odstotka &lt;ref name=&quot;Landtagswahl2014&quot; /&gt; drugih glasov ter je bil izvoljen v 6. krog prek deželne liste AfD. Izvoljen je bil Brandenburški deželni parlament.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.wahlergebnisse.brandenburg.de/wahlen/LT2014/tabelleMG.html|titel=Mandate|zugriff=2023-06-18}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Landeswahlleiter zur Landtagswahl in Brandenburg 2014&lt;/ref&gt;

21. septembra 2014 je bil soglasno izvoljen za vodjo skupine. &lt;ref&gt;Marion Kaufmann: {{Webarchive|url=http://www.maz-online.de/Brandenburg/Landtagswahl-2014/AfD-Brandenburg-bestreitet-interne-Machtkaempfe}} In: ''[[Märkische Allgemeine]]'', 22. September 2014, S. Pol1.&lt;/ref&gt; V svojem govoru kot najstarejši član državnega parlamenta na otvoritvi državnega parlamenta je govoril o tezah britanskega državnika in filozofa [[Edmund Burke|Edmunda Burka]] o vlogi imperativnega mandata. Druge skupine so to večinoma pozitivno sprejele. 

Leta 2015 sta Gauland in Markus Frohnmaier v Sankt Peterburgu srečala [[Aleksander Dugin|Aleksandra Dugina]], čigar evrazijske ideje je Gauland opisal kot &quot;zanimive&quot; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Spiegel Online|url=https://www.spiegel.de/plus/wie-putin-die-afd-fuer-seine-zwecke-missbraucht-a-00000000-0002-0001-0000-000163279501|titel=Wie Wladimir Putin die AfD für seine Zwecke missbraucht|zugriff=2019-04-05}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Russland und die AfD: Putins blaue Helfer|date=2019-03-11|issn=0931-9085|url=https://taz.de/efr/Putins-blaue-Helfer/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Paul Middelhoff, Yassin Musharbash|url=https://www.zeit.de/2022/19/afd-russland-krieg-manuel-ochsenreiter|titel=AfD und Russland: …&amp;nbsp;aber unsere Liebe nicht. Der Krieg ändert nichts daran: Die AfD steht an der Seite von Putins Russland. Und zwar enger als bisher bekannt|werk=Die Zeit|datum=2022-05-09|zugriff=2022-06-22}}&lt;/ref&gt;.Stroške potovanja je krila &quot; Fundacija sv. Vasilija, ki jo podpira oligarh, zvest Putinu.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Pro-Russian lobbying in modern Germany|date=2018|issn=1899-6256|pages=127–137, hier S. 133|url=https://pressto.amu.edu.pl/index.php/rie/article/view/17752|doi=10.14746/rie.2018.12.8}}&lt;/ref&gt;

Gaulanda že leta še posebej zanima kulturna politika, za katero meni, da je &quot;izgubila veliko pomena&quot;. Primanjkuje legitimnosti in financiranja. Še posebej &quot; visoka kultura se sooča z vse večjimi težavami&quot;.  V brandenburškem deželnem parlamentu je bil polnopravni član ''glavnega odbora A1'' in ''odbora za znanost, raziskave in kulturo A6''.&lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.landtag.brandenburg.de/de/666524}}, Landtag Brandenburg, abgerufen am 10. Januar 2015.&lt;/ref&gt; Od zveznih volitev leta 2017 Gauland ni več poslanec v brandenburškem deželnem parlamentu. 

Potem ko je odstopil s položaja predsednika dežele Brandenburg, je Gauland postal častni predsednik deželnega združenja AfD. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.afd-brandenburg.de/landesverband/vorstand/|titel=Vorstand|hrsg=Alternative für Deutschland|zugriff=2018-01-08|sprache=dDE}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241114205141/https://afd-brandenburg.de/landesverband/vorstand/ |date=2024-11-14 }}&lt;/ref&gt;

=== Poslanec v nemškem Bundestagu in vodja stranke ===
[[Slika:2021-05-19_AfD_MdB_Alexander_Gauland_by_OlafKosinsky_by_OlafKosinsky_MG_8322.jpg|sličica| Alexander Gauland v nemškem bundestagu 19. maja 2021 v Berlinu.]]
Alexander Gauland je kandidiral kot neposredni kandidat v volilnem okraju Bundestaga Frankfurt (Oder) – Oder-Spree in bil poražen z 21,9 glasovi. % kandidatu CDU Martinu Patzeltu, ki je prejel 27,1 % prvih glasov.  Na listi AfD Brandenburg je bil izvoljen na prvo mesto in se je na zveznih volitvah leta 2017 prek te liste uvrstil v nemški Bundestag. &lt;ref&gt;[http://www.tagesspiegel.de/berlin/bundestagswahl-2017-afd-brandenburg-waehlt-gauland-zum-spitzenkandidaten/19318064.html ''Bundestagswahl 2017 AfD Brandenburg wählt Gauland zum Spitzenkandidaten''] In: ''[[Der Tagesspiegel]]''. 29. Januar 2017.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bundeswahlleiter.de/bundestagswahlen/2017/gewaehlte/bund-99/land-12.html#f8868c4d-ba92-4abf-a000-6c279eafaf95|title=Gewählte auf Landeslisten der Parteien in Brandenburg|last=[[Bundeswahlleiter]]|website=www.bundeswahlleiter.de}}&lt;/ref&gt;

Zvezna konferenca stranke ga je 2. decembra 2017 z 68 odstotki glasov izvolila za zveznega tiskovnega predstavnika stranke [[Alternativa za Nemčijo]], kot enega od dveh tiskovnih predstavnikov skupaj z Jörgom Meuthenom.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-12/afd-waehlt-joerg-meuthen-zum-vorsitzenden|titel=AfD: Jörg Meuthen zum Parteivorsitzenden gewählt|werk=[[Die Zeit]]|datum=2017-12-02|zugriff=2017-12-30}}&lt;/ref&gt;

Glede na raziskavo ''Zeit Online'' je Gauland, tako kot osemnajst drugih članov svoje poslanske skupine, najel osebje iz [[Skrajna desnica|desničarskega skrajnega]] okolja za izvajanje svojega mandata in podporo svojemu parlamentarnemu delu:  Do januarja 2018 je zaposloval nekdanjega člana prepovedane stranke Heimattreuen Deutschen Jugend (HDJ), ki je pred tem vsaj od začetka leta 2015 delal kot svetovalec za promet in evropsko politiko v poslanski skupini Brandenburg AfD, &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=''Gaulands Nazi-Schatten''.|date=2018-03-19|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/afd-parteichef-gaulands-nazi-schatten/21085548.html|access-date=2025-06-15|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323030616/https://www.tagesspiegel.de/berlin/afd-parteichef-gaulands-nazi-schatten/21085548.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; kot je Gauland potrdil za ''FAZ''. Po poročanju ''Zeit Online'' je bil še en Gaulandov zaposleni, ki je prihajal iz Brandenburga, aktiven na berlinski neonacistični sceni.Spomladi 2016 so organizatorji neonacističnega koncerta v [[Turingija|Turingiji]] osebo z njegovim imenom registrirali kot stevarda. Preden se je zaposlil pri Gaulandu, je delal kot pripravnik v parlamentarni skupini AfD v Potsdamu, kjer je pritegnil pozornost s svojimi skrajno desničarskimi stališči. 

21. marca 2021 je bil Alexander Gauland izvoljen na deželni konferenci stranke AfD v Frankfurtu s 192 od 290 veljavnih glasov.&amp;nbsp;Prvi kandidat z liste Brandenburga je bil ponovno izvoljen za vodilnega kandidata na [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zveznih volitvah leta 2021]].Čeprav je Gauland že nekaj časa prej napovedal, da se bo zaradi visoke starosti umaknil iz politike, se je odločil, da bo ponovno kandidiral za poslanca v Bundestagu. To odločitev je utemeljil z besedami, da bo s svojimi izkušnjami pomagal – po njegovem mnenju – ogroženi poslanski skupini AfD v Bundestagu doseči nadaljnjo stabilnost. V okviru tega je na deželni strankini konferenci v Frankfurtu ponovno kritiziral zveznega tiskovnega predstavnika Jörga Meuthena zaradi njegovih ostrih kritik na zadnji zvezni strankini konferenci AfD v Kalkarju leta 2020. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2021-03/20/afd-brandenburg-gauland-ist-bundestagswahl-spitzenkandidat|titel=Wahlen: AfD Brandenburg: Gauland als Bundestagswahl-Spitzenkandidat|werk=[[Die Zeit]]|datum=2021-03-21|zugriff=2021-03-23}}&lt;/ref&gt;

Na zveznih volitvah septembra 2021 je bil Gauland ponovno izvoljen v nemški Bundestag, vendar tokrat ni kandidiral za mesto vodje poslanske skupine AfD. Vendar je bil, podobno kot na prejšnjem položaju zveznega tiskovnega predstavnika stranke, imenovan za častnega predsednika parlamentarne skupine. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.t-online.de/-/90896954|titel=AfD-Fraktion wählt Weidel und Chrupalla als Vorsitzende|zugriff=2021-09-30|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Kot najstarejši poslanec Bundestaga v 20.Vzakonodajnem obdobju leta 2016 bi Gauland postal najstarejši poslanec Bundestaga, ko bi AfD vstopila v nemški Bundestag, in bi mu tako bilo dovoljeno imeti otvoritveni govor. Z absolutno večino poslancev Bundestaga 26.&amp;nbsp;1. oktobra 2021 je bil predlog stranke AfD zavrnjen, zaradi česar seji ne bi predsedoval najstarejši poslanec Bundestaga, kot pred letom 2017, temveč bi jo ponovno vodil najdlje delujoči poslanec Bundestaga, Wolfgang Schäuble, kot predsednik Bundestaga. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.augsburger-allgemeine.de/politik/Parteien-Ablehnung-fuer-Gauland-als-Alterspraesident-id60880706.html|titel=Ablehnung für Gauland als Alterspräsident|werk=[[Augsburger Allgemeine]]|datum=2021-10-26|zugriff=2021-10-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250615171825/https://www.augsburger-allgemeine.de/politik/Parteien-Ablehnung-fuer-Gauland-als-Alterspraesident-id60880706.html |date=2025-06-15 }}&lt;/ref&gt;

Leta 2024 je pri 84 letih prehitel Marie-Elisabeth Lüders in postal, po [[Konrad Adenauer|Konradu Adenauerju]], drugi najstarejši poslanec, ki je kdajkoli sedel v Bundestagu.

Gauland sprva ni želel ponovno kandidirati na zveznih volitvah leta 2025. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Bastian Brinkmann, Daniel Brössler, Paul-Anton Krüger, Roland Preuß, Henrike Roßbach, Angelika Slavik, Vivien Timmler|url=https://www.sueddeutsche.de/projekte/artikel/politik/bundestag-abgeordnete-berlin-afd-cdu-csu-bundestagswahl-e030586/?reduced=true|titel=Sie machen Schluss|werk=sueddeutsche.de|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2024-08-21|zugriff=2024-08-26|sprache=de|kommentar=[[Paywall]]}}&lt;/ref&gt; Vendar je novembra 2024 napovedal, da bo kandidiral kot neposredni kandidat v svojem domačem kraju Chemnitz. &lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; Z 32,2 S 100 % prvih glasov je zmagal v volilnem okraju Chemnitz in bil ponovno izvoljen v Bundestag.

==== Odvzem imunitete ====
Z resolucijo nemškega Bundestaga je bila 30. junija 2019 odvzeta imuniteta Alexandru Gaulandu kot poslancu Bundestaga.&amp;nbsp;Januar 2020 odpravljeno. Večina poslancev AfD se je glasovanja vzdržala. Javno tožilstvo v Frankfurtu na Majni je zahtevalo začasno ustavitev opravljanja dejavnosti, da bi lahko preiskovalo kazenski postopek. Po besedah višje javne tožilke v Frankfurtu Nadje Niesen je Gauland osumljen zasebne davčne utaje v petmestni višini. Njegovo stanovanje v berlinskem predmestju Potsdam so preiskovalni organi opoldne dve uri preiskovali. Preiskave so se nanašale le na registrirani naslov osumljenca. Preiskovalci so v oceno vzeli dve ovojnici, polni dokumentov. Pisarne Bundestaga niso bile preiskane.   Tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD je za AFP povedal, da se preiskave nanašajo na star primer iz predlanskega leta. Skupina namerava o tem podati podrobnejše komentarje.  

=== Družina in religija ===
Gauland je ovdovel &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Raik Bartnik|url=https://www.tag24.de/nachrichten/politik/deutschland/wahlen/bundestagswahl/mitten-im-wahlkampf-afd-kandidat-gauland-trauert-um-ehefrau-3360545|titel=Mitten im Wahlkampf: AfD-Kandidat Gauland trauert um Ehefrau|zugriff=2025-02-17|sprache=de}}&lt;/ref&gt; in oče hčerke Dorothee (* 1983).  Od leta 1993 živi v vili v ''berlinskem predmestju'' [[Potsdam]], nedaleč od Svetega jezera.  Njegova partnerica Carola Hein je bila lokalna urednica pri ''časopisu Märkische Allgemeine'', ki ga je Gauland izdajal do leta 2005. 

Sin njegovega partnerja, svetovalec za odnose z javnostmi Stefan Hein, je prav tako član stranke AfD in je bil leta 2014 skupaj s stranko Gauland izvoljen v brandenburški deželni parlament, vendar sprva ni hotel sprejeti njegovega mandata zaradi domnevno lažnega poročila o notranjih strankarskih zadevah za Der ''[[Der Spiegel|Spiegel]]'' &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article132629904/AfD-Vize-von-Sohn-der-Lebensgefaehrtin-hintergangen.html|titel=AfD: Sohn der Lebensgefährtin hintergeht Gauland|werk=Welt|datum=2021-04-30|zugriff=2023-11-12|sprache=de}}&lt;/ref&gt;.Kasneje je to odločitev razveljavil. Potem ko je bil izključen iz poslanske skupine AfD, je bil do leta 2019 nepovezani poslanec . 

Hči Alexandra Gaulanda, protestantska [[Župnik|pastorica]] Dorothea Gauland, ki je prej delala v dekaniji Dreieich Evangeličanske cerkve v Hessnu in Nassauu, od avgusta 2019 pa kot [[Ekumensko gibanje|ekumenska pastorica]] v [[Mainz|Mainzu]],  se je februarja 2016 javno distancirala od očetovih izjav o begunski politiki.  Aktivno sodeluje pri pomoči beguncem.  1. decembra 2023 je bila imenovana za regionalno pastorico Evangeličanske cerkve EKBO na delovno mesto, povezano z Berlinsko misijonsko družbo.Namenjen je spodbujanju medverskega dialoga. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Cedric Rehman|url=https://www.berliner-zeitung.de/mensch-metropole/afd-alexander-gauland-tochter-dorothea-wird-pfarrerin-fuer-den-interreligioesen-dialog-li.2164114|titel=Alexander Gauland: Tochter von AfD-Politiker wird Pfarrerin für den interreligiösen Dialog|werk=Berliner Zeitung|datum=2023-12-01|zugriff=2023-12-03|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Alexander Gauland sam poroča o sporih z nekaterimi člani svoje družine, ki so z njim prekinili stike zaradi njegove politične vloge v AfD. To velja za skoraj vse sorodnike njegove žene, s katerimi so skupaj praznovali družinska praznovanja. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Alexander-Georg Rackow, [[Jan Fleischhauer]]|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/rueckzug-von-der-parteispitze-afd-chef-alexander-gauland-im-interview_id_11402031.html|titel=AfD-Chef Gauland: „Ein Teil meiner Familie hat völlig mit mir gebrochen“|werk=[[Focus]]|datum=2019-12-01|zugriff=2021-06-08}}&lt;/ref&gt; Gauland je član protestantske cerkve in ji po lastni izjavi pripada &quot;iz spoštovanja do družinske tradicije&quot;. 

== Politična stališča ==

=== Zunanja in varnostna politika ===
Gauland zavzema pragmatično stališče, da v resnici ni politično konzervativne [[Zunanja politika|zunanje politike]], temveč da je ta lahko pravilna ali napačna le glede na interese države, kot je Nemčija.  Po mnenju opazovalcev si prizadeva za [[Politische Macht|oblast]] in realpolitiko, ki je usmerjena v nacionalne interese. To je delno v nasprotju z zahodnimi povezavami in [[NATO|Natom]] . 

==== Stališče za zunanjo politiko ====
Pred zveznimi volitvami leta 2013 je Gauland predstavil dokument o zunanjepolitičnem stališču, ki ga je sam pripravil in je temeljil na zavezniški politiki Otta von Bismarcka, v akademskih krogih pa ga imenujejo tudi &quot;Bismarckov dokument&quot; .Predstavitev je potekala med tiskovno konferenco AfD,  vendar nikoli ni bila del uradnega programa stranke ali volitev. Na strankarski konvenciji oktobra 2013 je Gauland spodbudil stranko, naj njegov predlog vključi v strankarski program AfD in naj &quot;samostojno opredeli nacionalne interese&quot;.  Opazovalci vidijo tudi povezavo s programom AfD.  Gauland se posebej zavzema za večji poudarek na nacionalnih interesih. Vendar je podprl trdno zasidranost Nemčije v zahodni varnostni arhitekturi [[NATO|Nata]] pod vodstvom ZDA. Hkrati je pozval k skrbnemu gojenju odnosov z [[Rusija|Rusijo]], saj je Rusija igrala pozitivno vlogo pri ključnih mejnikih nemške zgodovine, vendar se ni vedno mogla zanesti na zahodne obljube. Zavračal je misije Bundeswehra zunaj ozemlja Nata, na primer v Afganistanu, vendar ni načeloma izključil možnosti intervencij na evropskem obrobju, na primer v [[Severna Afrika|Severni Afriki]], če bi bili prizadeti osrednji nemški interesi. Gauland jasno zavrača vstop Turčije v EU : &quot;Po mnenju AfD se Evropa konča na [[Bospor|Bosporju]].Z vstopom Turčije bi Evropa izgubila svojo zahodno identiteto.&quot; Gauland je zavrnil vojaški napad na [[Bašar al Asad|Asadovo]] vlado v [[Sirska državljanska vojna|sirski državljanski vojni]].Glede ponavljajočih se zagotovil kanclerke [[Angela Merkel|Merkel]], da je pravica Izraela do obstoja del državnega razloga Zvezne republike Nemčije, je Gauland poudaril, da Nemčija v primeru konflikta ne bi bila niti pravno niti strateško v položaju, da bi dejansko &quot;uresničila&quot; takšne izjave. 

Po mnenju politologa Marcela Lewandowskega dokument odraža &quot;protievropsko stališče stranke&quot;.  Po mnenju politologinje Viole Neu ima &quot;[[Nacionalizem|nacionalistične]] prizvoke&quot;.  Po mnenju politologov Guntherja Hellmanna, Wolfganga Wagnerja in Rainerja Baumanna bi Gaulandova pobuda lahko &quot;ponovno naredila protifrancosko zamerljivost sprejemljivo&quot;. 

nemški raison d'état &quot;, ker politika nacionalnih interesov ni več mogoča brez Evrope ali celo proti njej. Nemčija lahko vpliva le z izvajanjem politik znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]]. Držanje zgodovinsko razvite britanske &quot;posebne poti&quot; in s tem ohranjanje kultivirane distance od celinske Evrope ni v skladu s časom.  Glede na zgodovinske izkušnje evropski federalizem ne bo prevladal zaradi ponavljajočih se [[Nacionalizem|nacionalizmov]].Namesto tega se je &quot;evropski projekt&quot; najkasneje do leta 2005 &quot;izčrpal&quot;.  Zato vidi tudi prihodnje širitve Evropske unije (npr.&amp;nbsp;B. okoli Turčije). 

==== Stališča glede Rusije in Ukrajine ====
V govoru ob ruski priključitvi Krima marca 2014 je Gauland priznal, da je bilo to dejanje nedvomno dejanje, ki je &quot;v nasprotju z mednarodnim pravom&quot;. Dodal je trditev, da bi se &quot;legitimnost dejanja&quot; lahko &quot;presojala drugače kot njegova zakonitost&quot;. Po mnenju Volkerja Weißa tukaj sije koncept suverenosti [[Nacionalsocializem|nacističnega]] odvetnika in političnega teoretika [[Carl Schmitt|Carla Schmitta]], &quot;po katerem se pristna vladavina dokazuje s tem, da se lahko dvigne tudi nad pravni okvir&quot;. Po Gaulandovih besedah se je Putin &quot;spomnil stare ruske, [[Ruski imperij|carske]] tradicije: zbiranja ruske zemlje&quot;. Rusija ni mogla biti ravnodušna [[Kijev|do Kijeva]] kot &quot;osrednje celice Ruskega imperija&quot;, tako kot ne do [[Sevastopol|Sevastopola]].Četudi tega v &quot;našem postjunaškem svetu&quot; ne razumemo več, je to za Rusijo &quot;še vedno živa realnost&quot;. Volker Weiß govori o &quot;želji izkušenega politika Gaulanda, da bi svojo argumentacijo obogatil z […] junaškimi miti.&quot;  Gauland je zavrnil sankcije proti Rusiji zaradi priključitve. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.dw.com/de/gauland-lehnt-sanktionen-gegen-russland-wegen-krim-annexion-ab/a-40064068|titel=Gauland lehnt Sanktionen gegen Russland wegen Krim-Annexion ab|hrsg=Deutsche Welle|datum=2017-08-12|zugriff=2023-05-11|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

Leta 2014 je sodobni zgodovinar Heinrich August Winkler izjavil, da je bil Gauland eden tistih [[Vladimir Putin|Putinovih]] zagovornikov, ki so kot &quot;apologeti priključitve&quot; Krima med [[Rusko-ukrajinska vojna|vojno v Ukrajini od leta 2014 naprej]] zagovarjali &quot; etnični nacionalizem &quot;.  Leta 2014 sta akademika [[Christian Nestler]] in [[Jan Rohgalf]] zapisala, da Gauland igra v roke izolacionističnih tokov. Lahko bi na primer za eskalacijo v regiji okrivili [[Peta širitev Evropske unije|širitev EU proti vzhodu]] in se označili za &quot;varuha svetovnega miru &quot;. 

Glede aretacije disidentskega blogerja Ramana Pratassevicha in njegovega dekleta Sofije Sapega maja 2021 po prisilnem pristanku [[Let 4978 Ryanaira|letala Ryanair 4978]] je Gauland izjavil, da podpira sankcije Evropske unije proti [[Belorusija|Belorusiji]].&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/belarus-afd-eu-sanktionen-101.html|titel=AfD uneins über Haltung zu Belarus|werk=[[tagesschau.de|Tagesschau]]|hrsg=ARD|datum=2021-05-25|zugriff=2021-07-28}}&lt;/ref&gt;

V času pred [[Ruska invazija na Ukrajino|ruskim napadom na Ukrajino]] je Gauland pravico Ukrajine, da samostojno in suvereno izbira svoja zavezništva, označil za precej &quot;teoretično pravico&quot;; šlo je za skupno &quot;identiteto&quot; Ukrajine in Rusije ter resnično, dokazljivo ravnovesje moči. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Ulrich Reitz|url=https://www.focus.de/politik/ausland/wie-sich-zwei-putin-versteher-von-linke-und-afd-mit-der-vorhof-theorie-fuer-russland-einsetzen_id_55064371.html|titel=Wie sich zwei Putin-Versteher von Linke und AfD mit der Vorhof-Theorie für Russland einsetzen|werk=Focus|datum=17.02.2022|zugriff=11.05.2023}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 2022 se je začela [[ruska invazija na Ukrajino]].28. aprila 2022 je Gauland v Bundestagu izjavil: &quot;Rusija ne sme zmagati – Rusija tudi ne sme izgubiti.&quot; Sicer bi se lahko zatekla k jedrski možnosti. Februarja 2023 je Gauland med razpravo o predlogu AfD za &quot;mirovno pobudo&quot; v Bundestagu zahteval, da &quot;nihče ne sme zmagati v tej vojni&quot; in da ima mir možnost le, če &quot;to končno sprejmemo in si prizadevamo za mirno rešitev&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/friedensinitiative-afd-debatte-bundestag-92078273.html|titel=«Friedensinitiative» der AfD: Aufgewühlte Debatte im Bundestag|werk=Münchner Merkur|datum=09.02.2023|zugriff=2023-05-11|sprache=de}}&lt;/ref&gt; AfD poziva k prekinitvi ognja in postopni odpravi sankcij proti Rusiji ter postopnemu zmanjšanju pomoči Ukrajini v orožju. V zameno bi se morale ruske čete umakniti iz Ukrajine, okupirane regije Lugansk, Doneck, Zaporiška in Herson pa bi postale mandatna ozemlja ZN.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Götz Hausding|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2023/kw06-de-friedensplan-ukraine-931482|titel=Deutscher Bundestag – Kontroverse um Forderung nach „Friedensinitiative“ für Ukraine…|hrsg=Deutscher Bundestag|zugriff=2023-05-11|sprache=de}}&lt;/ref&gt; 9. maja 2023 se je s Tinom Chrupallo udeležil praznovanja [[Dan zmage (9. maj)|dneva zmage]] na ruskem veleposlaništvu v Berlinu. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Schröder mit Gauland in Russischer Botschaft: Empfang zum Tag des Sieges|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/schroeder-mit-gauland-in-russischer-botschaft-empfang-zum-tag-des-sieges-18883200.html}}&lt;/ref&gt; Znotraj poslanske skupine iz prepričanja podpira proruska stališča delovne skupine za zunanjo politiko poslanske skupine AfD, kljub nasprotovanju poslancev, kot so Jürgen Braun, Norbert Kleinwächter in Rüdiger Lucassen.Za Gaulanda so Rusi &quot;sila, ki nasprotuje stališčem, ki so v Zahodni Evropi običajna, na primer do feminizma. Tako kot Madžarska. Tam obstaja določena sentimentalna simpatija.&quot; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Russland-Kurs der AfD: Putin-Jünger gegen NATO-Boys|date=2023-07-21|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/russland-kurs-der-afd-putin-juenger-gegen-nato-boys-19034679.html}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2025, malo pred zveznimi volitvami, je Gauland dejal, da je bila ta vojna napačna in nepravična, vendar da ni bila &quot;naša vojna&quot; in da &quot;nas ne zadeva&quot;. Ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] nas želi &quot;spremeniti v vojno s trditvijo, da tudi Ukrajina brani našo svobodo&quot;. 

==== Stališča glede ZDA in Izraela ====
V članku ''What Remains of Europe (Kaj je ostalo od Evrope'' ) (2002) [[Združene države Amerike|Združene države]] vidi &quot;kot novi [[Starorimska civilizacija|Rim]], [[Imperializem|ameriški imperij]], ki želi urediti svet po svojih lastnih idejah in se zdi vse manj nagnjen k upoštevanju interesov, kulturnih tradicij in zgodovinskih tradicij drugih&quot;. Nadalje zagovarja politiko ravnovesja moči in obtožuje nekdanjega kanclerja [[Gerhard Schröder|Gerharda Schröderja]], da je nasprotoval [[Iraška vojna|vojni v Iraku]] (2003) iz notranjepolitičnih razlogov in s tem zaradi &quot;ohranjanja oblasti&quot; in &quot;ne zaradi zgodovinskega znanja&quot;.  Gauland zavrača cilj spodbujanja demokracije s strani ZDA, kot je opisan v Nacionalni varnostni strategiji iz septembra 2002 (Busheva doktrina). 

Gaulandov poziv k bolj ''konzervativnemu skepticizmu do Amerike'' (2003) je kritiziral politični sociolog Michael Zöller.Zöller je menil, da je Gaulandov argument [[Paradoks|paradoksalen]].Kar predstavlja, je zgolj &quot;obramba statusa quo&quot;. Gauland v ospredje za Evropo postavlja &quot;malo manj svobode, malo več vlade, manj individualnega bogastva in več socialne pravičnosti&quot; ter pod krinko realizma širi znane [[Predsodek|predsodke]] proti Ameriki. 

Leta 2014 je komunikolog Tobias Jaecker nekatere Gaulandove izjave iz 2000-ih – na primer, govoril je o povečanju &quot;skepticizma do Amerike&quot; (Gauland) – ocenil kot del diskurza&quot;. Gaulandove izjave lahko beremo, kot da so Američani &quot;mentalno omejeni in ozkogledi&quot; ter &quot;pestro ljudstvo brez lastne kulture&quot;. Poleg tega, kot je ugotovil pri Gaulandu, &quot;nimajo resne zgodovine&quot;.  Poleg tega Gauland vidi [[Arabsko-izraelski konflikt|bližnjevzhodni konflikt]] kot problematičen le v smislu &quot;obstoja države Izrael in njene podpore s strani Amerike&quot;. Izrael je celo &quot;tuje telo&quot; (Gauland). 

==== Obrambna politika ====
V časopisnem članku iz leta 2012 je potrdil, da imajo Nemci &quot;moten odnos do vojaške sile &quot;, zagovarjal razumevanje vojne kot &quot;nadaljevanja politike z drugimi sredstvi v smislu [[Carl von Clausewitz|Clausewitza]] &quot; in opozoril na &quot;razpršen pacifizem&quot;.  Zvezni upravni sodnik Dieter Deiseroth je v pismu uredniku zapisal, da Gauland &quot;s tem zanika prepoved kakršne koli uporabe vojaške sile v meddržavnih odnosih, ki je bila v Ustanovni [[Ustanovna listina Združenih narodov|listini ZN]] zapisana kot zgodovinski dosežek človeštva po zločinih [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] &quot;. S tem se zaobidejo določbe ustavnega in [[Mednarodno pravo|mednarodnega prava]] ter se za opravičevanje kršitve zakona uporablja Bismarckov govor o krvi in železu . 

=== Notranja politika ===

==== Socialna in ekonomska politika ====
V svojih knjigah ''Kaj je konzervativizem?'' (1991) in ''Vodnik po konzervativizmu'' (2002) je po [[Edmund Burke|Edmundu Burku]] opisal &quot;skrbno ravnanje s tradicijami kot najplemenitejšo konzervativno nalogo&quot; in pojasnil, da je &quot;karkoli upočasni tempo, zaustavi propad z omejevanjem globalizacije, zato dobro in pravilno&quot;.  V nasprotju s tem sedanji gospodarski sistem izraža [[Politična levica|levičarske]] in [[Razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Vrednota|vrednote]].[[Globalizacija]] in s tem ekonomizacija skoraj vseh področij življenja je abstrakcija družbenih modelov, ki jo je treba zavrniti.  Vendar pa akademski kolektiv Hans-Jürgen Arlt, Wolfgang Kessler in Wolfgang Storz v Gaulandovem konservativnem pristopu prepoznava večjo bližino politični levici. 

V svojih teoretičnih premislekih je Gauland opredelil dva bodoča kulturna okolja : na eni strani &quot; [[Liberalizem|liberalno]] - [[Individualizem|individualistično]] &quot; in na drugi strani &quot; vrednostno-konzervativno &quot;.  Gaulandov model je sodoben, &quot;konstruktiven konzervativizem&quot; (Gauland),  ki se ne sme zanašati na nemške nacionalistične identifikacije in premagano predmoderno dobo, temveč je treba [[Tradicija|tradicije]] reorganizirati.  Zaradi tega so ga delno kritizirali konservativci, zgodovinar Hans-Christof Kraus pa ga je obtožil &quot;pomanjkanja diferenciacije&quot; pri soočanju s konservativizmom. Gauland poskuša prikazati [[Konservativni revolucionarji|konservativno revolucijo]] dvajsetih let 20. stoletja kot popolnoma zgrešeno.  Nasprotno, po osvobodilnih vojnah ni prišlo do odmika od &quot;Zahoda&quot; od konzervativizma.  Za politično sociologinjo Karin Priester (2007) &quot;Gauland [uhaja] na meta-raven &quot;. To temelji na &quot;antropologiji, filozofiji ali teologiji&quot; in ignorira družbeno-zgodovinska vprašanja. Napovedala je naraščajoči pritisk na konzervativizem, ki bo zaradi ustaljenih razlogov bolj verjetno zavrnil &quot;obračanje k ljudem&quot; in se postavil proti populizmu. 

==== Stališča do posameznih strank ====
Po mnenju politologov Franza Walterja, Christiana Werwatha in Oliverja D'Antonia Gauland ni zadovoljen s konkretnimi rezultati &quot; intelektualnega in moralnega preobrata &quot; iz osemdesetih let, ki ga je obljubil kancler [[Helmut Kohl]]. Posledično je kritiziral vse večjo izgubo [[Konservatizem|konservativnega]] profila CDU. Predvsem so nacionalni konservativci skoraj popolnoma izumrli od konca [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]. Domnevno &quot;socialno demokratizacijo&quot; [[Krščansko demokratska unija Nemčije|CDU]] vidi kot zavestno orientacijo vodstva stranke okoli Angele Merkel (od leta 2000), kar je postalo dejavnik za uspeh na volitvah. Vendar pa bi lahko buržoazno -konservativne stranke dolgoročno preživele le, če bi imele tudi družbeni profil, je menil Gauland.  Razvoj je zrcalna slika družbe in zato &quot;izraz konsenzne demokracije in potrebe po varnosti&quot;.  Sodobni zgodovinar in politolog Arnulf Baring meni, da je Gauland predstavljal konzervativno in socialno CDU. 

Glede odnosa med CDU/CSU in Zavezništvom 90/Zelenimi (glej diskusijsko skupino Pizza Connection ) se je Gauland zavzemal za &quot;spremembe s približevanjem&quot; , s čimer je namigoval na konservativne vrednote Zelene stranke, ki jo je imel za meščansko.  V recenziji iz leta 1992 je zapisal: &quot;Kar me pri novi knjigi Joschke Fischerja najbolj moti, je to, da se strinjam s skoraj vsakim stavkom. Res je, da je bil [[socializem]] velika napaka in je za seboj pustil ogromno kostnico v nekdanji [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]].[...] Res je tudi, da je izvor vsega tega v [[Marksizem|Marxovi teoriji]], ki je skoraj neizogibno morala privesti do tajne policije in terorja. Res je tudi, da bi bila Rusija brez tega groznega eksperimenta danes verjetno razvita industrijska država. In seveda ima Joschka Fischer prav, ko trdi, da je kapitalistični model boljši od socialističnega. [...] In seveda se lahko poistovetimo z zadnjim citatom Manèsa Sperberja, da bo v prihodnosti treba  'živeti zunaj absoluta in proti absolutu'.&quot;  

Vendar pa je nekdanjega socialdemokratskega kanclerja [[Gerhard Schröder|Gerharda Schröderja]] obtožil karierizma, ne da bi ponudil socialni koncept.  Politolog in publicist Albrecht von Lucke je komentiral: &quot;Osupljivo zavezništvo med konservativnim publicistom Alexandrom Gaulandom in socialdemokratskim profesorjem Franzom Walterjem priporoča […], da se SPD spomni svoje tradicije kot državne stranke.&quot;  Gauland je nekdanjega zveznega ustavnega sodnika in publicista Uda Di Fabia opisal kot &quot;filozofa sprememb&quot;, čigar &quot;intelektualnega stališča glede izhodiščnega položaja velike koalicije […] ni mogoče preceniti&quot;.  Ekonomski novinar in publicist Rainer Hank je temu nasprotoval, da bi le &quot;ljudje v Nemčiji, ki upajo na izhod iz stagnacije&quot;, Di Fabia videli kot &quot;glavnega misleca&quot;. 

V nadaljnjih razmišljanjih Gauland ugotavlja vse večje neskladje med političnimi in ekonomskimi elitami na eni strani ter prebivalstvom na drugi.  V politiki menedžerji, svobodnjaki in drugi niso dobrodošli, temveč se tako tvori &quot;zaprta družba&quot;.  Že leta 1991 je zahteval, da se &quot;mora spremeniti družbena sestava političnega razreda &quot;. To je nujno potrebno za dolgoročno stabilizacijo demokracije. 

==== Kulturna in izobraževalna politika ====
Glede razprave o &quot;nemški Leitkultur &quot;, ki se je začela leta 2000, je komentiral, da ima Nemčija težave pri prepoznavanju kulturnih in zgodovinskih razlik. Zaradi svojega &quot; poznega rojstva &quot; in pomanjkanja nacionalne tradicije je navsezadnje &quot;družba brez samozavesti&quot;.  Sociologinja Eunike Piwoni mu je skupaj z Georgom Paulom Heftyjem, Jörgom Schönbohmom in Thomasom Gopplom potrdila &quot;evropsko -kulturno nacionalno razumevanje v povezavi z državljanskim [[Nacija|nacionalnim razumevanjem]] &quot;.  To je v nasprotju z drugimi premisleki, ki so bolj osredotočeni na ustavni patriotizem  in ljubezen do domovine.

Gauland kritizira [[Simbol|simboliko]] v sodobni Nemčiji, za katero pravi, da je v primerjavi z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] pomanjkljiva.  Kulturni politik Hilmar Hoffmann je izjavil, da ignorira &quot;zgodovinsko gotovost, da v družbah preteklosti, za katere so bila značilna družbena protislovja, takšni simboli niso bili veljavni za vse in jih verjetno niso vsi sprejeli.&quot;  Strokovnjaka za desničarski ekstremizem Friedrich Paul Heller in Anton Maegerle sta podprla Gaulandovo analizo situacije, a sta ugovarjala z izjavo, da sta se &quot;simbolika in desničarski ekstremizem pojavila prav tam, kjer naj bi [Britanci] vezali klobuke iz medvedje kože&quot;.  V članku iz leta 2001 je Gauland poudaril pomen evropskih kulturnih teoretikov, kot so [[Martin Heidegger]], [[Oswald Spengler]] in [[Arnold Joseph Toynbee|Arnold J. Toynbee]], glede na dogodke v ZDA, in zagovarjal: &quot;Spet so potrebni razlagalci mitov!&quot;  Kasneje se je pritoževal, da mislece, kot so [[Gottfried Benn]], Ernst Jünger in Hans Sedlmayr ter druge, danes smatrajo za reakcionarne. V času globalizacije sodobni človek po Gaulandu  potrebuje &quot;priložnosti za kulturno prebavo&quot;. 

V komentarju ''v Welt'' se je pisatelj Rolf Schneider lotil Gaulandovega [[Esej|eseja &quot;]] ''Dvom o modernosti&quot;'' (2007). Gaulanda je kritiziral zaradi mešanja &quot;kulturne in politične modernosti&quot;. Po Schneiderjevih besedah Gauland v osnovi zavrača [[Moderna umetnost|moderno umetnost]] zaradi domnevno napačnega prepričanja v napredek in [[totalitarizem]].Vendar je kot &quot;ključno pričo&quot; navedel dunajskega umetnostnega zgodovinarja Hansa Sedlmayrja, ki se je postavil na stran nacionalsocialistov v njihovem boju proti &quot; degenerirani umetnosti &quot;.  Gauland je prejel podporo političnega novinarja in politologa Felixa Dirscha, ki je prepoznal Gaulandovo sposobnost razlikovanja med &quot;antihumanističnimi&quot; in &quot;nacionalsocialističnimi&quot; stališči.  Drugje literarni kritik Stephan Reinhardt ni maral Gaulandove podpore &quot; Mosebachovemu bizarnemu, reakcionarnemu ponovnemu fevdalizmu &quot; in njegovega obtoževanja [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] za domnevno nestrpno in nehumano modernost . 

Cilj doseganja enakih življenjskih pogojev z izobraževanjem je po Gaulandovih besedah mogoče doseči le delno. Poleg &quot;krščanske morale&quot;, ki je po njegovem mnenju (in v njegovo lastno nezadovoljstvo) vse bolj potisnjena v ozadje, poziva k novim pristopom k rešitvam, ki presegajo &quot;socialistično obljubo odrešenja&quot; za ljudi, ki jih izobraževalni sistem ne doseže.Po mnenju politologa Franza Walterja prepoznava &quot;neosocialdemokratsko himero družbe z izenačenimi možnostmi &quot;. 

==== Politika spominjanja ====
Gauland je na srečanju AfD v Kyffhäuserju septembra 2017 v [[Turingija|Turingiji]] pozval k temu , da se potegne črta pod obdobje nacionalsocializma.Gauland je bil mnenja, da če so Francozi &quot;upravičeno ponosni na svojega [[Napoleon Bonaparte|cesarja]] &quot; in &quot;Britanci na [[Horatio Nelson|Nelsona]] in [[Winston Churchill|Churchilla]] &quot;, potem imajo Nemci &quot;pravico biti ponosni na dosežke nemških vojakov v dveh svetovnih vojnah&quot;.  Gauland je v odgovoru na kritike pozneje izjavil, da ni povedal nič drugačnega od tega, kar je takratni francoski predsednik [[François Mitterrand]] povedal v govoru 8. maja 1995, &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/wahlen-berlin-gauland-bleibt-bei-lob-deutscher-wehrmachtssoldaten-dpa.urn-newsml-dpa-com-20090101-170915-99-60142|titel=Gauland bleibt bei Lob deutscher Wehrmachtssoldaten|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2017-09-15|zugriff=2020-08-03}}++&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD: Alexander Gauland bleibt bei Lob deutscher Wehrmachtssoldaten|date=2017-09-15|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article168696834/Gauland-verteidigt-seine-Aussage-ueber-Wehrmachtssoldaten.html}}&lt;/ref&gt; čeprav je bila ta razlaga z različnih strani kritizirana kot napačna. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Johannes Kram|url=http://www.bildblog.de/93448/gauland-die-soldaten-mitterrand-und-die-medien-der-grosse-bluff/|titel=Gauland, die Soldaten, Mitterrand und die Medien: Der große Bluff|werk=BILDblog|datum=2017-09-29|zugriff=2017-09-29}}&lt;/ref&gt; Družboslovec Samuel Salzborn je izjavil, da je Gauland tako zagovarjal &quot;popoln preobrat odnosa med storilcem in žrtvijo&quot; in &quot;enačil eno od osrednjih institucij antisemitske vojne za uničenje, nemški Wehrmacht, z zavezniškimi vojskami, ki za razliko od Nemcev niso vodile vojne za uničenje, temveč so preprečile nemškemu Wehrmachtu, da bi umoril še več ljudi&quot;  Literarni znanstvenik Heinrich Detering je oporekal &quot;logični neizogibnosti&quot; občutka ponosa med različnimi narodi, ki ga Gauland tukaj predpostavlja, in se vprašal obratno: če so, kot trdi Gauland, Angleži ponosni na lorda Nelsona, zakaj &quot;ne bi bili Nemci ponosni na primer na Angelo Merkel?&quot; Poleg tega je presenetljivo, da je Gaulandova primerjava treh ljudi z &quot;abstraktom&quot;, namreč &quot;celoto&quot;, skoraj asimetrična: formulacija bi bila simetrična bodisi, če bi bila na eni strani britanska vojska in na drugi nemški Wehrmacht (kar bi pomenilo, &quot;da so dosežki pri porazu nacionalsocializma prav tako občudovanja vredni kot dejanja samih borcev za nacionalsocializem&quot;) bodisi če bi primerjali vrhovne poveljnike - na eni strani Winstona Churchilla in na drugi Adolfa Hitlerja.  V intervjuju za ''Leipziger Volkszeitung'' je takratna zvezna tiskovna predstavnica Frauke Petry izrazila razumevanje, da so bili &quot;volivci zgroženi&quot; nad takimi izjavami, &lt;ref&gt;Andreas Debski, Andreas Tappert: {{Webarchive|url=http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/Allein-in-der-Opposition-Druck-zu-machen-reicht-nicht-aus}} In: ''Leipziger Volkszeitung'', 19. September 2017&lt;/ref&gt; ki jih je časopis interpretiral kot distanciranje od Gaulanda. &lt;ref&gt;Andreas Debski: {{Webarchive|url=http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/AfD-Chefin-Petry-geht-auf-Distanz-zu-Weidel-und-Gauland}} In: ''Leipziger Volkszeitung'', 19. September 2017&lt;/ref&gt;

{{Sidro|Vogelschiss-Rede}}
V začetku junija 2018 je Gaulandova izjava na zveznem kongresu mladinske organizacije AfD, Mlada alternativa za Nemčijo (JA), med predavanjem, da sta bila Hitler in nacionalsocializem zgolj &quot;ptičji iztrebek&quot; v 1000 letih nemške zgodovine, sprožila kritike in ogorčenje med novinarji, političnimi nasprotniki in nekaterimi člani stranke. Gauland je dodal: &quot;Samo tisti, ki priznavajo zgodovino, imajo moč oblikovati prihodnost [...] Da, priznavamo odgovornost za dvanajst let [...] Imamo slavno zgodovino – in ta, dragi prijatelji, je trajala dlje kot prekletih dvanajst let.&quot;[1] Novinar Peter Huth iz Die Welt je dvomil, da je Gauland nameraval provocirati, saj je sumil, &quot;da misli točno to, kar pravi&quot;, kar jo dela tako slabo. Po besedah ​​Eve Thöne iz Der Spiegla Gauland s tem relativizira &quot;najosnovnejše strukture sobivanja v povojni Nemčiji, ki jih niso oblikovala tisočletja prej, temveč predvsem neposredno izkušnje nacistične dobe.&quot; Generalna sekretarka CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je to opisala kot &quot;klofuto žrtvam in takšno relativizacijo tega, kar se je zgodilo v imenu Nemčije&quot;. Generalni sekretar SPD Lars Klingbeil je Gaulandove besede označil za &quot;šokantno trivializacijo nacionalsocializma&quot;. Predsednik Zelene stranke Robert Habeck je komentiral, da so takšne izjave &quot;sistematične&quot;; &quot;krivulja AfD od evroskeptika do ksenofoba in nacionalizma&quot; je &quot;strma in padajoča&quot;. Mednarodni odbor za Auschwitz je Gaulandove &quot;hladno preračunane in vnetljive izjave označil za preprosto ogabne&quot;.

Kritike so prišle tudi iz delov stranke AfD: poslanec Bundestaga Uwe Witt [[Twitter|je tvitnil:]] &quot;Največji nemški množični morilec, Hitler, nikakor ni ptičji iztrebek!&quot; in se je &quot;kot politik AfD opravičil vsem judovskim someščanom in žrtvam nacističnega režima ter njihovim družinam za to neverjetno trivializacijo s strani našega vodje stranke&quot;. Strankarska skupina Alternative Mitte je od Gaulanda zahtevala javno opravičilo: &quot;To se ne sme zgoditi politiku, ki ima vsaj malo občutljivosti in občutka odgovornosti za našo zgodovino.&quot; Predsednik stranke Mlada alternativa Damian Lohr je pojasnil, da se sam ne bi izrazil na tak način in da je &quot;odločno proti pogovoru o zgodovini, čeprav si seveda želimo ohraniti kulturo spomina&quot;. Nujnih sprememb v Nemčiji in Evropi ni mogoče doseči s seminarji o preteklosti. Gaulandov sopredsednik Jörg Meuthen se je sicer distanciral, a ga je tudi branil: Izjava je bila &quot;izjemno nesrečna in izbira besed neprimerna&quot;, vendar je v kontekstu govora postalo &quot;jasno, da nikakor ni trivializiral ali relativiziral grozljivih grozodejstev nacistične dobe, kot se mu zdaj refleksno očita&quot;. Predsednik turingijske stranke AfD [[Björn Höcke]] je Gaulandove kritike označil za &quot;hipermoraliste&quot; in &quot;vrhunske frazeologe&quot;. Vsakdo, ki je tako kot ti poskrbel, da so &quot;sistemi socialne varnosti prepuščeni plenjenju&quot; in da se notranja varnost sesuje, ter je &quot;vsaj posredno&quot; odgovoren za to, da so &quot;naše hčere in ženske nadlegovane, posiljene in ubite&quot;, je izgubil vsakršno pravico do moralnih izjav o politikih AfD. Gauland je kasneje sam izjavil, da je uporabil &quot;eno najbolj prezirljivih karakterizacij&quot;, kar jih pozna nemški jezik. To &quot;nikoli ne sme biti posmeh žrtvam tega kriminalnega sistema.&quot;  &lt;ref name=&quot;SPON-1210896&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Eva Thöne|url=http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/alexander-gauland-zur-nazi-zeit-kommentar-zur-vogelschiss-aussage-a-1210896.html|titel=Gaulands „Vogelschiss“-Provokation: Geschichte lässt sich nicht wegwischen|werk=[[Spiegel Online]]|datum=2018-06-02|zugriff=2019-01-25}}&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Ricarda Breyton: [https://www.welt.de/politik/deutschland/article176942033/Junge-Alternative-Abschieben-abschieben-schallt-es-internen-Kritikern-entgegen.html ''„Abschieben, abschieben“, schallt es internen Kritikern entgegen.''] WeltN24, 3. Juni 2018.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/afd-chef-alexander-gauland-verteidigt-zitat-ueber-ns-zeit-15621317.html ''Gauland verteidigt Äußerung: „Das kann niemals eine Verhöhnung der Opfer sein“''], Frankfurter Allgemeine Zeitung, 3. Juni 2018.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-06/alexander-gauland-nationalsozialismus-wortwahl-kritik-joerg-meuthen-afd ''Jörg Meuthen hält „Vogelschiss“-Äußerung für „unglücklich“.''] Die Zeit, 3. Juni 2018.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/alternative-mitte-verlangt-entschuldigung-von-gauland-15621527.html ''Nach „Vogelschiss“-Äußerung : Teil der AfD verlangt Entschuldigung von Gauland''], Frankfurter Allgemeine Zeitung, 4. Juni 2018.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;Carolin Wollschied: [http://www.faz.net/aktuell/politik/inland/alternative-mitte-gaulands-aeusserung-schadet-der-afd-15622228.html ''Zwist in der AfD : „Ich hatte das Bedürfnis, mich für Gauland zu entschuldigen“.''] Frankfurter Allgemeine Zeitung, 5. Juni 2018.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[http://www.sueddeutsche.de/politik/afd-gauland-vogelschiss-1.4001211 ''„Alternative Mitte“: Protest gegen Gauland auch in der AfD''.] www.sueddeutsche.de, 4. Juni 2018.&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;[https://www.welt.de/politik/deutschland/article176956703/Vogelschiss-Bjoern-Hoecke-nimmt-Alexander-Gauland-in-Schutz.html „Vogelschiss“-Äußerung]: ''Höcke verteidigt Gauland – AfD-Chef fühlt sich missverstanden.'' www.welt.de, 4. Juni 2018.&lt;/ref&gt;

V začetku maja 2020 je Redaktionsnetzwerk Deutschland več nemških politikov povprašala za mnenje o pobudi preživele [[Holokavst|holokavsta]] Esther Bejarano za obeležitev 8. maja. Maj, obletnica konca vojne in nacističnega režima leta 1945, državni praznik. Gauland je odgovoril: &quot;Iz 8. maja ne moreš narediti srečnega dne za Nemčijo. (...) Za zapornike koncentracijskih taborišč je bil to dan osvoboditve. Bil pa je tudi dan absolutnega poraza, dan izgube velikega dela Nemčije in izgube možnosti, da bi oblikoval stvari.&quot; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.rnd.de/politik/feiertag-am-8-mai-darum-ist-alexander-gauland-afd-dagegen-DGQCKQIZ5RDVJKY27ZASXC27XI.html|titel=Gauland gegen Feiertag am 8. Mai: „Es war auch ein Tag der absoluten Niederlage“|zugriff=2020-05-08}}&lt;/ref&gt; Njegov negativni odnos so med drugim ostro kritizirali Cem Özdemir, Jan Korte in Lars Klingbeil. Ljudje, kot je Gauland, &quot;nikoli več ne bi smeli dobiti priložnosti, da bi oblikovali Nemčijo&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/gauland-lehnt-dauerhaften-feiertag-ab-deutlicher-gegenwind-fuer-afd-fraktionschef-nach-kritik-am-8-mai/25805184.html|titel=Deutlicher Gegenwind für AfD-Fraktionschef nach Kritik am 8. Mai|zugriff=2020-05-08}}&lt;/ref&gt; Michael Kraske je opozoril, da je Gauland razglasil &quot;občutke te vojne generacije za merilo za oceno zgodovinskega dne v demokratični sedanjosti&quot;. Vendar pa ni odločilen &quot;prevladujoč občutek v Nemčiji ob koncu nacističnega režima […], temveč naša lastna premišljena in razsvetljena ocena&quot;. Kraske je kritiziral tudi Gaulandovo pripombo, da je 8. maj 1945 pomenil izgubo &quot;ustvarjalnih možnosti&quot;, in spomnil, da so do takrat &quot;le nacisti lahko  oblikovali Nemčijo&quot;. 

=== Pravosodje in verska politika ===
Gauland meni, da je politična udeležba v [[Državljanska nepokorščina|državljanski neposlušnosti]] v širšem smislu (glej Daniel Cohn-Bendit ) neuporaben kriterij za [[Civilni nered|odpor proti državni oblasti]].Zagovarja uporabo zakonitosti proti nezakonitosti . 

Kritičen je bil do selitve zvezne prestolnice iz Bonna v Berlin (glej odločitev o prestolnici ). Po mnenju politologa in novinarja Tilmana Fichterja je Gauland v svojih publikacijah vodil nekakšno &quot; kulturno vojno &quot; zaradi &quot; [[Katolištvo|katoliško]]-konservativnih zadržkov do Berlina&quot;.  Zanj se je zdelo, da je stara Zvezna republika propadla, je dejal Eckhard Jesse . 

Po medijskem poročanju o škandalu zlorab v katoliški cerkvi (2010) je Gauland prepoznal novo &quot;kulturo sumničavosti in ideoloških zatemnitev, ki izhajajo iz stoletnih bojev in se skoraj refleksno uporabljajo, ko se  stari jarki zdijo spet uporabni&quot;. 

==== Stališča glede islama ====
Leta 2001 je Gauland dejal, da se z [[Islam|islamom]] &quot;po sekularizaciji Zahoda […] soočamo z zadnjo veliko, koherentno intelektualno silo, ki jo moramo spoštovati v njeni notranji vrednosti in ji moramo dati pravico, da avtonomno oblikuje svojo drugačnost&quot;. Literarni znanstvenik in publicist Richard Herzinger vidi Gaulanda kot konzervativnega kulturnega pesimista . 

Po besedah verskega učenjaka Michaela Blumeja je &quot;zmagoslavno&quot; pozdravil pozitivne javnomnenjske ankete o družbenih tezah Thila Sarrazina.V enem članku je Gauland govoril o &quot; kontrapubliciteti &quot; in &quot;odtujenosti elit&quot;.  Politični in medijski znanstvenik Kai Hafez Gaulanda bolj uvršča na stran &quot;socialne islamofobije &quot; kot na stran multikulturnega priznanja. Poleg tega je Gauland pri obravnavanju islama podpiral tako imenovano &quot;voljo ljudstva&quot;, kar pa po Hafezovih besedah ni moglo voditi do &quot;enakosti za muslimane&quot;.  Gauland, ki je bil že član stranke AfD, je konec leta 2014 pokazal razumevanje za dresdenske protestnike gibanja &quot; PEGIDA &quot;.  Stranko vidi kot &quot;naravnega zaveznika tega gibanja&quot;. 

V intervjuju za ''Junge Freiheit'' je Gauland izjavil, da AfD &quot;ni krščanska stranka&quot;, temveč &quot;nemška stranka&quot;, ki brani &quot;kulturno tradicijo&quot; pred &quot;tujim priseljevanjem&quot;, ki &quot;izvira iz islama&quot;. Uporablja &quot;izraz 'Zahod', da bi ga ločil od islama&quot;. &quot;Z zmago nad Turki pred Dunajem leta 1683 &quot; je bila &quot;dosežena jasna ločitev med Zahodom in ozemlji, ki jih  je okupiralo o[[Osmansko cesarstvo|smansko]] -muslimansko cesarstvo&quot;. 

Po poskusih nekaterih poslancev iz stranke AfD v Bundestagu, da bi spodbudili močnejše trgovinske odnose z [[Iran|Iranom]] – kljub nasilnemu zatiranju opozicije in protestnikov s strani iranske vlade – je Gauland konec leta 2022 za Die ''Welt'' povedal, da &quot;islam in islamizem&quot; &quot;nista del Nemčije, ampak seveda del mnogih drugih držav&quot; – &quot;ni potrebe po posredovanju ali zavzemanju neposrednega nasprotnega stališča v teh državah&quot;. 

==== Stališča glede judovstva ====
Članek Gaulanda v ''Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung'' o temi ''Judov v naši družbi, ki je še vedno tabu'' (2000), v katerem je sprva pozitivno govoril o konservativnem britanskem državniku [[Benjamin Disraeli|Benjaminu Disraeliju]] ( spreobrnjencu v anglikansko krščanstvo), je izzval kritike avtorja ''Tribüne'' Heinerja Otta. Gauland je podpredsednika Centralnega sveta Judov v Nemčiji Michela Friedmana označil za možen izgovor za naraščajoči antisemitizem v naši družbi. Njegove uvodne besede, da je bil Friedman &quot;provokativno dobro oblečen&quot;, so služile tipičnim [[Stereotip|stereotipom]] o &quot;bogatem&quot;[[Judje|Judu]].To po Ottovem mnenju prispeva k antisemitizmu.  Pedagoški znanstvenik Benjamin Ortmeyer, član upravnega odbora Sindikata za izobraževanje in znanost, je v pismu uredniku izjavil, da Gaulandov članek širi &quot;neutemeljene in lažne antisemitske stereotipe&quot;. 

Leta 2014 je Gauland o antisemitskih izgredih muslimanov med protiizraelskimi demonstracijami dejal: &quot;Še enkrat je jasno, da realnost razblini večkulturne sanje, ko je sovraštvo močnejše od integrativnih teženj gostiteljske družbe.&quot; Temu sovraštvu se je treba upreti &quot;in jasno razlikovati med dovoljenim protestom proti Izraelu na eni strani in mizantropskim antisemitizmom na drugi strani […]&quot;. Grimm/Kahmann takšno kritiko antisemitizma med muslimani in priseljenci opisujeta kot &quot;instrumentalno in ne predmet resnega razmisleka, saj služi predvsem kot moralna utemeljitev za protipriseljensko in nacionalistično politiko, ki si prizadeva prepovedati priseljevanje ljudi iz islamskih držav na vseh področjih&quot;. Tako se kritika antisemitizma upira &quot;proti sodobni zakonodaji o državljanstvu in sodobni imigracijski politiki&quot;, hkrati pa se v družbi skoraj nobena od drugih oblik  antisemitizma ne problematizira. 

=== Ekonomska in okoljska politika ===
Glede ekonomskih vprašanj Gauland poudarja, da sta &quot;soglasje&quot; in &quot;stabilnost&quot; pomembna stebra socialnega tržnega gospodarstva nemškega tipa. Nemčija se ni nikoli povezala s političnimi pristopi [[Margaret Thatcher]] in [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]. Politolog Falk Illing je po krizi subprime hipotekarnih kreditov kritiziral Gaulandovo nediferencirano argumentacijo, ki je takrat podvomila o samoregulativni moči trga in obsodila teorijo [[Adam Smith|Adama Smitha]] kot &quot;nekrščansko&quot; in &quot;nepravično&quot;. Gauland sledi podobni argumentaciji kot avstrijski ekonomist Walter Ötsch . 

Po mnenju znanstvenih novinarjev Dirka Maxeinerja in Michaela Mierscha, ki sta se ukvarjala s pesimizmom glede napredka, Gauland črpa vplive iz &quot;zelenega in levega spektra&quot;. Delno prilagaja ekologizem in sprejema antikapitalizem.Gauland se zanaša na [[Cerkev (organizacija)|cerkev]] in okoljske organizacije &quot;kot zadnje varuhe nemške identitete&quot;. [[Kapital]] je po Gaulandu &quot;nova levica&quot;, njegovi slogani &quot; fleksibilnost, [[Inovacija|inovacije]] in deregulacija &quot; pa bi imeli popolnoma uničujoč učinek.  Po mnenju sodobnega zgodovinarja Paula Nolteja (2015) je Gaulandov konzervativizem usmerjen celo proti samemu tržnemu gospodarstvu. 

Gauland [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanika]], da obstajajo [[Globalno segrevanje|podnebne spremembe,]] ki jih povzroča človek, zaradi emisij ogljikovega dioksida.  Leta 2019 je Gauland ponovil nasprotovanje svoje stranke ukrepom za varstvo podnebja in opisal &quot;kritiko tako imenovane politike varstva podnebja [...] kot tretje pomembno vprašanje za AfD po evru in priseljevanju&quot;. 

=== Nadaljnje polemike ===
V članku ( ''Politično korektna Nemčija'', 2012) za ''Tagesspiegel'' je Gauland kritiziral dejstvo, da so bila &quot;stališča, ki odstopajo od prevladujočega toka, potisnjena v območje moralne izključitve&quot;. Kot primere je navedel teme ženskih kvot, [[Globalno segrevanje|podnebnih sprememb]], teze uspešnega avtorja Thila Sarrazina, [[priseljevanje]] iz drugih kultur in Nemčijo med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Po mnenju družboslovca Alexandra Häuslerja iz raziskovalne skupine Desničarski ekstremizem/neonacizem lahko članek beremo kot predlogo za Sarrazinovo knjigo ''Novi teror vrline'' (2014), še posebej ker se Sarrazin nanj neposredno sklicuje. Häusler je Gaulanda obtožil, da nima stika z realnostjo in da širi &quot;osnovne izjave desničarskih napovedi vojne proti domnevni ' politični korektnosti '&quot;, ki jih že leta v obliki &quot;kampanj&quot; najdemo tudi v časopisu ''Junge Freiheit''.

Med afero Hohmann (2003) je Gauland izjavil: &quot;Pisma, klici in elektronska sporočila na spletnem forumu CDU o Hohmannu bi nas morala opozoriti: Ni dovolj reči, da ta človek nima mesta v naših vrstah, treba je tudi utemeljiti, zakaj v Nemčiji nekdo, kot je Hohmann, ne dobi druge priložnosti, medtem ko jo Michel Friedman že izkorišča.&quot;  Za novinarja Jörga Laua so Alexander Gauland, Konrad Adam in [[Karl Lehmann|Karl kardinal Lehmann]] uporabili argument [[Svoboda govora|svobode izražanja]], &quot;kot da bi šlo za to, da bi na dan prišli potlačene resnice, ki jih zaradi politične korektnosti ni dovoljeno povedati [...].&quot;  Podobno stališče je zavzel tudi pri pisatelju Martinu Mosebachu in voditeljici Evo Herman, kot je zapisal zgodovinar Wolfgang Wippermann v razpravi o &quot; [[Schweigende Mehrheit|tihi večini]] &quot;. Gauland je slednje podprl z besedami: &quot;O [njenih] intelektualnih sposobnostih in njeni oceni družinske politike med letoma 1933 in 1945 si lahko mislimo karkoli, njena izključitev iz javne televizijske razprave je bila sramota za trditev, da ji nasprotujejo in jo  popravljajo.&quot; 

Gaulandove izjave o [[Nemška nogometna reprezentanca|nemški nogometni reprezentanci]] in reprezentantu [[Jérôme Boateng|Jérômu Boatengu,]] ki jih je maja in junija 2016 citiral ''Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung'' (FAS)  so bile v tisku široko sprejete in komentirane: zgodovinar Andreas Wirsching, direktor münchenskega inštituta za sodobno zgodovino (IfZ), za sodbo, da je reprezentanca &quot;že zdavnaj prenehala biti nemška&quot;, vidi &quot;latentne nacionalistične namere&quot; .Komunikološka znanstvenica Margreth Lünenborg je medijski diskurz okoli citata &quot;Ljudje ga imajo radi kot nogometaša. Ampak nočejo Boatenga za soseda.&quot; videla predvsem kot &quot;neverjeten medijski hype &quot; ali &quot;popolno [[Odnosi z javnostmi|PR]] strategijo&quot; AfD, po kateri se takšne izjave namerno lansirajo v medije, kar ustvarja moralno paniko in s tem veliko javnost. 

Gauland sam je v pismu članom AfD pojasnil, da je bil pogovor z uredniki FAS zaupna razprava v ozadju, ki je med drugim obravnavala &quot;nenadzorovan pritok ljudi iz drugih regij in kultur v Nemčijo&quot;. Ni mogel več povedati, kdo je prvi omenil ime Boateng, vendar je menil, da je bil to eden od urednikov, saj sta mu bila ime in šport nogomet večinoma tuja. Dejal je, da &quot;nikoli ni podal vrednostne sodbe o [[Jérôme Boateng|Jérômeu Boatengu]], ki ga prej ni poznal.&quot; V nasprotju z dogovorom mu pred objavo niso bili predloženi nobeni citati v odobritev. Ukvarjal se je z opisovanjem občutkov, &quot;ki jih vsi zaznavamo povsod v svoji soseski in ki jih ne zmanjšuje naše hinavsko ignoriranje.&quot;  Klaus D. Minhardt, vodja regionalnega združenja Berlin-Brandenburg Nemškega združenja novinarjev (DJV-BB), je kritiziral dejanja urednikov FAS in jih obtožil senzacionalizma in lovskega nagona, ki je bil nepravično usmerjen proti AfD. Obtožba o lažnem tisku temelji na takšnem pristranskem poročanju. Vsak &quot;lov na čarovnice&quot;proti AfD bi izboljšal njeno gledanost v anketah. Krovna organizacija DJV se je distancirala od Minhardtovih izjav. 

Januarja 2016 je Gauland, misleč na nacionalno konservativno poljsko vlado, dejal, da je &quot;od Poljakov odvisno, koliko beguncev želijo imeti v svojem narodnem telesu &quot;. Marc Grimm in Bodo Kahmann trdita, da je Gauland z uporabo izraza &quot;Volkskörper&quot; (ljudsko telo) prevzel enega od &quot;osrednjih interpretativnih vzorcev radikalno desničarskega   nacionalizma&quot;. 

Jeseni 2016 je Gauland v intervjuju za desničarsko revijo ''Compact'' o desničarskem ekstremističnem Identitarian Movementu dejal, da pričakuje, &quot;da se nam bodo pridružili tudi ljudje, ki razmišljajo kot AfD&quot;. Zato &quot;sploh ne vidi, zakaj bi morali sodelovati z Identitaristično gibanjem, saj lahko vsi pridejo k nam.&quot; Gauland je zavrnil zasedbo [[Brandenburška vrata|Brandenburških vrat]] v Berlinu s strani aktivistov Identitaričnega gibanja konec avgusta 2016, ker ni želel, da bi bil &quot;simbol nemške zgodovine kakorkoli zlorabljen za kakršno koli politiko&quot;. 

26. avgusta 2017 je Alexander Gauland na volilnem dogodku v Leinefelde-Worbisu javno napadel takratnega komisarja za migracije Aydan Özoğuz.Izjavil je, da je Özoğuz maja 2017 v razpravi o nemški Leitkultur ( vodilni kulturi) dejal, da &quot;specifično nemška kultura […], onkraj jezika, preprosto ni prepoznavna&quot;. &lt;ref name=&quot;Eichsfeld_a&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/afd-alexander-gauland-traeumt-von-entsorgung-aydan-oezoguz-15171141.html|titel=Gauland: Özoguz in Anatolien entsorgen|hrsg=''Frankfurter Allgemeine Zeitung''|datum=2017-08-28|zugriff=2018-05-20}}&lt;/ref&gt; Ko je to povedal, je pojasnil:{{Citatni blok|text=Tako pravi nemško-turška žena. Povabi jo v [[Eichsfeld]] in ji povej, kaj je nemška kultura. Po tem se ne bo več vrnil sem in, hvala bogu, ga bomo lahko [[odlaganje odpadkov|odstranili]] v Anatoliji.}}Kasneje je Tagesspieglu odgovoril, da se ne spomni, ali je uporabil izraz &quot;odstraniti&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/afd-spitzenkandidat-gauland-will-integrationsbeauftragte-oezoguz-in-anatolien-entsorgen/20244934.html|titel=Gauland will Integrationsbeauftragte Özoguz „in Anatolien entsorgen“|hrsg=''Der Tagesspiegel''|datum=2017-08-28|zugriff=2018-05-20}}&lt;/ref&gt; Gauland pa je ponovil, da vsak, kot je &quot;Özoguz, ki pravi, da se je treba o sobivanju v Nemčiji vsak dan pogajati na novo&quot;, pripada &quot;nazaj v Anatolijo&quot;. ''Junge Freiheit'' je tudi vztrajal, da Özoguz nima mesta v Nemčiji.  Teden dni po svoji izjavi je na volilnem dogodku v Pforzheimu dejal, da je &quot;gospe Özoğuz pravzaprav le priporočil, da si vzame daljši dopust v državi, kjer očitno bolje razume kulturo&quot;.  Vodilni zvezni politiki so ga ostro kritizirali zaradi uporabe izraza &quot;odstraniti&quot;. &lt;ref name=&quot;Eichsfeld_b&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.heute.de/afd-spitzenkandidat-gauland-spricht-vonentsorgung-der-integrationsbeauftragten-oezoguz-47843610.html|titel=Kritik an Äußerungen: Gauland will Özoguz „entsorgen“ – heute-Nachrichten|hrsg=Zweites Deutsches Fernsehen|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170828131104/http://www.heute.de/afd-spitzenkandidat-gauland-spricht-vonentsorgung-der-integrationsbeauftragten-oezoguz-47843610.html|archiv-datum=2017-08-28|zugriff=2017-08-28}}&lt;/ref&gt; Glede na izjavo je državno tožilstvo v Mühlhausnu začelo predhodne preiskave zaradi suma spodbujanja sovraštva.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.nrz.de/politik/vorermittlungen-gegen-gauland-id211763879.html|titel=Vorermittlungen gegen Gauland|hrsg=Neue Rhein/Neue Ruhr Zeitung|datum=2017-08-31|zugriff=2018-05-20}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 17. maja 2018 je napovedala, da se bo vzdržala začetka formalnih preiskav zaradi pomanjkanja zadostnega suma kaznivega dejanja. Gaulandova izjava je zajeta v temeljni pravici do svobode izražanja.Za pravno oceno ga je bilo treba &quot;postaviti v kontekst in interpretirati&quot;: Gauland se je odzval na Özoğuzovo izjavo, da ni mogoče prepoznati specifično nemške kulture onkraj jezika. Gauland se je tako izrazil v kontekstu oblikovanja javnega mnenja in &quot;ne iz zasebnih interesov&quot; v konkretni volilni kampanji, kar je bilo treba upoštevati.  Germanist in literarni znanstvenik Heinrich Detering se je vprašal, katero &quot;specifično značilnost specifično nemške kulture […] naj bi gospe Özoğuz tukaj posredovali&quot; in zakaj se potem &quot;nikoli ne bi vrnila&quot; oziroma &quot;kakšno&quot; bi bilo to posredovanje, &quot;če bi bilo treba naslovnika nato 'znebiti'&quot;. Gaulanda je obtožil uporabe &quot;slabo prikritega gangsterskega [[Žargon|žargona]] &quot;.  Patrick Bahners je Gaulandov cilj videl v tem, da bi napad na Özoğuza prikazal kot &quot;dejanje samoobrambe &quot;, &quot;njegove negalantne in neprijetne vidike pa kot neizogiben presežek samoobrambe&quot;, saj po mnenju AfD Özoğuz in tisti, ki so delili njihova stališča, predstavljajo &quot;eksistencialno grožnjo Nemčiji&quot;. Poleg tega je Gauland pred svojim govorom v Eichsfeldu v intervjuju za ''Weltwoche'' napačno trdil, da je Özoğuzova dejala, da &quot;v Nemčiji ne more prepoznati nobene kulture razen jezika&quot;. V resnici je Özoğuz dejal, da značilnosti specifično nemške kulture – v nasprotju z drugimi državami – ni mogoče &quot;prepoznavati&quot;, kar je po Bahnersovih besedah pomenilo, da jih &quot;ni mogoče določiti z jasnostjo, ki bi bila potrebna za ljudskoizobraževalni namen kataloga Leitkultur&quot;. Vendar se je Gauland obnašala, &quot;kot da ne bi govorila o težavnosti prepoznavanja predmeta z zadostno natančnostjo, temveč je zanikala, da ta predmet obstaja.&quot; 

V začetku junija 2018 je Gauland v intervjuju za FAZ dejal: &quot;Poskušamo razširiti meje tega, kar je mogoče povedati.&quot; Novinar Roger de Weck je komentiral, da je Gauland s temi besedami &quot;povzel globalno strategijo Nove desnice, da bi prezir do človeštva postal družbeno sprejemljiv: vzpostavitev reakcionarne normalnosti&quot;. 

Nekaj tednov po svojem kontroverznem govoru o &quot;ptičjem dreku&quot; je Gauland na strankarski konferenci AfD v Augsburgu konec junija2018 implicitno primerjal [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] in kanclerko Merkel. Dejal je, da je Merklova v sporu z Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA, Italijo in drugimi državami, ter dodal: &quot;Zadnji nemški predsednik vlade, ki je antagoniziral takšno konstelacijo sovražnikov ... Ne, pustimo to pri tem.&quot; Pozneje je dejal, da ni nikogar primerjal. Potem ko je leta 2017 že govoril o tako imenovani [[Velika zamenjava|izmenjavi prebivalstva]], ki je &quot;tekla s polno paro&quot;, je v tem govoru na strankarski konferenci ponovno uporabil bojni izraz, ki je zunaj desničarskih krogov uvrščen med [[Teorija zarote|teorije zarote]] in naj bi opisal domnevno namerno izmenjavo belega evropskega prebivalstva z ljudmi iz drugih delov sveta zaradi načrtovanih in nadzorovanih migracij. Gauland sam je izjavil, da če je ''izmenjava prebivalstva'' bojni krik desnice, potem je tudi ''avtocesta'' eden od njih. &lt;ref&gt;{{Webarchive|url=https://www.haz.de/Nachrichten/Politik/Deutschland-Welt/AfD-Parteitag-Gauland-vergleicht-Bundesrepublik-mit-der-DDR}}&lt;/ref&gt; Na isti strankarski konferenci je Gauland današnjo Zvezno republiko primerjal tudi z NDR tik pred padcem berlinskega zidu leta 1989.Ni hotel trivializirati diktature SED, a danes se je počutil &quot;spominjenega na zadnje mesece NDR&quot;. Gauland je dejal: &quot;Tako kot takrat režim sestavlja majhna skupina strankarskih funkcionarjev, nekakšen politbiro, in ponovno široko družbeno zavezništvo funkcionarjev strankarskega bloka, novinarjev, televizijskih voditeljev, cerkvenih uradnikov, umetnikov, učiteljev, profesorjev, kabaretskih umetnikov in drugih predanih ljudi, ki stojijo za državnim vodstvom in se borijo proti opoziciji.&quot; &quot;Edina opozicijska stranka AfD&quot; je &quot;tako rekoč sedanji Novi forum &quot;. Zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk je te primerjave z NDR videl kot zgodovinsko-politična popačenja in &quot;poceni propagandno laž&quot;. Po mnenju zgodovinarja Patricea Poutrusa te primerjave kažejo, &quot;kako daleč so člani te stranke od priznavanja ustavnega reda Zvezne republike in kako malo je njihova politika usmerjena v zagotavljanje ali širjenje demokratičnih razmer.&quot; 

Gauland je komentiral izgrede desničarskih skrajnežev v Chemnitzu konec avgusta 2018, ki so se zgodili kot odgovor na umor in so privedli do nasilnih napadov na migrante in novinarje, in dejal: &quot;Ko se zgodi takšen umor, je normalno, da ljudje paničarijo.&quot; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/gesellschaft/zeitgeschehen/2018-08/chemnitz-alexander-gauland-ausschreitungen|titel=Alexander Gauland bezeichnet Übergriffe in Chemnitz als normal|werk=[[Die Zeit]]|datum=2018-08-29|zugriff=2018-09-12}}&lt;/ref&gt;

V začetku septembra 2018 je Gauland izjavil, da je treba odpraviti &quot;politični sistem v smislu strankarskega sistema&quot;. S tem je mislil &quot;stranke, ki nam vladajo […] sistem Merkel&quot;. V to skupino šteje &quot;tiste, ki podpirajo politiko, vključno z ljudmi iz drugih strank in na žalost tudi iz medijev. Želim jih odvzeti odgovornosti.&quot; Kako točno bi to izgledalo, je pustil odprtega. Njegov cilj je &quot;končno obrniti neravnovesje v medijih v našo korist&quot;. To imenuje &quot;mirna [[revolucija]] &quot;. Novinar in urednik Berthold Kohler je to aluzijo na padec NDR v FAZ označil za &quot;resen primer politične zlorabe&quot;. V preteklosti so takšne strankarske in medijsko-politične akcije, kot si jih je zamislil Gauland, imenovali &quot; [[Čistka|čistke]] &quot;.  Po mnenju germanista Heinricha Deteringa spremembe vlade v Zvezni republiki &quot;niso ravno spremembe sistema&quot;, temveč &quot;nasprotno, ''sestavni deli'' sistema svobodnih volitev&quot;. Kdor koli, kot je Gauland povedal v istem intervjuju, želi biti &quot;trn v mesu političnega sistema, ki je zastarel&quot;, si ne želi Ustave . 

Septembra 2018 je Gauland v Bundestagu izjavil: &quot;Prvič, sovraštvo ni kaznivo dejanje, in drugič, običajno ima razloge.&quot; Literarni znanstvenik Heinrich Detering je pripomnil, da v nemškem Bundestagu prej nihče ni trdil, da je sovraštvo kaznivo dejanje, in poudaril, da stavek nakazuje sklep, ki ga Gauland ni izrekel, namreč da upravičeno sovraštvo ustvarja upravičena kazniva dejanja. Novinar Roger de Weck je pripomnil, da sovraštvo pogosto vodi v zločine, in dodal: &quot;Še pogosteje, tako kot sovraštvo do Judov, nima razloga.&quot;  

V izdaji FAZ z dne 6. oktobra 2018 se je pojavil Gaulandov gostujoči članek, ki je bil obtožen, da je podoben govoru [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].Leta 1933 je govoril o &quot;majhni, brezkoreninski kliki&quot;, ki &quot;hujša ljudi drug proti drugemu&quot;, o &quot;ljudeh, ki so povsod in nikjer doma, a danes živijo v Berlinu, bi lahko bili jutri prav tako v Bruslju, pojutrišnjem v Parizu in nato spet v Pragi, na Dunaju ali v Londonu in se povsod počutijo kot doma&quot;. Po mnenju raziskovalca antisemitizma Wolfganga Benza je Hitler mislil na Jude in se je povezal z [[Antisemitizem|antisemitsko]] podobo &quot;brezdomnega Juda&quot;. V svojem članku z naslovom ''&quot;Zakaj mora biti to populizem?'' &quot; je Gauland kritiziral &quot;globalizirani razred&quot;. Po Gaulandovih besedah njeni člani &quot;živijo skoraj izključno v velikih mestih, tekoče govorijo angleško, in ko se preselijo iz Berlina v London ali Singapur, da bi zamenjali službo, povsod najdejo podobna stanovanja, hiše, restavracije, trgovine in zasebne šole&quot;. Christoph Heubner, izvršni podpredsednik Mednarodnega odbora Auschwitz, je Gaulanda obtožil tudi [[Stigmatizacija|stigmatizacije]] ljudi &quot;kot tujcev in brez korenin&quot;. To &quot;Gaulandovo strategijo&quot; poznajo preživeli iz Auschwitza iz lastnih življenjskih izkušenj v nacističnih letih. Po besedah Gaulandovega svetovalca Michaela Klonovskega je Gauland ta članek napisal sam, čeprav niti on (Klonovsky) niti Gauland nista poznala besedila Hitlerjevega govora. &lt;ref name=&quot;zdf&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/heute/historiker-lenhard-ueber-debatte-um-gaulands-gastbeitrag-100.html|titel=''Debatte über Gaulands Gastbeitrag: „Hitler-Vergleiche helfen nicht weiter.“''|werk=[[ZDF]]|datum=2018-10-11|archiv-url=https://web.archive.org/web/20181012122235/https://www.zdf.de/nachrichten/heute/historiker-lenhard-ueber-debatte-um-gaulands-gastbeitrag-100.html|archiv-datum=2018-10-12|zugriff=2022-02-19|abruf-verborgen=1}}&lt;/ref&gt; Januarja 2019 je Gauland sam pojasnil svoje teze v predavanju z naslovom ''Populizem in demokracija'' v prostorih, ki jih zgodovinar Bodo Mrozek imenuje &quot;majhna nacionalistična založba v Saški-Anhaltu &quot;. Gauland, med čigar občinstvom je bil tudi [[Björn Höcke]] iz nacionalističnega ''[[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|krila]]'', se je skliceval na ustrezen koncept britanskega novinarja Davida Goodharta in govor zaključil s citatom Botha Straußa (&quot;Vojna bo med silami tradicije in silami nenehnega napredovanja, odpuščanja in uničevanja.&quot;) ) Mrozek je Gaulandov poudarek na želji po &quot;mirni rešitvi&quot; tega &quot;konflikta&quot; interpretiral kot namig, &quot;da bi se lahko, če bi bilo potrebno, končal tudi z nemirnim izidom&quot;. 

V razpravi v Bundestagu o migracijskem paktu ZN 7. novembra 2018 je Gauland izjavil, da želijo &quot;levičarski sanjači in globalistične elite&quot; &quot;Nemčijo na skrivaj preoblikovati iz nacionalne države v območje naselij&quot;. Kasneje so ga obtožili širjenja [[Teorija zarote|teorije zarote]] . 

Po poročilu Zveznega urada za varstvo ustave, zaradi katerega je Zvezni urad za varstvo ustave začel spremljati dele stranke in AfD označil za &quot;primer za pregled&quot;, se je Gauland februarja 2019 izrekel za ukinitev Zveznega urada za varstvo ustave in zanikal, da bi znotraj AfD obstajala kakršna koli protiustavna prizadevanja. Gauland je nadalje izjavil, da je prebral le dele poročila, ki so ga zadevali, in da preostalih ne bo bral. Hkrati pa je bil Gaulandov podpis kot prvega podpisnika &quot; [[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Erfurtske resolucije]] &quot; nacionalističnega krila AfD &quot;na skrivaj&quot; odstranjen z interneta, poroča ''Zeit'' .  

V govoru na srečanju desničarske nacionalistične skupine AfD [[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Der Flügel]] v Kyffhäuserju v začetku julija 2019 je Gauland dejal, da bi si lahko za prihod na oblast in &quot;ponovno ureditev naše države&quot; &quot;za trenutek ugriznili v ustnico&quot;. Novinar [[Jan Sternberg]] je opozoril, da Gauland ni pozival &quot;[[Björn Höcke|Höckejev]], Wittgensteinov in drugih desničarskih radikalcev v AfD&quot; k umirjanju svojih stališč, temveč le k njihovemu jeziku v interesu pridobitve oblasti. S temi izjavami je mimogrede potrdil,da si AfD želi drugačno Nemčijo. &lt;ref&gt;Jan Sternberg: {{Webarchive|url=https://www.kn-online.de/Nachrichten/Politik/Kommentar-AfD-ausser-Kontrolle}}&lt;/ref&gt;

Na vprašanje, ali je primerno za meščansko stranko, kot Gauland večkrat opisuje AfD, da je AfD v volilni kampanji v Brandenburgu sprejela slogane NPD, je Gauland septembra 2019 odgovoril pritrdilno in dodal, da je možno, da je &quot;nekdo že od samega začetka imel idejo, ki ni bila napačna&quot;. 

Septembra 2019 je bil Gauland gost Tine Hassel v oddaji ARD &quot;Summer Interview&quot;, v kateri gostje odgovarjajo tudi na vprašanja gledalcev, poslana po elektronski pošti ali videoposnetku. Gauland je zahteval, da si jih lahko ogleda vnaprej. Ko je bilo to zavrnjeno, je Gauland odpovedal ta del oddaje, rekoč: &quot;Zakaj moram gledati v črno luknjo, če se tako izrazim?&quot; Politiki, ki so do te točke sodelovali v &quot;poletnem intervjuju&quot;, so se strinjali s spletnim srečanjem z vprašanji in odgovori. 

Konec decembra 2020 je Gauland dejal: &quot;Ne smemo postavljati tega, kar pravi predsednik Zveznega urada za varstvo ustave Thomas Haldenwang, za merilo naših dejanj.&quot; Na ta način nihče &quot;ne more biti prava opozicija&quot;. Osebno nima zadržkov glede stikov z novim desničarskim ''Inštitutom za državno politiko'' Götza Kubitscheka, ki ga je Zvezni urad za varstvo ustave prav tako uvrstil med sumljive. Je &quot;prijatelj gospoda Höckeja&quot; in Kubitschek ga &quot;občasno&quot; imenuje tudi Gauland. Po Gaulandovih besedah je AfD &quot;gibanje, ki bi moralo vzdrževati stike tudi z določenimi protestnimi skupinami&quot;. To velja &quot;za 'lateralno mišljenje', pa tudi za Pegido v Dresdnu ali za združenje Zukunft Heimat v Cottbusu&quot;. Gauland je kritiziral stil predsednika AfD Jörga Meuthena.Na strankarski konferenci v Kalkarju konec novembra 2020 je Meuthen napadel tiste strankarske kolege, ki &quot;radi besnijo in govorijo&quot; ter uporabljajo izraze, kot je &quot;korona diktatura&quot;. Gauland je dejal, da je Meuthenov govor &quot;škodoval polovici stranke&quot;. Meuthena je obtožil tudi, da poskuša &quot;odriniti&quot; novega sopredsednika Tina Chrupallo . 

Znotraj stranke je Alexander Gauland obtožen, da je predolgo prikrival in ščitil nekdanjega tiskovnega predstavnika poslanske skupine AfD Christiana Lütha, ki se je sam označil za &quot;fašista&quot;. Potem ko je Lüthov odnos do nacionalsocializma postal javen v medijih, ga je Gauland aprila 2020 odpustil s položaja tiskovnega predstavnika. Vendar pa izvršni direktor poslanske skupine v predpisanem roku ni podal odpovedi. Potem ko so Lüthove izjave, da bi migrante lahko zastrupili s plinom ali ustrelili, postale znane, je bil septembra 2020 brez odpovednega roka odpuščen. 

=== Javno mnenje ===
Pred svojo kariero v AfD je bil Gauland v novinarstvu dojet kot [[Konservatizem|konservativni]] [[Javni intelektualec|intelektualec]]  in včasih označen kot &quot;krščanskodemokratski estet &quot; ( Tilman Fichter 1990),  &quot;odvetnik s kulturno prefinjenostjo&quot; ( Hilmar Hoffmann 1990)  in &quot;salonski konservativec&quot; ( Nikolaus Blome 2013) .Za 60. obletnico Ob njegovem 15. rojstnem dnevu (2001) ga je Heribert Klein v Frankfurter Allgemeine Zeitung opisal kot predstavnika &quot;skeptične racionalnosti v duhu [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] &quot;.  Leta 2009 je bil za forum alfa na izobraževalnem kanalu ARD-alpha posnet intervju z zvezdnikom, teologom in poslovnim etikom Michaelom Schrammom. Gauland je bil leta cenjen sogovornik, celo med predstavniki [[Politična levica|politične levice]]. Po njegovi kandidaturi za AfD na deželnih volitvah v Brandenburgu leta 2014 so mediji, kot sta taz in ZEIT, kritično spremljali Gaulandovo strankarsko-politično spremembo.  Jens Schneider, s katerim je dolga leta vodil politični salon, je leta 2015 v Süddeutsche Zeitung govoril o &quot;preobrazbi&quot; Gaulanda, ki bi ga zdaj lahko imeli za &quot;pobudnika navdušenih množic&quot;, čeprav je nekoč veljal za &quot;garanta, da AfD ne bo povsem zašla v desno&quot;.  V medijskem diskurzu zadnjih let je bil Gauland pogosto opisan kot nacionalni konservativec  in občasno kot reakcionar. Zaradi svoje politike do Rusije velja tudi za &quot;Putinovega razumevalca&quot;.  Novinar Joachim Riecker, nekdanji višji urednik pod Gaulandom, ga je opisal kot &quot; nemškega nacionalista, anglofila in proruskega naravnanega&quot;. 

V političnem in ustaljenem smislu ga politolog Herfried Münkler (2015) uvršča v konzervativizem.  Tudi politolog Franz Walter meni, da je Gauland precej počakal in videl konservativec.  Politična sociologinja Karin Priester (2007) pa Gaulanda – tako kot Pima Fortuyna in Ernsta Forsthoffa – smatra za konservativca in [[Populizem|populista]], ki modernost dojema kot izgubo lastnega koncepta svobode.  Kasneje je Gaulandov konzervativizem označila za anglofilskega in reformno-konservativnega, v duhu [[Edmund Burke|Edmunda Burka]]. Predvsem pa so &quot;raznolikost, decentralizacija in federalizem &quot; pomembni temelji njegovega političnega razmišljanja.  Po Priesterju (2016) je Gauland primer konservativnega dela znotraj desničarskega populističnega gibanja, ki posledično predstavlja &quot;zbirno mesto&quot;. &quot; [[Carl Schmitt|Schmittova]] [[Pluralizem|kritika pluralizma]] &quot; je očitna – kljub vsem Gaulandovim sklicevanjem na Burkea.  Konec koncev, zaradi izjave &quot;da bi bil uspešen, je treba s seboj vzeti vse tiste, ki si želijo in volijo AfD le zato, ker je drugačna, ker na populističen način posluša ljudi in ker na politično izvedljiv način oblikuje tisto, kar se misli in objokuje v dnevnih sobah in pubih&quot;, ga politologa Dieter Plehwe in Matthias Schlögl (2014) opisujeta kot &quot; odkritega desničarskega populista &quot;.  Sociolog in politolog Samuel Salzborn vidi osnovo Gaulandovega pogleda na zgodovino v &quot;pozitivni identifikaciji z nemškim narodom&quot; v smislu &quot;poudarjanja in pretiravanja s tem, kar se dojema kot pozitivno&quot;. Po Gaulandovem svetovnem nazoru so Nemci &quot; ''na splošno'' žrtve nacionalsocializma&quot; in zdi se, da &quot;ni več storilcev, razen Hitlerja in morda nekaj vodilnih nacistov&quot;.  Zgodovinar Philipp Lenhard opisuje Gaulanda kot &quot;pametnega človeka, ki se zna dobro preobleči&quot;, ki se vedno znova poigrava s [[Stereotip|stereotipi]] in tako služi klienteli desničarskih skrajnežev ter gradi na [[Teorija zarote|teorijah zarote]].&lt;ref name=&quot;zdf&quot;/&gt; Po mnenju zgodovinarja [[Moritz Hoffmann (Historiker)|Moritza Hoffmanna]] gre pri Gaulandu za &quot;gojenje pozitivnega nemškega mita, nekakšno smotrno uporabo zgodovine za pozitivno Nemčijo&quot;, kar služi tudi nemškim interesom. Gauland je želel &quot;iz zgodovine izbrati češnje in z veseljem pozabiti na ostalo&quot;. 

Po besedah Christopha Kopkeja in Alexandra Lorenza predsednik deželne stranke AfD Gauland izkorišča &quot;nekritično zamerljivost do islama&quot; vse od napada na Charlie Hebdo in ugrabitve talcev v Porte de Vincennes v Parizu. 

Avgusta 2017 je Thomas Schmid po Gaulandovem &quot;sovražnem govoru&quot; proti Aydanu Özoğuzu izjavil, da Gauland &quot;ni več britofil, časten in plemenit človek, kakršen je nekoč želel biti. Namerno jaha valove zamere. To je njegov politični motor.&quot; 

Ameriška revija ''Foreign Policy'' ga je leta 2017 uvrstila med 70 najpomembnejših &quot;premislilcev&quot; na svetu, saj je &quot;spodbudil populistično nasprotovanje liberalizmu v osrčju Evrope&quot;. 

Program ARD Reschke Fernsehen, ki se bo začel leta 2023, je dobil ime po izjavi, ki jo je Gauland dal voditeljici Anji Reschke v programu Hart aber fair 2016.

== Nadaljnja sodelovanja ==

=== Delo v gremijih/pro bono ===
Med svojim bivanjem v Hessnu je bil Gauland član ...&amp;nbsp;Bil je član upravnega odbora Deutschlandfunk v Kölnu, odbora garantov Hessen State Bank v Frankfurtu na Majni  in nadzornega sveta Hessen Investment Bank AG – Hessen State Development and Trust Company v Frankfurtu na Majni. 

Leta 1998 je bil imenovan kot eden od petnajstih članov prvega upravnega odbora Univerze v Potsdamu  in je bil ustanovni član upravnega odbora Judovskega muzeja v Berlinu od leta 2001 do 2006.  Poleg tega je bil več let član svetovalnega odbora mednarodnega medijskega srečanja M100 Sanssouci Colloquium v Potsdamu, ustanovljenega leta 2005.  Do marca 2016 je bil Gauland predsednik potsdamskega združenja ''Brandenburgische Literaturlandschaft'', ki je sponzor Brandenburškega literarnega urada.&lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.literaturlandschaft.de/impressum.htm}} der Brandenburgischen Literaturlandschaft.&lt;/ref&gt;

=== Politični salon ===
Skupaj s Klausom Nessom (generalnim sekretarjem SPD Brandenburg in poslancem v brandenburškem deželnem parlamentu), Ute Samtleben (lastnico galerije iz Potsdama) in Jensom Schneiderjem (dopisnikom časopisa ''Süddeutsche Zeitung'' iz glavnega mesta) je v letih 2006–2007 v Potsdamu gostil Politični salon, ki ga je organizirala brandenburška regionalna pisarna fundacije Friedrich Ebert.Leta je razstavljal knjige, med drugim:&amp;nbsp;Udo Di Fabio ''(Kultura svobode)'', &lt;ref&gt;Lore Bardens: {{Webarchive|url=http://www.pnn.de/potsdam-kultur/76795/}}&lt;/ref&gt; Joachim Fest ''(Ne jaz)'',  Konrad Adam ''(Stari Grki)'',  Karl Schlögel ''(Groza in sanje. Moskva 1937)''  in Günter Müchler ''(1813: Napoleon, Metternich in svetovnozgodovinski dvoboj v Dresdnu)''. Leta 2013 je novinar Schneider z veliko jasnostjo potrdil svoja &quot;odločno konzervativna stališča&quot;.  Zaradi njegove politične preusmeritve je bilo sodelovanje v Političnem salonu leta 2014 prekinjeno. 

=== Razno ===
Leta 2006 je Gauland skupaj s svojima tovarišema Arnulfom Baringom in [[Stephan Speicher|Stephanom Speicherjem]] govoril na spominski prireditvi v Potsdamu v čast zgodovinarja, publicista in urednika ''FAZ'' Joachima Festa, ki je umrl 11. septembra. Gauland ga je poznal izFrankfurta. 

== Spisi (izbor) ==

=== Članki v znanstvenih revijah ===

* ''Mednarodna pravna suverenost v primeru pridružitve držav OZN''.V: ''Združeni narodi'' 1973, str. 1 in naprej.
* ''Nacionalizacija bank v skladu z ustavo''.V: ''Javna uprava'' 1974, str. 622 in naprej.
* ''Še enkrat.'' ''Prenehanje članstva v Evropski skupnosti''.V: ''New Legal Weekly'' 1974, str. 1034 in naprej.
* ''Pravica do tranzitnih poti''.V: ''New Legal Weekly'' 1974, str. 1931 in naprej.
* ''Konvencija ZN o zaščiti novinarjev – napačen začetek''.V: ''Združeni narodi'' 1975, str. 180 in naprej.
* ''Ohranjanje miru z ravnotežjem moči''.V: ''Arhiv mednarodnega prava'' 1975, str. 367 in naprej.
* ''Iščejo se: konservativni reformatorji''.V: ''Papers for German and International Politics'' 4/2000, str. 391 in naprej.
* ''60&amp;nbsp;Leta Temeljnega zakona''.V: ''Journal of Political and European Studies'' 2/2009, str. 323 in naprej.

=== Monografije ===

* ''Načelo legitimnosti v državni praksi od Dunajskega kongresa naprej'' (= ''Spisi o mednarodnem pravu'', zvezek 20) .). Duncker &amp; Humblot, Berlin 1971, ISBN 3-428-02569-5.(tudi disertacija, Univerza v Marburgu, 1970)
* ''Domači dom in lordi.'' ''Portret političnega razreda'' (= ''Suhrkampova broširana izdaja'', 1650). Suhrkamp Verlag, Frankfurt 1989, ISBN 3-518-38150-4 .
* ''Kaj je konzervativizem?'' ''Polemika proti lažnim nemškim tradicijam.'' ''Zahodne vrednote s konzervativnega vidika''.Eichborn Verlag, Frankfurt na Majni 1991, ISBN 3-8218-0454-8 .
* ''[[Helmut Kohl]]''.''Načelo''.Rowohlt Berlin, Berlin 1994, ISBN 3-87134-206-8 .
* ''Hiša Windsor''.Orbis Verlag, Berlin 2000, ISBN 3-572-01124-8.(Licenca Siedler Verlag, Berlin 1996)
* ''Navodila za konzervativnost''.Nemška založba, Stuttgart in&amp;nbsp;2002, ISBN 3-421-05649-8 .
* ''Kratka nemška zgodovina.'' ''Od Stauferjevega obdobja do padca berlinskega zidu''.Rowohlt Verlag, Berlin 2007, ISBN 978-3-87134-582-1 .
* ''Nemci in njihova zgodovina''.wjs verlag, Berlin 2009, ISBN 3-937989-56-0 .
* ''Princ Eulenburg – pruski plemič.'' ''Konservativna alternativa imperialni svetovni politiki Viljema II.''.Strauss Edition, Potsdam 2010, ISBN 978-3-86886-018-4.&lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Gerold Paul|url=https://www.tagesspiegel.de/potsdam/potsdam-kultur/legenden-um-einen-preussischen-edelmann-7540288.html|titel=Legenden um einen preußischen Edelmann: Alexander Gauland stellte sein neues Buch über Fürst Eulenburg im Kutschstall zur Debatte|hrsg=[[Tagesspiegel]]|datum=2011-01-22|zugriff=2024-01-04|sprache=de}}&lt;/ref&gt;

=== Prispevki k antologijam ===

* ''Henry St. John, erster Viscount Bolingbroke (1678–1751)'' und ''Benjamin Disraeli (1804–1881)''. In: Caspar von Schrenck-Notzing (Hrsg.): ''Konservative Köpfe. Von Machiavelli bis Solschenizyn'' (= ''Criticón-Bücherei''. 2). Criticón-Verlag, München 1978, &lt;nowiki&gt;ISBN 3-922024-02-2&lt;/nowiki&gt;, S. 23 ff., 55 ff.
* ''Das hessische Privatrundfunkgesetz''. In: Martin Schindehütte, Otmar Schulz (Hrsg.): ''Privater Rundfunk in Hessen. Perspektiven des Hessischen Privatfunkgesetzes. [Dokumentation einer Tagung der Evangelischen Akademie Hofgeismar, 14. bis 15. November 1988]'' (= ''Hofgeismarer Protokolle''. 260). Evangelischen Akademie Hofgeismar, Hofgeismar 1989, ISBN 3-89281-167-9, S. 7 ff.
* ''Der Kopf des Königs fällt. Karl I. als Opfer eines Justizmords''. In: Uwe Schultz (Hrsg.): ''Grosse Prozesse. Recht und Gerechtigkeit in der Geschichte''. Verlag C. H. Beck, München 1996, ISBN 3-406-40522-3, S. 177 ff.
* ''Einspruch''. In: Klaus Reichert (Hrsg.): ''Recht, Geist und Kunst. Liber amicorum für Rüdiger Volhard''. Nomos, Baden-Baden 1996, ISBN 3-7890-4372-9, S. 269 ff.
* ''Die „Pulververschwörung“ gegen Parlament und König. 1605 scheitert der katholische Aufstand in England''. In: Uwe Schultz (Hrsg.): ''Große Verschwörungen. Staatsstreich und Tyrannensturz von der Antike bis zur Gegenwart''. Beck, München 1998, ISBN 3-406-44102-5, S. 130 ff.
* ''Unterschiede treiben den Motor''. In: Manfred Bissinger, Dietmar Kuhnt, [[Dieter Schweer]] (Hrsg.): ''Konsens oder Konflikt? Wie Deutschland regiert werden soll'' (= ''Campe-Paperback''). Hoffmann und Campe, Hamburg 1999, ISBN 3-455-10393-6, S. 59 ff.
* ''Der republikanische Diskurs. Diana als Todesengel der Monarchie?''. In: Sabine Berghahn, [[Sigrid Koch-Baumgarten]] (Hrsg.): ''Mythos Diana. Von der Princess of Wales zur Queen of hearts''. Psychosozial Verlag, Gießen 1999, ISBN 3-932133-59-5, S. 215 ff.
* ''Abschied vom Freizeitpark''. In: [[Hans-Dietrich Genscher]], Ulrich Frank-Planitz (Hrsg.): ''Nur ein Ortswechsel? Eine Zwischenbilanz der Berliner Republik''. Zum 70. Geburtstag von Arnulf Baring. Hohenheim Verlag, Stuttgart u.&amp;nbsp;a. 2002, ISBN 3-89850-074-8, S. 74 ff.
* ''Goethe und Preußen''. In: Peter Walther (Hrsg.): ''Goethe und die Mark Brandenburg''. vacat verlag, Potsdam 2006, ISBN 3-930752-43-3, S. 103 ff.
* ''Mein Club''. In: Evelyn Fischer: ''Unter 3. Berliner Presse Club – Geschichte einer Institution''. DBB-Verlag, Berlin 2007, ISBN 978-3-87863-137-8, S. 60 ff.
* ''Wider die pure Rationalität. Bausteine für einen modernen Konservatismus''. In: Hans Zehetmair (Hrsg.): ''Zukunft braucht Konservative''. Verlag Herder, Freiburg im Breisgau u.&amp;nbsp;a. 2009, ISBN 978-3-451-30295-4, S. 92 ff.
* ''Die Ideologie der „unsichtbaren Hand“ und ihre Folgen''. In: Jürgen Rüttgers (Hrsg.): ''Wer zahlt die Zeche? Wege aus der Krise''. Klartext, Bonn 2009, ISBN 978-3-8375-0196-4, S. 32 f.
* Nachwort. In: Peter Böthig, Peter Walther (Hrsg.): ''Die Russen sind da. Kriegsalltag und Neubeginn 1945 in Tagebüchern aus Brandenburg''. Lukas Verlag, Berlin 2011, ISBN 978-3-86732-079-5, S. 482 ff.
* Beitrag. In: Markus Porsche-Ludwig, Jürgen Bellers (Hrsg.): ''Was ist konservativ? Eine Spurensuche in Politik, Philosophie, Wissenschaft, Literatur''. Verlag Traugott Bautz, Nordhausen 2013, ISBN 978-3-88309-785-5, S. 76 ff.
* ''Prerequisite for a common destiny. Battling the ghosts of Germany’s past to build a European future''. In: John F. Jungclaussen, Charlotte Ryland, Isobel Finkel (Hrsg.): ''Common Destiny vs. Marriage of Convenience – What do Britons and Germans want from Europe? 28 essays including 15 prize-winning contributions''. KE7.net Publishing, Berlin 2014, ISBN 978-3-9815035-1-7, S. 58 ff.

=== Pogovori ===

* ''Vladavina prava in državljanska neposlušnost.'' ''Razprava med Danielom Cohn-Benditom, Joschko Fischerjem, Alexandrom Gaulandom in Jörgom Twenhövnom'' (= ''Serija Mala bela''.Zvezek 109). Athenäum Verlag, Bodenheim 1988, ISBN 3-610-04709-7 .

== literatura ==

* Norbert Beleke (ur.) ''Kdo je kdo?'' ''Nemški Kdo je Kdo''.42. Izdaja 2003/2004, Schmidt-Römhild, Lübeck 2003, ISBN 3-7950-2036-0, str. 411 (glej leksikalno postavko za: ''Gauland, Alexander'' ).
* Wolfgang Emmerich, Bernd Leistner (ur.) : ''Literarni Chemnitz.'' ''Avtorji – Dela – Trendi''.Verlag Heimatland Sachsen, Chemnitz 2008, ISBN 978-3-910186-68-2, str. 133 (glej leksikalno postavko za: ''Gauland, Alexander'' ).
* Heribert Klein : ''Alexander Gauland 60 let''.V: ''Frankfurter Allgemeine Zeitung'', 19. februar 2001, št. 42, str. 22.
* Alexander Gauland v   
* Jan Philipp Sternberg: ''Konservativni zahodni uvoz.'' ''Aleksander Gauland''.V: Kulturna dežela Brandenburg e.&amp;nbsp;V. (ur.) ''Državljani Brandenburga.'' ''Demokracija in demokratična gibanja v Brandenburgu''.Zasnova in uredništvo: Uwe Rada. Koehler &amp; Amelang, Leipzig 2009, ISBN 978-3-7338-0368-1, str. 176 f.
* Olaf Sundermeyer : ''Gauland – Starčevo maščevanje''.CH Beck, München 2018, ISBN 978-3-406-72710-8 .
* {{DNB-Portal|122350138}}  

* Suche nach Alexander Gauland im Online-Katalog der Staatsbibliothek zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz 
* [http://sowiport.gesis.org/search/person/Gauland%2C%20Alexander Ergebnisse zu Alexander Gauland] beim sozialwissenschaftlichen Fachportal Sowiport
* Kurzbiografie und Rezensionen zu Werken von Alexander Gauland bei Perlentaucher
* Biographie beim Deutschen Bundestag
* Biografieseite für die 8. Wahlperiode beim Landtag Brandenburg
* [https://www.afd.de/alexander-gauland/ Alexander Gauland] auf der Website der AfD
* Alexander Gauland auf abgeordnetenwatch.de
* [http://www.koeblergerhard.de/juristen/vips/viwgSeite14.html Alexander Gauland] in der Internetversion von Who is who im deutschen Recht
* [https://www.stadtbibliothek-chemnitz.de/autorenlexikon/pmwiki.php?n=Autor.AlexanderGauland Alexander Gauland] im Chemnitzer Autorenlexikon der Stadtbibliothek Chemnitz
* [https://www.tagesspiegel.de/autoren/alexander-gauland Artikel von Alexander Gauland] beim ''Tagesspiegel''

[[Kategorija:Rojeni leta 1941]]
[[Kategorija:Nemci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Marburgu]]
[[Kategorija:Teoretiki zarot]]
[[Kategorija:Uredniki]]
[[Kategorija:Nemški novinarji]]
[[Kategorija:Pisatelji nefikcije]]
[[Kategorija:Publicisti]]
[[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Bundestag]]
[[Kategorija:Člani Bundestaga]]</text>
      <sha1>byessof82lq85ygp34roah2csi2rzk2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alice Weidel</title>
    <ns>0</ns>
    <id>585879</id>
    <revision>
      <id>6677071</id>
      <parentid>6556381</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:38:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677071</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84614" sha1="iugg3uhqxqsoe56opogq2neqhr02w3a" xml:space="preserve">{{Infopolje oseba|image=2025-02-17_ARD-Wahlarena_zur_Bundestagswahl_2025_by_Sandro_Halank–051.jpg}}
'''Alice Elisabeth''' Weidelova (rojena [[6. februar|6. februarja]] [[1979]] v Güterslohu) je nemška političarka ([[Alternativa za Nemčijo|AfD]]). Od leta 2017 je članica nemškega Bundestaga. Weidelova je bila sprva od septembra 2017 skupaj z Alexandrom Gaulandom sopredsednica poslanske skupine Bundestaga desničarske populistične in [[Skrajna desnica|desničarske skrajne]] stranke [[Alternativa za Nemčijo]] (AfD), od septembra 2021 pa je sopredsednica s Tinom Chrupallo. Od junija 2022 je skupaj s Chrupallo tudi zvezna tiskovna predstavnica stranke. Poleg tega je bila od februarja 2020 do julija 2022 državna tiskovna predstavnica stranke AfD Baden-Württemberg. Na [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] sta z Gaulandom tvorila vodilno kandidatsko dvojko stranke AfD. Na [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zveznih volitvah leta 2021]] je kandidirala v isti vlogi skupaj s Chrupallo. Na zveznih volitvah leta 2025 je bila kandidatka svoje stranke za kanclerko, kar je bilo prvič, da je bila takšna kandidatka nominirana.  

== Življenje ==

=== Izvor, šolska leta, študij in poklicna kariera ===
Alice Weidelova se je rodila kot najmlajša od treh otrok industrijskega inženirja in kasneje prodajnega zastopnika Gerharda Weidela in njegove žene Margitte v Güterslohu, rojstnem kraju njene matere, in odraščala v Harsewinkelu (okrožje Gütersloh). &lt;ref name=&quot;Welt-24&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Dirk Banse, Uwe Müller|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/plus254277656/Militaerrichter-unter-Adolf-Hitler-Die-unbekannte-Geschichte-des-Grossvaters-von-Alice-Weidel.html|titel=Militärrichter unter Adolf Hitler: Die unbekannte Geschichte des Großvaters von Alice Weidel|werk=[[Die Welt]]|datum=2024-11-02|zugriff=2024-11-02}}&lt;/ref&gt; Leta 1998 je Weidelova maturirala na Jugenddorf-Christophorus-Gymnasium (danes CJD -Gymnasium) v Versmoldu. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Alice Weidel, die AfD-Spitzenkandidatin, erstaunt frühere Weggefährten|date=2017-09-16|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/spiegel/alice-weidel-die-afd-spitzenkandidatin-erstaunt-fruehere-weggefaehrten-a-1167859.html}}&lt;/ref&gt; Študirala je ekonomijo in poslovno administracijo na [[Univerza v Bayreuthu|Univerzi v Bayreuthu]] in leta 2004 diplomirala kot najboljša študentka v svojem letniku &lt;ref name=&quot;WAMS&quot; /&gt; z diplomsko nalogo o ''vlogi bank v korporativnem upravljanju kot konceptu transformacijske politike'' na primeru [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]]. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Jürgen Abel|url=https://idw-online.de/de/news80573|titel=Bayreuther Ökonom: Im Wissenschaftswettbewerb eindeutig positionieren und Stärken herausarbeiten|hrsg=idw-online.de|datum=2004-05-24|zugriff=2017-09-06}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170906182429/https://idw-online.de/de/news80573 |date=2017-09-06 }}&lt;/ref&gt; Od julija 2005 do junija 2006 je delala kot analitičarka v oddelku za upravljanje premoženja pri Goldman Sachsu v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu na Majni]]. &lt;ref name=&quot;FAZ_0&quot; /&gt; Weidelova je nato pod mentorstvom zdravstvenega ekonomista Petra Oberenderja (glavnega organiuzatorja [[Alternativa za Nemčijo|volilne alternative leta 2013]], iz katere je nastala stranka [[Alternativa za Nemčijo]] (AfD)) na Pravni in ekonomski fakulteti Univerze v Bayreuthu napisala [[Disertacija|doktorsko disertacijo]] o prihodnosti kitajskega pokojninskega sistema ; Leta 2011 je doktorirala [[Disertacija|z magna cum laude]] &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Plagiatsvorwurf gegen Alice Weidel: Hat sie kopiert?|date=2023-12-19|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/2023/54/alice-weidel-afd-plagiatsvorwurf-dissertation}}&lt;/ref&gt;. &lt;ref name=&quot;FAZ_0&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Marc Felix Serrao|url=http://www.faz.net/aktuell/wirtschaft/afd-politikerin-alice-weidel-ist-alternative-zu-bjoern-hoecke-14895160-p2.html|titel=Alternative zu Höcke|TitelErg=Alice Weidel im Porträt|werk=faz.net|datum=2017-03-02|zugriff=2017-09-16}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.focus.de/politik/deutschland/bundestagswahl_2017/bundestagswahl-alice-weidel-das-ist-die-frau-die-oppositionsfuehrerin-im-bundestag-werden-will_id_7595284.html|title=Freunde erkennen sie kaum wieder: So wurde Alice Weidel zur AfD-Spitzenkandidatin|website=Focus Online}}&lt;/ref&gt; Njen doktorat in bivanje v tujini na Kitajskem sta financirala  Biro za akademsko izmenjavo Zveznega ministrstva za izobraževanje in fundacija Konrad Adenauer. 

Po enem letu na [[Japonska|Japonskem]] in petih letih na Kitajskem kot štipendistka &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Margrit Sprecher, Karin Hofer|url=https://www.nzz.ch/report-und-debatte/zwischen-einsiedeln-und-berlin-afd-kanzlerkandidatin-alice-weidel-im-portrait-ld.1865083|titel=Zwischen Einsiedeln und Berlin: AfD-Kanzlerkandidatin Alice Weidel im Porträt|werk=[[nzz.ch]]|datum=2025-01-11|zugriff=2025-02-24}}&lt;/ref&gt; je opravila prakso pri Credit Suisse v [[Singapur|Singapurju]]. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Alice Weidel: Ihr wahres Gesicht|date=2025-01-16|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/2025/03/alice-weidel-afd-rechtspopulismus-parteitag/komplettansicht}}&lt;/ref&gt; Od marca 2011 do maja 2013 je delala za Allianz Global Investors v Frankfurtu na Majni. Po kratkem delu pri podjetju Heristo je delala kot svobodna svetovalka za management. Kot taka je leta 2015 na kratko delala za Rocket Internet in zagonsko podjetje [[Foodora|Foodora.]] &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Andreas Clasen|url=http://www.swp.de/ulm/nachrichten/politik/_mit-voelkischem-gerede-kann-ich-nichts-anfangen_-12940413.html|titel=„Mit völkischem Gerede kann ich nichts anfangen“|werk=Südwest Presse Online|datum=2016-04-27|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20170107221057/http://www.swp.de/ulm/nachrichten/politik/_mit-voelkischem-gerede-kann-ich-nichts-anfangen_-12940413.html|archiv-datum=2017-01-07|zugriff=2017-01-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170107221057/http://www.swp.de/ulm/nachrichten/politik/_mit-voelkischem-gerede-kann-ich-nichts-anfangen_-12940413.html |date=2017-01-07 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Dagmar Pepping|url=http://www.ndr.de/nachrichten/Alice-Weidel-Hoffnungstraegerin-der-AfD,aufsteiger110.html|titel=Alice Weidel – Hoffnungsträgerin der AfD|werk=ndr.de|datum=2016-07-25|zugriff=2017-01-07}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170508173234/http://www.ndr.de/nachrichten/Alice-Weidel-Hoffnungstraegerin-der-AfD,aufsteiger110.html |date=2017-05-08 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Niklas Wirminghaus|url=http://www.welt.de/print/die_welt/wirtschaft/article164725594/Auf-der-Suche-nach-Alice-Weidels-Unternehmer-Story.html|titel=Auf der Suche nach Alice Weidels Unternehmer-Story|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2017-05-19|zugriff=2017-05-19}}&lt;/ref&gt;

Weidelin avtoportret njene poklicne kariere so kritično pretresli v več časopisnih člankih. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/plus164763372/Alice-Weidel-und-viele-Fragen-zu-ihrem-Lebenslauf.html|titel=AfD-Spitzenkandidatin: Alice Weidel und viele Fragen zu ihrem Lebenslauf - WELT|zugriff=2025-02-25|sprache=de}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Alice Weidel: Ihr wahres Gesicht|date=2025-01-16|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/2025/03/alice-weidel-afd-rechtspopulismus-parteitag/komplettansicht}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=(S+) Wirtschaftspolitik der AfD und Alice Weidel bedrohen Deutschlands Wohlstand|date=2025-02-10|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/wirtschaftspolitik-der-afd-und-alice-weidel-bedrohen-deutschlands-wohlstand-a-d19c1f0a-b026-4955-a0b2-99703f68cf4d}}&lt;/ref&gt;

=== Politična kariera ===
[[Slika:A_Weidel_2017.jpg|sličica| Alice Weidelova (2017)]]
Weidelova je vstopila v  stranko AfD Baden-Württemberg oktobra 2013  in bila julija 2015 izvoljena v zvezni izvršni odbor AfD. Je članica Zvezne programske komisije, ki ji je predsedovala leta 2016. Je predsednica  Zveznega odbora ''[[Evro|za evro]] in [[Valuta|valuto]]''.  

Na deželnih volitvah leta 2016 v Baden-Württembergu je neuspešno kandidirala v volilnem okraju Bodensee ; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.suedkurier.de/region/bodenseekreis-oberschwaben/bodenseekreis/Alice-Weidel-steht-fuer-AfD-zur-Wahl;art410936,8263894|titel=Bodenseekreis: Alice Weidel steht für AfD zur Wahl|werk=[[Südkurier]]|datum=2015-10-29|offline=1|archiv-url=https://archive.today/20170104/http://www.suedkurier.de/region/bodenseekreis-oberschwaben/bodenseekreis/Alice-Weidel-steht-fuer-AfD-zur-Wahl;art410936,8263894|archiv-datum=2017-01-04|zugriff=2017-01-04}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20170104/http://www.suedkurier.de/region/bodenseekreis-oberschwaben/bodenseekreis/Alice-Weidel-steht-fuer-AfD-zur-Wahl;art410936,8263894 |date=2017-01-04 }}&lt;/ref&gt; V začetku marca 2017 je na deželni strankini konferenci v Sulzu am Neckar v drugem krogu volitev za predsednico dežele izgubila proti Ralfu Özkari z 209 glasovi proti 224. &lt;ref name=&quot;SB2&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Jürgen Maier|url=http://www.schwarzwaelder-bote.de/inhalt.sulz-landesparteitag-oezkara-fuehrt-suedwest-afd.aa95dee8-1387-4c24-b00a-01881752145e.html|titel=Landesparteitag: Özkara führt Südwest-AfD|werk=[[Schwarzwälder Bote]]|datum=2017-03-05|zugriff=2017-03-06}}&lt;/ref&gt; Aprila 2017 so Weidelovo na zvezni strankarski konferenci AfD v [[Köln|Kölnu]] izvolili za vodilnega kandidata na [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]], skupaj s takratnim namestnikom predsednika stranke Alexandrom Gaulandom, z 67,7 % glasov. &lt;ref name=&quot;FAZ2&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/alexander-gauland-und-alice-weidel-sind-afd-spitzenkandidaten-14983992.html|titel=Ungleiches Spitzenduo führt AfD in den Bundestagswahlkampf|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2017-04-23|zugriff=2017-05-01}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.tagblatt.de/Nachrichten/AfDzieht-mit-Alice-Weidel-in-den-Bundestagswahlkampf-311162.html|titel=AfD&amp;nbsp;zieht mit Alice Weidel in den Bundestagswahlkampf|werk=[[Schwäbisches Tagblatt]]|datum=2016-11-20|zugriff=2017-01-04}}&lt;/ref&gt; Na zveznih volitvah leta 2017 je kandidirala kot neposredna kandidatka v volilnem okraju Bodensee, kjer je prejela 10,4  % glasov in tako zgubila proti kanditatu CDU Lotharju Riebsamenu (41,4 %), vendat pa prišla v Bundestag kot vodilna kandidatka  AfD na listi dežele Baden-Württemberg. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.swr.de/swraktuell/bw/afd-landesparteitag-in-kehl-weidel-wird-spitzenkandidatin-der-afd-bw/-/id=1622/did=18516492/nid=1622/svjpl3/index.html|titel=AfD-Landesparteitag in Kehl Weidel wird Spitzenkandidatin der AfD BW|werk=[[swr.de]]|datum=2016-11-20|offline=1|archiv-url=http://web.archive.org/web/20170522140059/https://www.swr.de/swraktuell/bw/afd-landesparteitag-in-kehl-weidel-wird-spitzenkandidatin-der-afd-bw/-/id=1622/did=18516492/nid=1622/svjpl3/index.html|archiv-datum=2017-05-22|zugriff=2017-09-17}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170522140059/https://www.swr.de/swraktuell/bw/afd-landesparteitag-in-kehl-weidel-wird-spitzenkandidatin-der-afd-bw/-/id=1622/did=18516492/nid=1622/svjpl3/index.html |date=2017-05-22 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Martin Hennings: {{Webarchive|url=http://www.schwaebische.de/region_artikel,-Union-faellt-am-See-auf-371-Prozent-_arid,10741672_toid,310.html}}&lt;/ref&gt; 

Od 26. septembra 2017 je bila Weidelova štiri leta skupaj z Alexandrom Gaulandom predsednica parlamentarne skupine AfD. Tretjega&amp;nbsp;decembra 2017 jo je zvezna strankarska konferenca AfD v Hannovru potrdila za članico zveznega izvršnega odbora.  

Za podporo svojemu političnemu delu je Weidelova, kot tudi 18 drugih članov njene poslanske skupine, najela osebje iz okolja &quot;desničarskih radikalcev tja do [[Skrajna desnica|desničarskih ekstremistov]]&quot;, kot je pokazala raziskava Zeit Online : Njen sodelavec Daniel Tapp je bil prej generalni direktor študijskega centra Weikersheim. Po  Zeit Online je skušal s svojimi predavanji in dogodki vzpostaviti stike med nacionalnimi konservativci in skrajno desnico, bil  je tudi sodelavec Barbare Rosenkranz, takratne vodilne kandidatke [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] [[Spodnja Avstrija|v Spodnji Avstriji]].  
[[Slika:2019-04-11_Plenum_des_Deutschen_Bundestages-9498.jpg|sličica| Weidelova v Bundestagu leta 2019]]
Septembra 2019 je bila Weidelova gost na »poletni akademiji« ''Inštituta za državno politiko'' (IfS) Götza Kubitscheka v Schnellrodi ([[Saška - Anhalt|Saška-Anhalt]]), kjer  je imela predavanje na temo »Politika v Berlinu«. Inštitut velja za element Nove desnice ; pred tem so bili glavni gostje politiki AfD iz radikalno desnega &quot;[[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Krila]]&quot;. Novinarjem ni bilo dovoljeno prisostvovati temu dogodku. V videoposnetku iz IfS je mogoče videti Weidelovo v pogovoru s Kubitschekom in direktorjem inštituta Erikom Lehnertom. O dogodku je povedala: »Ljudje so aktivni, željni učenja. V zraku je neka dinamika, ki mi je zelo všeč.«  David Begrich vidi Weidelov nastop kot poskus pridobivati točke pri podpornikih &quot;[[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|Krila]]&quot;. &lt;ref&gt;Jan Sternberg: {{Webarchive|url=https://www.nw.de/nachrichten/politik/22567679_Warum-AfD-Frau-Weidel-jetzt-die-Naehe-zur-Neuen-Rechten-sucht.html}}&lt;/ref&gt; Dejstvo, da je Weidelova v svojem govoru na IfS dejala tudi, da je »izziv« »igrati po pravilih, da se ne bi diskreditirali«, in da »zganjati kraval« ne bo pripeljalo nikamor, je [[Jan Sternberg]] v Frankfurter Rundschau interpretiral takole: njen cilj je tudi »pridobiti podporo za parlamentarno pot AfD v desničarskem aktivističnem okolju in opozoriti na pred preveč radikalne izjave«.  

30. novembra 2019 so Weidelovo na zvezni strankarski konferenci AfD v [[Braunschweig|Braunschweigu]] izvoiliza eno od treh namestnic zveznih tiskovnih predstavnikov svoje stranke. V 19. stoletju V nemškem Bundestagu je bila namestnica člana proračunskega odbora. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/mdb|titel=Deutscher Bundestag – Abgeordnete|zugriff=2021-02-08}}&lt;/ref&gt; Na deželni stranki AfD Baden-Württemberg v Böblingenu je bila 15. februarja 2020 izvoljena za predsednico deželnega združenja.  

Tik pred strankarsko konferenco AfD leta 2021 v Dresdnu je Weidelova izjavila, da ne bo mogla kandidirati kot glavna kandidatka na [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zveznih volitvah leta 2021]]. Maja 2021 pa je spremenila svoje stališče in skupaj z zveznim tiskovnim predstavnikom Tinom Chrupallo oblikovala ekipo za 20. Bundestag. Weidelova in Chrupalla sta odločno zanikala obtožbe, da zastopata ideje [[Krilo (Alternativa za Nemčijo)|vzhodnega krila]] stranke, ki velja za skrajno desno, in obljubila, da bosta uravnovešeno zastopala celotno stranko, &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.swr.de/swraktuell/radio/afd-chef-tino-chrupalla-alice-weidel-und-ich-sind-keine-fluegel-kandidaten-100.html|titel=AfD-Chef Tino Chrupalla: Alice Weidel und ich sind keine Flügel-Kandidaten!|werk=[[SWR Aktuell]]|hrsg=[[Südwestrundfunk]]|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210509001209/https://www.swr.de/swraktuell/radio/afd-chef-tino-chrupalla-alice-weidel-und-ich-sind-keine-fluegel-kandidaten-100.html|archiv-datum=2021-05-09|zugriff=2021-05-09}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210509001209/https://www.swr.de/swraktuell/radio/afd-chef-tino-chrupalla-alice-weidel-und-ich-sind-keine-fluegel-kandidaten-100.html |date=2021-05-09 }}&lt;/ref&gt; vodja stranke Jörg Meuthen pa je pri tem pozdravil kandidaturo para rivalov, Joane Cotar in Joachima Wundraka kot predstavnikov tako imenovanega zmernega dela AfD. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Severin Weiland|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-spitzenkandidaten-tino-chrupalla-und-alice-weidel-gegen-joana-cotar-und-joachim-wundrak-a-3043ec40-21b4-4336-9d10-7041fd283611|titel=Kampf um AfD-Spitzenkandidatur: Das Meuthen-Lager testet seine Kräfte|werk=Der Spiegel|zugriff=2021-05-09}}&lt;/ref&gt; 

25. maja 2021 je bila ekipa Weidelove in Chrupalla z notranjim glasovanjem stranke  končno izvoljena s 71 % glasov kot vodilni par za Bundestag. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/71-prozent-zustimmung-bei-mitgliedern-afd-geht-mit-duo-weidel-und-chrupalla-in-den-bundestagswahlkampf/27219260.html|titel=AfD geht mit Duo Weidel und Chrupalla in den Bundestagswahlkampf|zugriff=2021-05-25}}&lt;/ref&gt; Weidelova je tokrat v svojem zveznem volilnem okraju Bodensee dosegla tretje mesto, za kandidatom SPD Leonom Hahnom in predstavnikom CDU Volkerjem Mayer-Layem, in prejela le 9,2% prvih glasov. Z 10,1 % prvih in 10,3 % drugih glasov je bila AfD šele peta najmočnejša stranka, saj je prejela 83 sedežev, enajst manj kot leta 2017. Chrupalla in Weidelova sta že prej izjavila, da bosta skupaj kandidirala tudi za novega predsednika poslanske skupine, potem ko se je Alexander Gauland odločil, da ne bo več kandidiral. Potem ko so nekateri poslanci glede na rezultate volitev uprli &quot;dvojnemu vodstvu&quot; teh dveh članov stranke, so volitve, prvotno načrtovane za 29. september 2021, prestavili za en dan. &lt;ref&gt;{{Webarchive|url=https://www.deutschlandfunk.de/konstituierende-sitzung-neue-afd-fraktion-vertagt-wahl.1939.de.html?drn:news_id=1306563}}&lt;/ref&gt; Ko je Meuthen kmalu po volitvah vodilno dvojko obtožil, da &quot;vodita kampanjo le za lastno slavo&quot;, je Weidelova odgovorila, da ne bo dovolila, da bi &quot;kdorkoli omalovaževal&quot; izid volitev. Weidelova in Chrupalla sta opozorila tudi na »uveljavitev AfD kot desničarske stranke v Bundestagu«. 30. septembra je 50 poslancev Evropskega parlamenta glasovalo za edina kandidata za predsednika skupine, 25 jih je glasovalo proti, dva pa sta se vzdržala.  

Na nominacijskem sestanku v Ulmu v začetku oktobra 2024 je bila Weidelova izvoljena z 86,5% glasovi za vodilnega kandidata na prvem mestu na listi dežele Baden-Württemberg za zvezne volitve leta 2025. Decembra 2024 je Weidelovo za glavnega kandidata na zveznih volitvah imenoval zvezni izvršni odbor stranke AfD, ki je bila takrat druga najmočnejša stranka v nacionalnih anketah, kar je bilo potrjeno na zvezni konferenci stranke v Riesi. To je prvič, da je AfD na zveznih volitvah nominirala svojega kandidata za kanclerja. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Alice Weidel zur Kanzlerkandidatin der AfD gekürt|date=2024-12-07|issn=2195-1349|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/alice-weidel-zur-kanzlerkandidatin-der-afd-gekuert-a-64ce1a96-a424-43cf-819d-3b320984020a}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Friederike Haupt|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/alice-weidel-auf-afd-parteitag-dann-heisst-das-eben-remigration-110226826.html|titel=Alice Weidel auf AfD-Parteitag: „Dann heißt das eben Remigration“|werk=[[FAZ.net]]|datum=2025-01-12|zugriff=2025-01-14}}&lt;/ref&gt; 

== Politična stališča ==

=== Azilna in integracijska politika ===
Weidelova vidi azilno politiko zvezne vlade kot kršitev &quot;mednarodnih sporazumov&quot;. &lt;ref name=&quot;FAZ2&quot;/&gt; Poziva k » trdnjavi Evropi « in »učinkoviti razvojni pomoči«. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD-Landesparteitag in Kehl: Weidel wird Spitzenkandidatin der AfD BW {{!}} Baden-Württemberg|date=|url=http://www.swr.de/swraktuell/bw/afd-landesparteitag-in-kehl-weidel-wird-spitzenkandidatin-der-afd-bw/-/id=1622/did=18516492/nid=1622/svjpl3/index.html|access-date=2025-06-26|archive-date=2017-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170522140059/http://www.swr.de/swraktuell/bw/afd-landesparteitag-in-kehl-weidel-wird-spitzenkandidatin-der-afd-bw/-/id=1622/did=18516492/nid=1622/svjpl3/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Weidelova zavrača zdravstveno zavarovanje za prosilce za azil, kritizira to, kar vidi kot &quot;naiven&quot; pristop do [[Islam|islamskih]] pridigarjev sovraštva, in svari pred pretiranimi pričakovanji glede vključevanja beguncev na trg dela. &lt;ref name=&quot;FAZ2&quot; /&gt; V kontekstu razprave o beguncih govori o neizmerljivem bremenu za gospodarstvo in socialno državo, po njenem mnenju pa so volivci uveljavljenih strank &quot;znoreli&quot;. Po njenih besedah »nobenega pomembnega vprašanja našega časa […] ni mogoče ločiti od vprašanja migracij.«  Weidelovaželi prepovedati [[Burka|burko]] in [[nikab]] ter se zavzema tudi za prepoved naglavnih rut : [[Hidžab|Naglavne rute]] bi bilo treba &quot;prepovedati v javnih prostorih in na ulicah&quot;, ker kot &quot;absolutno [[Seksizem|seksistični]] simbol&quot; prikazuje &quot;apartheid med moškimi in ženskami&quot;.   

Decembra 2016 je Weidelova v pogovorni oddaji ''Menschen bei Maischberger'' dejala, da je [[Angela Merkel]] »seveda« delno odgovorna za posilstvo in umor Marie Ladenburger. Maischbergerjevo so pozneje kritizirali, ker je Weidelovi omogočila platformo v oddaji. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Walter Bau|url=http://www.abendblatt.de/kultur-live/tv-und-medien/article208919203/Kritik-an-Maischberger-nach-Auftritt-von-AfD-Politikerin.html|titel=Kritik an Maischberger nach Auftritt von AfD-Politikerin|werk=[[Hamburger Abendblatt]]|datum=2016-12-08|zugriff=2016-12-30}}&lt;/ref&gt; 

Potem ko je Weidelova v svojem inavguracijskem govoru kot vodilna kandidatka med drugim podžgala strah pred &quot;otipavanjem tujcev&quot; in obljubila zavezanost &quot;našim vrednotam, naši identiteti&quot;, jo je Alan Posener v ''Welt'' opisal kot &quot;prihodnost AfD, novo Petryjevo. Karizmatična, lepa, inteligentna, retorično nadarjena in očitno pripravljena žrtvovati načela za oblast.&quot; &lt;ref name=&quot;welt-163934830&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=[[Alan Posener]]|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article163934830/Die-Koenigin-wird-mit-Handkuss-abserviert-ein-Drama-in-fuenf-Akten.html|titel=Das Drama um die AfD-Chefin Petry in fünf Akten|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2017-04-23|zugriff=2017-06-15}}&lt;/ref&gt; 

Maja 2018 je Weidelova v govoru v Bundestagu izjavila naslednje: »Burke, dekleta v naglavnih rutah, moški z noži na plačnih lističih in drugi ničvredneži ne bodo zagotovili naše blaginje, gospodarske rasti in predvsem socialne države.« Te pripombe so bile ostro kritizirane. Predsednik Bundestaga Wolfgang Schäuble je Weidelovo oštel, ker so njene izjave diskriminirale vse ženske, ki nosijo naglavno ruto. V intervjuju za n-tv je Weidelova pozneje izrazila svoje nerazumevanje, da je bilo to razumljeno kot provokacija. V istem govoru o proračunski razpravi je Weidelova govorila tudi o »povečanju prebivalstva zaradi priseljenskih kriminalcev z več identitetami« ter o »strategiji zamenjave generacij z nereguliranim priseljevanjem« in vlado obtožil, da želi »ljudstvo samo izbrati in sestaviti«. To je bil namig na teorijo zarote nove [[Teorija zarote|desnice]] o &quot; [[Velika zamenjava|veliki zamenjavi]] &quot;.  

Avgusta 2021 je v povezavi s talibansko osvojitvijo Afganistana in posledičnimi begunskimi razmerami v državi pozvala k moratoriju na azil v Zvezni republiki Nemčiji in trdila, da se &quot; leto 2015 ne sme ponoviti&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Tanja Koch|url=https://www.fr.de/politik/afghanistan-bundestagswahl-flucht-taliban-wahlkampf-seehofer-weidel-laschet-zr-90926955.html|titel=Flüchtende aus Afghanistan als Wahlkampfthema: Seehofer, Weidel und Laschet sorgen für Aufregung|werk=[[fr.de]]|datum=2021-08-17|zugriff=2021-08-17}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2025 je Weidelova na zvezni strankarski konferenci v Riesi izrazila svojo podporo izrazu » ponovna migracija «. Dejala je, da morajo zdaj priti do obsežnih repatriacij in da »če se temu reče remigracija, potem se temu reče remigracija«.  

=== EU in gospodarska politika ===
Leta 2017 je Weidelova predlagala izključitev [[Španija|Španije]] in [[Portugalska|Portugalske]] iz [[Evroobmočje|evroobmočja]]. &lt;ref name=&quot;FAZ2&quot;/&gt; Zavzemala se je tudi za izstop Nemčije iz evroobmočja in pozvala k vrnitvi k valuti, ki jo podpira zlato. Weidelova je pozvala k poenostavitvi davkov in odpravi davka na dediščino. &lt;ref name=&quot;FAZ2&quot; /&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Roland Pichler|url=https://www.stuttgarter-nachrichten.de/inhalt.alice-weidel-von-der-afd-die-frau-im-hintergrund-tritt-an.e68f11d8-1857-4e1b-939b-eaa9d2253c0d.html|titel=Alice Weidel von der AfD: Die Frau im Hintergrund tritt an|hrsg=Stuttgarter Nachrichten|datum=2016-11-12|zugriff=2025-01-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Nasprotovala je [[Minimalna plača|minimalni plači]]. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Martin Nefzger|url=https://www.morgenpost.de/politik/article238881681/alice-weidel-afd-infos-partnerin-privat-lebenslauf-kinder-politik-steckbrief.html|titel=Alice Weidel (AfD): Partnerin, Privates, Politik – Die Infos|datum=2024-01-15|zugriff=2024-01-16|sprache=de}}&lt;/ref&gt; V intervjuju za Bild leta 2017 je [[Margaret Thatcher]] opisala kot svojo politično vzornico. V intervjuju za londonski ''Financial Times'', objavljenem 22. januarja 2023, je Weidelova orisala pristop svoje stranke v primeru prevzema vlade: Če bi bil poskus AfD za rešitev &quot;demokratičnega primanjkljaja&quot; EU neuspešen, bi se glasovalo o izstopu Nemčije iz EU po zgledu Velike Britanije. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/afd-chefin-alice-weidel-sieht-brexit-als-modell-fuer-deutschland-19465903.html|titel=AfD-Chefin Alice Weidel sieht Brexit als „Modell für Deutschland“|datum=2024-01-22|zugriff=2025-01-05|sprache=de}}&lt;/ref&gt; Vodilni ekonomisti menijo, da je to najhujša gospodarska katastrofa. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=David Böcking, Isabell Hülsen und Michael Sauga|url=https://www.spiegel.de/wirtschaft/soziales/alice-weidel-und-die-idee-vom-dexit-das-waere-der-wirtschaftliche-super-gau-fuer-deutschland-a-594e8eb0-6d22-4c80-a552-6aa68c1f02ee|titel=Ökonomen zerpflücken Weidels Dexit-Idee|werk=spiegel.de|datum=2024-01-23|zugriff=2024-01-23|sprache=de}}&lt;/ref&gt; 

=== Zunanja politika ===
V intervjuju za ameriško revijo ''The American Conservative'' v začetku januarja 2025 je Weidelova komentirala odnose Nemčije z ZDA. Nemčija je &quot;kolonija&quot; ZDA brez pravice do samostojnega odločanja o svoji energetski in zunanji politiki. Nemčijo je opisala tudi kot &quot;sužnjo ZDA&quot;, kar se odraža tudi v [[NATO|Natu]]. »Mi Nemci,« je rekla Weidel, »smo poraženo ljudstvo.« Zasužnjena je imela Nemčija »najplemenitejšo pravico«, da v bojih »svojega gospodarja« ne sodeluje. Vendar pa suženj, ki se bori, sčasoma zahteva svojo svobodo »in išče svojo srečo«. Kljub temu je volilno zmago [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] opisala kot &quot;navdihujočo&quot;. T-Online je zapisal, da so bile podobne teorije o domnevnem pomanjkanju suverenosti Nemčije še posebej priljubljene med državljani Reicha.  

V začetku leta 2025 je glede nemške politike do Rusije dejala, da je »navdušenje« nad vojaško podporo »s strani države vsiljena vojna norost«, ki ignorira kakršno koli realistično oceno vojaških razmer. Glede CDU je govorila o »spolnih fantazijah impotentnih ljudi«, ki so se razkrile v domnevnih pozivih k vojni. Kmalu po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] februarja 2022 je Weidelova v ''jutranji reviji ARD'' dejala, da je Rusija začela vojno, potem ko je bila užaljena. Oktobra 2022 je izjavila, da slogan AfD »Naša država na prvem mestu« (ki temelji na sloganu »Francija na prvem mestu« Nacionalne fronte pod Jean-Mariejem Le Penom) poziva k »ne vrednotno usmerjeni zunanji politiki«, temveč k »interesno usmerjeni zunanji politiki za našo državo«. Nemčija si je s svojo politiko sankcij škodovala sama sebi in jo &quot;velike sile mečkajo med seboj&quot;. Dejala je, da »veliki poraženec« ne bo Rusija ali Ukrajina, temveč Nemčija, saj se »proti Nemčiji bije gospodarska vojna«. Čeprav je bil ruski napad »v nasprotju z mednarodnim pravom«, ni bilo smisla »vmešavati se«, saj to, kar je to na koncu pomenilo za Ukrajino in Rusijo, za delitev ozemlja, »sploh ni bila naša stvar«. Privesti predsednika [[Vladimir Putin|Putina]] pred sodišče za vojne zločine je &quot;popolnoma nerealno&quot;. Sovražnosti je treba ustaviti, Ukrajina pa mora biti tudi »odgovorna«, saj ne gre, »da Zahod brez premisleka sprejme ukrajinske maksimalne zahteve«. Weidelova in Chrupalla sta ob govoru ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]] v Bundestagu junija 2024 izjavila, da nočeta &quot;poslušati govornika v kamuflaži&quot;. Zelenskemu se je mandat &quot;potekel&quot; in on je &quot;na položaju le še kot vojni in prosjaški predsednik&quot;. Zato se je izvršni direktor poslanske skupine odločil, da se govora ne bo udeležil. Kljub temu so bili na plenarnem zasedanju prisotni štirje poslanci stranke AfD. Med strankarsko konferenco AfD konec junija 2024 je izjavila, da je v interesu Nemčije in Evrope, »da Ukrajina ne pripada Evropski uniji in Evropi«.   

Glede vprašanja nemških dobav orožja Izraelu glede na [[Vojna v Gazi|spopade v Gazi]] po terorističnem napadu Hamasa je Weidelova avgusta 2024 dejala, da je treba pravico Izraela do obstoja &quot;braniti z vsemi diplomatskimi sredstvi&quot;. Vendar pa »z orožjem preprosto ne pridemo nikamor«; lahko bi »razmišljali o orožju za obrambne namene«, vendar to »ne bi bilo uporabno za nadaljnje ofenzive«, ker »bi sicer le izzvali protinapade«. Premier [[Benjamin Netanjahu]] »nenehno deluje proti rešitvi dveh držav«, izraelsko vlado pa je treba tudi kritizirati.  

=== Globalno segrevanje/energetska politika ===
[[Slika:2019-09-01_Wahlabend_Sachsen_by_Sandro_Halank–039.jpg|sličica| Weidelovaleta 2019]]
Leta 2019 je Weidelova izrazila svoje stališče o zanikanju [[Zanikanje podnebnih sprememb|podnebnih sprememb]]. Ne verjame, »da je človeški vpliv na [[globalno segrevanje]] pomemben«. AfD je svoje stališče o tem že spremenila med kampanjo za evropske volitve leta 2019 in govorila o znakih človeškega vpliva. Weidelova se je sklicevala na danskega fizika Henrika Svensmarka, ki meni, da je vpliv [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na podnebje precenjen. Poleg tega naj bi raziskovalci na Niels Bohr Institute (NBI) rekli, da glede visokih ravni CO2»obstaja veliko močnejša povezava s sončno aktivnostjo« . Vendar Svensmark od leta 1993 ni delal na NBI, NBI pa njegovih hipotez ne podpira. Z izjavami o sončni energiji, ki jih je citirala Weidelova, se inštitut ni nanašal na Zemljo, temveč na [[Mars]]. Tiskovni predstavnik Weidelove je kot drug vir poleg Svensmarka navedel tudi geofizika Eigila Friis-Christensena, ki je do leta 2006 delal na NBI. Vendar pa njegova raziskava na to temo, kot so jo prevzeli Weidelovain drugi podnebni skeptiki, ni utemeljena.  

Na zvezni konferenci stranke AfD v Riesi januarja 2025 je Weidelova dejala, da bi vlada AfD &quot;jasno znova aktivirala delujoče [[Jedrska elektrarna|jedrske elektrarne]]&quot;; pozvala je tudi k daljšemu obratovalnemu času termoelektrarn na premog. Obljubila je tudi ponovni zagon cevovoda North Stream za oskrbo ruskega plina skozi Baltsko morje. Dejala je tudi, da bi vlada pod njenim vodstvom &quot;podrla vse [[Vetrna turbina|vetrne turbine]]&quot; - označila jih je za &quot;mline sramu&quot;. Po N-TV »verjetno ni naključje«, da ta »nekoliko nenavadna izjava« Weidelove [[Björn Höcke|spominja na Björn Höckejev opis spomenika holokavsta v Berlinu kot »spomenika sramu«]].     

=== Družinska politika in istospolne poroke ===
Kljub nasprotnim izjavam različnih članov AfD in nejasni strankarski liniji, ki se v svojem programu zavezuje k &quot;tradicionalni družini kot vzoru&quot; in pušča odprto vprašanje, ali istospolno partnerstvo z otroki šteje za družino, Weidelova vidi AfD kot &quot;garanta pravic [[Homoseksualnost|homoseksualcev]]&quot;. V teh zadevah je njen govor ideološko blizu LGBT konzervativizmu. &lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.tagesspiegel.de/gesellschaft/queerspiegel/richard-grenell-alice-weidel-jens-spahn-rechts-unterm-regenbogen/22852456.html|title=Richard Grenell, Alice Weidel, Jens Spahn: Rechts unterm Regenbogen|language=|first=Inga|last=Barthels|publisher=[[Tagesspiegel]]|work=Tagesspiegel.de|date=2018-07-26|accessdate=2021-09-24}}&lt;/ref&gt; To stališče združuje z negativnim odnosom do azilnega prava in islama. Weidelova je izjavila, da na družinsko politiko gleda bolj liberalno kot pa njena stranka: »Družina je tam, kjer so otroci.« &lt;ref name=&quot;faz-15080234&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Justus Bender|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/ehe-fuer-alle-der-alice-weidel-effekt-in-der-afd-15080234.html|titel=Der Alice-Weidel-Effekt|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2017-06-28|zugriff=2017-09-01}}&lt;/ref&gt; Frakcija AfD pod vodstvom Weidela je kljub temu [[Istospolna zakonska zveza|istospolne poroke,]] ki so v Nemčiji bile dovoljene s 1. oktobrom 2017, zavrnila. V predlogu nemškemu Bundestagu z dne 8.&amp;nbsp;Oktobra 2018 je poslanska skupina AfD neuspešno pozvala k odpravi pravice do istospolnih porok. Weidelova švicarska partnerica Sarah Bossard se je javno zavzemala za »zakonsko zvezo za vse« in se zavzela za njeno potrditev na – uspešnem – [[Istospolna zakonska zveza|referendumu 26. junija 2008.&amp;nbsp;Septembra 2021 o uvedbi istospolnih porok v Švici]]. Bossard je kampanjo proti »zakonu za vse« označila za »neokusno« in kot znak ignorance, kaj  resnično življenje je.  

=== Cerkve ===
Konec leta 2017 je Weidelova obtožil obe glavni krščanski cerkvi, da igrata neslavno vlogo, kot že v tretjem rajhu. Uradne cerkve so »popolnoma politizirane« in ločitev cerkve od države se ne spoštuje več. Po njenih besedah je AfD zdaj edina krščanska stranka. Predstavniki obeh cerkva so že prej večkrat svarili pred stranko AfD in njeno begunsko politiko. To enačenje z vedenjem uradnih cerkva v nacistični dobi, ki ga je po poročanju ''Sächsische Zeitung'' pogosto zaznamovala ureditev »skoraj do točke Gleichschaltung«, so predstavniki Nemške škofovske konference in Evangeličanske cerkve v Nemčiji opisali kot »[[Polemika|polemiko]]« in »iztirjenje«. Namesto komentarja so gospe Weidelovi zaželeli »čas za razmislek« in »božič, poln svetlobe in spoznanja«. &lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.sz-online.de/nachrichten/weidel-provoziert-kirchen-mit-vergleich-zur-nazi-zeit-3844710.html}}&lt;/ref&gt; 

Po strankarski konferenci leta 2017 sta Weidelova in Gauland prekinila komunikacijo z zvezno tiskovno predstavnico Frauke Petry ; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.stern.de/politik/deutschland/afd-spitzenkandidaten-wechseln-kein-wort-mehr-mit-frauke-petry-7588052.html|title=AfD-Spitzenkandidaten wechseln kein Wort mehr mit Frauke Petry|date=2017-08-22}}&lt;/ref&gt; Petryjeva je avgusta 2017 izrazila pripravljenost za pogovor z vodilnimi kandidati. V tednu pred zveznimi volitvami leta 2017 je Petryjeva ustanovila ''Modro stranko'', se distancirala od njiju in izrazila razumevanje za volivce, ki so bili nad njunimi izjavami &quot;zgroženi&quot;.  
[[Slika:2019-04-11_Pressekonferenz_der_AfD_by_Olaf_Kosinsky-8134.jpg|sličica| Weidelova leta 2019]]
Po poročanju medijev je Weidelova v [[Alternativa za Nemčijo|zveznem izvršnem odboru stranke AfD]] po [[Björn Höcke|govoru v Dresdnu]] glasovala za postopek izključitve [[Björn Höcke|Björna Höckeja]]. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Ferdinand Otto|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-02/bjoern-hoecke-afd-parteiausschluss/komplettansicht|titel=Höcke kann noch gewinnen|werk=[[Die Zeit#Zeit Online|zeit.de]]|datum=2017-02-13|zugriff=2017-04-23}}&lt;/ref&gt; Vendar pa je po izvolitvi za vodilno kandidatko izjavila, da se bo v prihajajoči volilni kampanji skupaj s Höckejem borila za glasove. &lt;ref name=&quot;welt-1639284352&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.welt.de/politik/article163928435/Weidel-will-Wahlkampf-auch-zusammen-mit-Hoecke-fuehren.html|titel=AfD: Alice Weidel will Wahlkampf auch zusammen mit Björn Höcke führen|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2017-04-23|zugriff=2017-04-23}}&lt;/ref&gt; Julija 2019 sta Weidelova in Höcke po posredovanju novega desničarskega založnika Götza Kubitscheka obljubila, da se ne bosta več javno napadala. V zvezi z desničarsko konservativno stranko ''Junge Freiheit'' je Weidelova zanikala »zavezništvo« in poudarila svojo pripravljenost, da je »vedno odprta za dialog«. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=''Weidel widerspricht „Spiegel“-Bericht: „Von einem Bündnis mit Höcke zu sprechen, ist völliger Unsinn.“''|date=2019-07-12|url=[https://www.tagesspiegel.de/politik/von-einem-bundnis-mit-hocke-zu-sprechen-ist-volliger-unsinn-5025820.html Online]}}&lt;/ref&gt; Februarja 2020 – med vladno krizo v Turingiji leta 2020 – je Weidelova izjavil, da tega, kar je Höcke tam dosegel, »še nihče pred njim ni dosegel«. Za to si zasluži »najvišje spoštovanje«. Weidelova je komentirala Höckejev nastop jeseni 2022 v Geri na dogodku skupaj s predstavniki desničarske skrajne skupine &quot;Svobodna Saška&quot; (ki je na seznamu nezdružljivosti AfD) in dejala: &quot;če gospod Höcke tam nastopi, potem to lahko stori.&quot; Glede Höckeja je dejala: &quot;Razlikujeva se v jeziku in značaju.&quot; Čeprav Höcke govori o Zahodu kot o » mavričnem imperiju«, Weidelova (ki sama živi z žensko) pravi, da ve, kaj to pomeni, namreč »to pretirano razkazovanje ideologije«.  

Po izjavi Alexandra Gaulanda, da želi »političarko SPD Aydan Özoğuz poslati na smeti v [[Anatolija|Anatoliji]] «, &lt;ref name=&quot;faz-15594692&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=AFP|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/in-anatolien-entsorgen-ermittlungen-gegen-gauland-eingestellt-15594692.html|titel=Ermittlungen gegen Gauland eingestellt|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung#FAZ.NET|FAZ.net]]|datum=2018-05-17|zugriff=2018-11-15}}&lt;/ref&gt; je Weidelova branila Gaulanda. Izjava je bila &quot;stvar okusa&quot; in Gauland je imel v tem prav. &lt;ref name=&quot;welt-168190430&quot;&gt;{{Internetquelle|url=http://www.welt.de/politik/deutschland/article168190430/So-verteidigt-Weidel-Gaulands-Wunsch-Oezoguz-zu-entsorgen.html|titel=AfD-Debatte: So verteidigt Alice Weidel Gaulands Wunsch, Özoguz „zu entsorgen“|werk=[[Die Welt#Online-Ausgabe|welt.de]]|datum=2017-08-31|zugriff=2017-09-01}}&lt;/ref&gt; 

== Razmerje do nemške zgodovine ==

=== »Kult krivde« in izjava ob koncu vojne leta 1945 ===
Nekaj časa pred [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznimi volitvami leta 2017]] je Weidelova na svojem [[Twitter]] kanalu zapisala: »Po letu 1945: Uspešno izbrisano iz kolektivnega spomina. Grozodejstva nad nemškim prebivalstvom po drugi svetovni vojni. […] Ker morda sploh ne sodijo v kult krivde. Moj oče je doživel lakoto pozimi leta 1948 – tako kot mnogi drugi otroci. O tem se molči. Jaz tega ne počnem.« V povezavi z nacističnimi vojnimi zločini in z njimi povezano kulturo spomina je govorila o &quot;kultu krivde&quot;, kot so to pred tem storili vidni člani AfD, na primer [[Björn Höcke]] in Jens Maier. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/alice-weidel-beherrscht-die-rechtspopulistische-rhetorik-li.13507|titel=Alice Weidel beherrscht die rechtspopulistische Rhetorik|werk=Berliner Zeitung|zugriff=2021-08-15}}&lt;/ref&gt; Na začetku volilne kampanje za [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zvezne volitve leta 2021]] v Schwerinu avgusta 2021 je Weidelova tudi izjavila, da se AfD zavzema za Nemčijo »[…]&amp;nbsp;v kateri se ne bi obtoževalo glede dejanj davno umrlih generacij, da bi iz njih imeli politični dobiček, temveč da bi se zapolnile vrzeli.” &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/politik/Weidel-will-mehr-Stolz-auf-Deutschland-article22735453.html|titel=Weidel will mehr Stolz auf Deutschland|werk=n-tv Nachrichten|zugriff=2021-08-15}}&lt;/ref&gt; 

Septembra 2023 je Weidelova v poletnem intervjuju za ARD na vprašanje, zakaj se za razliko od svojega sopredsednika Chrupalla ni udeležila sprejema ruskega veleposlaništva ob [[Dan zmage (9. maj)|obletnici zmage]] nad [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]], odgovorila: »Praznovanje poraza lastne države z nekdanjo okupacijsko silo je nekaj, pri čemer sem se osebno odločila – tudi glede na zgodbo o pobegu mojega očeta – da ne bom sodelovala.« Opis osvoboditve Nemčije s strani zaveznikov kot &quot;poraza&quot; je bil deležen ostrih kritik, govorilo pa se je tudi o &quot;izkrivljanju zgodovine&quot;. Zgodovinar Sven Felix Kellerhoff je spomnil na govor Richarda von Weizsäckerja leta 1985 in ugotovil, da Weidelova zaostaja za konsenzom. Von Weizsäcker je omenil tudi »trpljenje, ki ga je povzročil beg in izgon« v tistem času, vendar tega ni pripisal »koncu vojne, temveč zgrešeni poti nacionalsocializma«.   

=== Dojemanje in slika Adolfa Hitlerja ===
V pogovoru z [[Elon Musk|Elonom Muskom]] 9. januarja 2025 na svoji platformi [[Twitter|X]] je Weidelova trdila, da je bil [[Adolf Hitler]] pravzaprav [[Komunizem|komunist]] ; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Oliver Moody|url=https://www.thetimes.com/world/europe/article/hitler-was-really-a-communist-afd-leader-tells-elon-musk-on-x-8l75vhsbh|titel=Hitler was really a communist, AfD leader tells Elon Musk on X|werk=thetimes.com|datum=2025-01-09|zugriff=2025-01-10|sprache=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.sueddeutsche.de/panorama/weidel-im-talk-mit-musk-hitler-war-ein-kommunist-li.3180020|titel=Weidel im Talk mit Musk: „Hitler war ein Kommunist“|werk=[[sueddeutsche.de]]|datum=2025-01-09|zugriff=2025-01-10}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250117215438/https://www.sueddeutsche.de/panorama/weidel-im-talk-mit-musk-hitler-war-ein-kommunist-li.3180020 |date=2025-01-17 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Michael Thaidigsmann|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/alice-weidel-und-ihr-running-mate/|titel=Alice Weidel und ihr Running Mate|werk=juedische-allgemeine.de|datum=2025-01-09|zugriff=2025-01-10}}&lt;/ref&gt; dobesedno: »Ni bil [[Konservatizem|konservativec]], ni bil [[Liberalizem|liberalec]]. Bil je komunističen, [[Socializem|socialističen]] tip« in da ni bil »nič drugega kot [[Antisemitizem|antisemitski]] socialist«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Jessica Parker|url=https://www.bbc.com/news/articles/cr7errxp5jmo|titel=Musk interviews German far-right frontwoman Alice Weidel|werk=[[British Broadcasting Corporation|bbc.com]]|datum=2025-01-10|zugriff=2025-01-10|sprache=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Kate Brady|url=https://www.washingtonpost.com/world/2025/01/09/elon-musk-alice-weidel-afd-germany/|titel=Elon Musk and far-right German leader Alice Weidel endorse each other in interview|werk=[[The Washington Post]]|datum=2025-01-09|zugriff=2025-01-10|sprache=en}}&lt;/ref&gt; Večina zgodovinarjev zavrača uvrstitev Hitlerja in [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistov]] med &quot;[[Politična levica|leve]]&quot; in &quot;socialiste&quot;. To je pogost argument Nove desnice. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Nils Metzger|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/faktencheck-weidel-musk-100.html|titel=Elon Musk und Alice Weidel im Faktencheck|werk=zdf.de|datum=2025-01-10|zugriff=2025-01-10}}&lt;/ref&gt; Hitler sam je leta 1928 izjavil, da [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] ni socialistična. Medtem ko levičarske ideologije, kot sta socializem in komunizem, stremijo k idealu enakosti, nacionalsocialistični pogled na svet temelji na neenakosti ljudi (nadrejene rase in podčloveka) in [[Rasizem|rasizmu]], kar je na koncu privedlo do [[Holokavst|holokavsta]]. Nacionalsocialisti so preganjali in morili komuniste; protikapitalistično in [[Revolucija|revolucionarno]] krilo NSDAP so umorili ali odstranili med [[Noč dolgih nožev|Röhmovim pučem]] leta 1934. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Carla Reveland, Pascal Siggelkow, ARD-faktenfinder|url=https://www.tagesschau.de/faktenfinder/musk-weidel-102.html|titel=Musk und Weidel: Falschaussagen von Migration bis Nationalsozialismus|werk=tagesschau.de|datum=2025-01-10|zugriff=2025-01-10}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Felix Huesmann|url=https://www.rnd.de/politik/alice-weidel-und-elon-musk-der-talk-auf-x-im-faktencheck-NXHDQUIPJBA2VFSKNYCG5NFVVE.html|titel=Alice Weidel und Elon Musk: Der Talk auf X im Faktencheck|werk=rnd.de|datum=2025-01-09|zugriff=2025-01-10}}&lt;/ref&gt; 

Weidelova je v oddaji RTL ponovila, da je povsem jasno Hitler bil [[Politična levica|levičar]], »ki je uporabljal iste metode kot danes«, z »Gleichschaltung medijev, omejitvami pri oblikovanju mnenj in drugimi prepovedmi ter izključevanjem drugih mnenj«. Hitler in [[Josif Stalin|Stalin]] sta si bila &quot;brata po duhu&quot;. Po Weidelovih besedah je bila »največja napaka v zgodovini«, da so »Hitlerja opisali kot [[Politična desnica|desničarja]] in konservativca«. Poudarila je tudi, da je tudi publicist Sebastian Haffner Hitlerja videl kot precej levega politika. Več znanstvenikov je Weidelu nasprotovalo: Andreas Wirsching je Weidelove izjave označil za »zgodovinsko v temeljih napačne«. Takšno nekaj je priljubljena prevara in propagandni manever desničarskih ekstremističnih krogov. Ilko-Sascha Kowalczuk je govoril o »neverjetnem zgodovinskem revizionizmu«. Po besedah Larsa Rensmanna so Weidelove izjave »lažn , »[[Dezinformacija|dezinformacije]] in dimna zavesa«. Desničarski ekstremizem temelji na ideologiji »biološko konstruirane neenakosti«, kar je v nasprotju z levičarsko »univerzalistično« ideologijo enakosti. Stefanie Schüler-Springorum je poudarila, da je bilo leta 1930 znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|NSDAP]] razoroženo »majhno socialno-revolucionarno, a [[Marksizem|protimarksistično]] krilo« in da je »zavezništvo konservativnih elit« leta 1933 pripeljalo nacionalsocialiste na oblast, nakar so bili komunisti in socialisti preganjani in umorjeni. Tudi Albrecht von Lucke je Weidelove izjave opisal kot &quot;absurdne&quot;; Hans Vorländer je govoril o &quot;zelo resnem izkrivljanju zgodovine&quot;. Michael Wildt in Thomas Weber sta poudarila, da Hitler z ekonomskega vidika ni bil levičar. Jens-Christian Wagner je Weidelove izjave označil za »posmeh žrtvam«. Protikapitalistična retorika nacionalsocialistov ni temeljila na takšnem programu, temveč na &quot;socialno harmonični ideologiji nacionalne skupnosti&quot;.   Weidlu je nasprotoval tudi častni predsednik AfD Alexander Gauland. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/gauland-weidel-interview-hitler-aussage-100.html|titel=Weidel und die Widersprüche der AfD|werk=[[ZDF]]|datum=2025-02-19|zugriff=2025-04-07}}&lt;/ref&gt; Tudi portal za preverjanje dejstev [[Correctiv]] nasprotuje stališču, da je bil Hitler antikapitalist ali socialist, pri čemer se sklicuje na Jürgena P. Langa. Že leta 1925 je Hitler vodil kampanjo, s katero je preprečil vključitev pozivov k &quot;nacionalnemu socializmu&quot; v program stranke. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Matthias Bau|url=https://correctiv.org/faktencheck/2025/01/16/anders-als-von-alice-weidel-behauptet-war-hitler-kein-kommunist/|titel=Anders als von Alice Weidel behauptet, war Hitler kein Kommunist|werk=Correctiv|zugriff=2025-01-20}}&lt;/ref&gt; 

=== Antisemitizem in judovstvo ===
Leta 2018 je Weidelova izjavila, da je po kritiki poslanca AfD Wolfganga Gedeona glede združevanja ''Judov v stranki AfD'' »napočil čas, da ga končno izključijo iz stranke«. Ob podelitvi Zveznega križca za zasluge judovskemu pianistu Igorju Levitu in drugim.&amp;nbsp;Vendar pa je Weidelova leta 2020 javno obtožila zveznega predsednika [[Frank-Walter Steinmeier|Franka-Walterja Steinmeierja,]] da je v podporo svojemu stališču proti antisemitizmu &quot;poglabljal razkol v naši državi&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=|url=https://www.zeit.de/kultur/musik/2020-10/igor-levit-kritik-sz-politisches-engagement-alice-weidel|titel=Auf der falschen Klaviatur|werk=[[Die Zeit]]|hrsg=|datum=2020-10-16|zugriff=2020-10-21}}&lt;/ref&gt; 

Potem ko je Charlotte Knobloch, predsednica Izraelske skupnosti München in Zgornje Bavarske, na spominski prireditvi v bavarskem deželnem parlamentu v začetku leta 2019 kritizirala AfD, češ da stranka &quot;ne stoji na podlagi naše demokratične ustave&quot;, in je nato veliko število bavarskih poslancev AfD zapustilo plenarno dvorano, je Weidelova na Twitterju zapisala: &quot;Najboljša prijateljica Mamice, Charlotte Knobloch, si je dejansko drznila zlorabiti spominsko prireditev v bavarskem deželnem parlamentu za neokusno strankarsko politiko. Kako nizko se lahko človek spusti?&quot;  

Potem ko je Weidelova v članku za novi desničarski tednik ''Junge Freiheit'' zapisala, da so »diskreditacija 'meščanske' družine, zgodnja in pretirana seksualizacija, spolnost in multikulturalizem« »sadovi kulturnega marksizma«, je raziskovalec desničarskega ekstremizma Matthias Quent ta radikalno desničarsko in antisemitsko izrazoslovje primerjal z izrazom »kulturni boljševizem«, ki ga pogosto uporabljajo [[Nacionalsocializem|nacionalsocialisti]]. Quent je pojasnil, da je antisemitski nacionalsocialistični avtor Klaus Schickert pisal o &quot;kulturnih marksistih&quot; v krogu [[György Lukács|Georga Lukácsa]]. Dalje, da sta desničarska terorista in množična morilca [[Anders Behring Breivik]] leta 2011 in Brenton Tarrant leta 2019 svoja dejanja upravičila z obrambo pred &quot;kulturnim marksizmom&quot; in njegovimi domnevnimi posledicami.  

== Polemike ==

=== Weidelova proti »politični korektnosti« ===
Po svoji nominaciji za vodilno kandidatko na [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] je Weidelova dejala, da tako imenovana politična korektnost spada na »smetišče zgodovine«. &lt;ref&gt;{{Webarchive|url=http://www.deutschlandfunk.de/moeglicher-afd-einzug-in-den-bundestag-merkel-muss-weg.720.de.html?dram:article_id=384429}}&lt;/ref&gt; Christian Ehring je to vprašanje obravnaval v satirični oddaji ''Extra 3'' : »Ja, dovolj politične korektnosti. Bodimo vsi narobe. Nacistična prasica ima glede tega prav. Je bilo to dovolj narobe? Upam, da je bilo.« AfD je Ehringovo izjavo označila za &quot;žaljivo in obrekljivo&quot; ter napovedala, da bo razmislila o pravnih ukrepih. Weidelovo zahtevo za enkratno prepoved zoper NDR je regionalno sodišče v Hamburgu  zavrnilo. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.spiegel.de/kultur/gesellschaft/alice-weidel-gericht-weist-antrag-auf-einstweilige-verfuegung-der-afd-zurueck-a-1148075.html|title=Unterlassungserklärung wegen „Nazi-Schlampe“: Weidel verliert vor Gericht gegen „extra&amp;nbsp;3“|date=2017-05-17}}&lt;/ref&gt;   

=== Odhod iz volilne oddaje ===
Weidelova je 5. septembra 2017 zapustila volilno oddajo ZDF ''Deutschland, wie geht's? (Nemčija, kako ti gre?'') kmalu po tem, ko jo je generalni sekretar CSU Andreas Scheuer prosil, da se distancira od Alexandra Gaulanda in Björna Höckeja. Ko je le nekaj minut kasneje v sporočilu za javnost omenila le voditeljico Marietto Slomko, ne pa Scheuerja, so mediji Weidelovo vedenje opisali kot dobro premišljeno &quot;taktiko volilne kampanje&quot;. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/newsticker/dpa_nt/infoline_nt/brennpunkte_nt/article168358477/AfD-Kandidatin-Weidel-verlaesst-ZDF-Wahlsendung.html|titel=AfD-Kandidatin Weidel verlässt ZDF-Wahlsendung|werk=[[Die Welt]]|zugriff=2017-09-06}}&lt;/ref&gt; Celo [[Mimika|strokovnjak za mimiko]] Dirk Eilert ni bil mnenja, da je bil slovo Weidelove bilo spontano ; zdelo se je, da se je &quot;v tej situaciji sama sebi ugajala&quot;. Glavni urednik Peter Frey je govoril o »inscenaciji«.   

=== Afera z elektronsko pošto ===
Dva tedna pred zveznimi volitvami septembra 2017 je ''Welt am Sonntag'' objavil elektronsko sporočilo, ki ga je Weidelova poslala 24. februarja 2013. E-poštno sporočilo med drugim vsebuje [[Teorija zarote|teorije zarote]] iz konteksta gibanja državljanov rajha (Reichsbürger) in opisuje Sinte, Rome in Arabce kot »kulturno tuja ljudstva«, ki »nas preplavljajo«. Člane vlade Angele Merkel je opisala tudi kot &quot;sovražnike ustave&quot;, &quot;lutke zmagovitih sil druge svetovne vojne&quot; in &quot;svinje&quot;. V prvi reakciji je Weidelova zanikala, da bi napisala to elektronsko sporočilo, nakar je Die ''Welt'' izjavil, da ima izjavo pod prisego prejemnika. Po poročanju ''Welt am Sonntag'' je Weidelov odvetnik končno potrdil, da je do elektronske korespondence sploh prišlo, in obtožb o ponarejanju v zvezi s konkretnim elektronskim sporočilom ni več izrekel. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Martin Lutz, Uwe Müller|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article168695526/AfD-Spitzenkandidatin-Weidel-spricht-nicht-mehr-von-Faelschung.html|titel=Alice Weidel spricht nicht mehr von Fälschung|werk=Die Welt|zugriff=2018-11-06}}&lt;/ref&gt; Weidelova je to komentirala z besedami, da si »svet izmišlja obrat, ki ne obstaja« in da »še naprej ne bo skakala skozi obroče te kampanje blatenja«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.faz.net/aktuell/politik/alice-weidel-spricht-offenbar-nicht-mehr-von-faelschung-15202774.html|titel=AfD-Spitzenkandidatin Weidel plötzlich kleinlaut|werk=faz.net|datum=2017-09-17|zugriff=2017-09-19}}&lt;/ref&gt; Frauke Petry, ena od dveh zveznih tiskovnih predstavnic stranke AfD, je v intervjuju za Leipziger Volkszeitung (LVZ) izrazila, da razume, da bodo »volivci zgroženi« nad elektronskim sporočilom, &lt;ref&gt;Andreas Debski, Andreas Tappert: {{Webarchive|url=http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/Allein-in-der-Opposition-Druck-zu-machen-reicht-nicht-aus}}&lt;/ref&gt; ki ga je LVZ razumel kot njeno distanciranje od takratnega vodilnega kandidata stranke. &lt;ref&gt;Andreas Debski: {{Webarchive|url=http://www.lvz.de/Mitteldeutschland/News/AfD-Chefin-Petry-geht-auf-Distanz-zu-Weidel-und-Gauland}}&lt;/ref&gt; 

Skoraj deset let pozneje, v začetku leta 2023, je revija ZDF ''Frontal'' ponovno obravnavala to temo. Prejemnik omenjenega e-poštnega sporočila, Weidelov nekdanji znanec, ki je želel ostati anonimen na televiziji, jo je ponovno kontaktiral, da bi – kot je dejal – prispeval svoj »majhen možen prispevek k razkritju spletk in značilnosti vodstva AfD«. Weidelovo je pred televizijskim občinstvom prosil, naj pod prisego izjavi, da ni napisala spornega e-poštnega sporočila, vendar je sumil, da tega v tem primeru ne bi storila – za razliko od njega samega. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=David Gebhard, Julia Klaus|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/weidel-email-afd-10-jahre-100.html|titel=Regierung „Marionetten“ genannt: Haben Sie die Mail geschrieben, Frau Weidel?|werk=ZDF online|datum=2023-02-01|zugriff=2023-02-02}}&lt;/ref&gt; Ko so Weidelovo s tem soočili, se je odzvala ostro: »Iskreno ne vem, za kaj gre,« in kategorično zavrnila odgovor na temeljno vprašanje o avtorstvu e-pošte iz leta 2013, napisane v jeziku »reichsbürger«: »Nimam več kaj povedati o tej temi.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/politik/frontal/videos/interview-weidel-email-konfrontation-video-100.html|titel=Weidel und die E-Mail in Reichsbürger-Sprech|werk=ZDF online|datum=2023-03-01|zugriff=2023-02-02|kommentar=Video verfügbar bis 31.01.2024}}&lt;/ref&gt; 

=== Sirska prosilka za azil domnevna pomoč v gospodinjstvu ===
Glede na raziskavo tednika ''Die Zeit'' &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD-Spitzenpolitikerin erhält Post aus Bern|date=|issn=1420-3006|url=[https://bazonline.ch/schweiz/standard/afdspitzenpolitikerin-erhaelt-post-aus-bern/story/16488826 Online]}}&lt;/ref&gt; naj bi Weidelova [[Delo na črno|na črno]] zaposlila prosilko za azil iz [[Sirija|Sirije]]. Sprva je leta 2015 v [[Biel/Bienne|Bielu]] zaposlila študentko islamskih študij kot gospodinjsko pomočnico, ne da bi vedela, da je informantka. Nato je, kot poroča Die ''Zeit'', begunki dala službo. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/bundestagswahl/parteien-und-kandidaten/alice-weidel-beschaeftigte-offenbar-asylbewerberin-schwarz-15196885.html|titel=AfD-Spitzenkandidatin: Weidel soll Asylbewerberin schwarz beschäftigt haben|hrsg=Frankfurter Allgemeine Zeitung GmbH|datum=2017-09-13|zugriff=2017-09-14}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD: Alice Weidel ließ Asylbewerberin schwarz für sich arbeiten|date=2017-09-13|issn=0044-2070|url=[http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-09/afd-alice-weidel-asylbewerberin-schwarzarbeit Online]}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Syrerin putzte illegal in Bieler AfD-Haushalt|date=|issn=1424-1021|url=[https://www.bernerzeitung.ch/region/bern/Syrerin-putzte-schwarz-in-AfDHaushalt/story/15698158 Online]}}&lt;/ref&gt; Weidelova je obtožbe zavrnila, njen odvetnik pa je izjavil, da je šlo le za »prijateljski stik«: »Vendar pa ni res, da je bila prosilka za azil zaposlena v hiši naše stranke ali delalakot uslužbenko oziroma za to prejemala plačo.« &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Weidel dementiert Bericht über Schwarzbeschäftigung von Asylsuchender|date=|url=[http://www.augsburger-allgemeine.de/politik/Weidel-dementiert-Bericht-ueber-Schwarzbeschaeftigung-von-Asylsuchender-id42656576.html Online]}}&lt;/ref&gt; Christian Lüth, tiskovni predstavnik stranke AfD, je poudaril, da so plače domačih delavcev pod 750.&amp;nbsp;[[Švicarski frank|frankov]] na leto so oproščeni davka in jih ni treba registrirati pri &quot;kantonalnem kompenzacijskem skladu &quot;. Vendar pa je študentka islamskih študij za Die ''Zeit'' poudarila, da je zaslužila več kot 750&amp;nbsp; švicarskih frankov. To je bilo nato izplačano v gotovini. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.dw.com/de/schwarzarbeit-im-haus-von-alice-weidel/a-40495901|titel=Schwarzarbeit im Haus von Alice Weidel?|werk=Deutsche Welle|datum=2017-09-13|zugriff=2017-09-14}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Weidel soll Asylbewerberin in Schwarzarbeit beschäftigt haben|date=2017-09-13|issn=0174-4917|url=[http://www.sueddeutsche.de/politik/alice-weidel-weidel-soll-asylbewerberin-in-schwarzarbeit-beschaeftigt-haben-1.3666074 Online]}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Alternative für Deutschland: Einkünfte von Weidels Haushaltshilfe überschritten Freibetrag|date=2017-09-14|issn=0044-2070|url=[http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-09/alternative-fuer-deutschland-alice-weidel-haushaltshilfe Online]}}&lt;/ref&gt; Na dogodku v okviru volilne kampanje se je Alice Weidelova odzvala na obtožbe in storitve opisala kot brezplačne, obojestransko koristne storitve med njo in sirsko begunsko družino.  

Ko je Twitter Beatrix von Storch, kolegico Alice Weidelove iz stranke AfD, prepovedal objavljati zaradi tvita, v katerem je muslimane označila za posiljevalke, in jo je kölnska policija prijavila zaradi suma spodbujanja sovraštva, jo je Weidelova podprla z naslednjo izjavo: 
{{Citatni blok|text=Leto se začne z zakonom o cenzuri in podrejanjem naših oblasti uvoženi, ropajoći drhali migrantov, ki grabijo, pretepajo, koljejo, in mi naj bi se nanje navadili. Nemška policija zdaj komunicira v arabščini, čeprav je uradni jezik v naši državi nemščina.|author=Alice Weidel, am 1. Januar 2018 auf [[Facebook]]&lt;ref&gt;[https://rp-online.de/politik/deutschland/beatrix-von-storch-twitter-sperrt-afd-politikerin-wegen-hass-inhalten_aid-17668005 ''Twitter sperrt Beatrix von Storch wegen Hass-Inhalten.''] rp-online.de, abgerufen am 12. Januar 2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-01/alternative-fuer-deutschland-afd-beatrix-von-storch-volksverhetzung-koelner-polizei-twitter ''Ermittlungen gegen von Storch wegen Volksverhetzung.''] zeit.de, abgerufen am 1. Januar 2018.&lt;/ref&gt;}}
Weidelova se sklicuje na novoletno voščilo kölnske policije, ki je bilo objavljeno tudi v arabščini, poleg nemške, angleške in francoske različice.  

Poleti 2018 se je Weidelova na Twitterju sprla z raperjem Faridom Bangom . 

Januarja 2019 je Weidelova na svoji spletni strani trdila, da je maja 2018 v začetnem sprejemnem centru Ellwangen prišlo do izgredov, v katerih so bili poškodovani policisti. V tem kontekstu je Kamerunca Alasso Mfouapona opisala kot » vodjo «. To je imenovani uspešno izpodbijal pred regionalnim sodiščem v Hamburgu. Izjave prič in vpletenih policistov so prav tako nasprotovale Weidelovemu opisu dogodkov.   

Januarja 2025 je domnevno najinteligentnejša oseba na svetu, [[Južna Koreja|južnokorejski]] Young Hoon Kim, v številnih objavah na platformi ''[[Twitter|X]]'' priporočil, naj Nemci na prihajajočih zveznih volitvah volijo za AfD. Kim se pojavi na korejski televiziji, kjer ga slavijo zaradi njegovih domnevnih dosežkov. Weidelova je širila volilni poziv in napisala hvalnico za svojega novega podpornika. Objavo pa je kmalu zatem izbrisala. Po besedah spletne aktivistke in hekerke &quot;Nella&quot; na internetu ni zanesljivih virov, ki bi dokazovali izjemno inteligenco Južne Korejke.  

=== Nemška nogometna reprezentanca ===
Maja 2018 je Weidelova v oddaji ''1 to 1'' na radijski postaji WDR dejala, da je imela sama &quot;težave&quot; z aplavzom nemški reprezentanci zaradi nominacije v Turčiji rojenih nogometašev Mesuta Özila in İlkaya Gündoğana, ki imata po njenem mnenju &quot;očitno težave z našo državo&quot;, ker sta se srečala s turškim predsednikom Erdoğanom. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://jungefreiheit.de/politik/deutschland/2018/weidel-guendogan-und-oezil-sollen-fuer-tuerkei-spielen/|titel=Weidel: Gündogan und Özil sollen für Türkei spielen|zugriff=2021-07-28}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tag24.de/nachrichten/wegen-oezil-und-guendogan-afd-weidel-will-nationalmannschaft-nicht-anfeuern-636813|titel=Wegen Özil und Gündogan: AfD-Weidel will Nationalmannschaft nicht anfeuern|werk=TAG24|hrsg=Dresdner Druck- und Verlagshaus GmbH &amp; Co. KG|datum=2018-06-12|zugriff=2018-06-12}}&lt;/ref&gt; 

=== Izgredi v Chemnitzu ===
Po nasilnih nemirih v Chemnitzu leta 2018, zaradi katerih so se na družbenih omrežjih širile različne lažne novice, je Weidelova dejala: »Pokol se nadaljuje.« Zgodovinar Volker Weiß je ugotovil, da je ta dogodek vključila v »svojo [[Narativ|pripoved]] o [[Teorija zarote|zaroti]] proti [[Nemci|nemškemu]] ljudstvu«. Holger Stark jo je obtožil, da je 27. avgusta 2018 pomagala podžigati proteste v Chemnitzu, in zapisal: »Demonstranti v Chemnitzu so tudi demonstranti Weidelove in Frohnmaierja.«  

=== Donacije za volilno kampanjo iz tujine ===  

Potem ko je to dejanje postalo znano, je uprava Bundestaga zaprosila zvezno združenje AfD za izjavo. V skladu z {{§|25|partg|juris}} odstavek&amp;nbsp;V skladu z 2. členom Zakona o strankah se takšna plačila lahko štejejo za nedopustne donacije strankam, če izvirajo iz držav zunaj EU in ne od nemških državljanov. Po navedbah uprave Bundestaga jih je treba nato bodisi takoj vrniti bodisi izročiti predsedniku Bundestaga. Prijaviti je treba tudi individualne donacije, ki presegajo 50.000 evrov. Administracija Bundestaga delna plačila prav tako šteje za individualne donacije, če jasno temeljijo na »odločitvi donatorja za enkratno donacijo«. &lt;ref name=&quot;zdfspenden&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/heute/spenden-aus-der-schweiz-afd-schatzmeister-diskutierten-nach-zdf-informationen-rechtmaessigkeit-100.html|titel=AfD-Schatzmeister diskutierten Rechtmäßigkeit|hrsg=heute.de|datum=2018-11-12|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190816051902/https://www.zdf.de/nachrichten/heute/spenden-aus-der-schweiz-afd-schatzmeister-diskutierten-nach-zdf-informationen-rechtmaessigkeit-100.html|archiv-datum=2019-08-16|zugriff=2022-02-19|abruf-verborgen=1}}&lt;templatestyles src=&quot;Vorlage:IconExternal/styles.css&quot; /&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/heute/spenden-aus-der-schweiz-afd-schatzmeister-diskutierten-nach-zdf-informationen-rechtmaessigkeit-100.html|titel=AfD-Schatzmeister diskutierten Rechtmäßigkeit|hrsg=heute.de|datum=2018-11-12|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190816051902/https://www.zdf.de/nachrichten/heute/spenden-aus-der-schweiz-afd-schatzmeister-diskutierten-nach-zdf-informationen-rechtmaessigkeit-100.html|archiv-datum=2019-08-16|zugriff=2022-02-19|abruf-verborgen=1}}&lt;/ref&gt; Sopredsednik države Ralf Özkara je napovedal notranjo preiskavo in pojasnilo. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteispenden-107.html|titel=AfD muss Antworten liefern|hrsg=tagesschau.de|datum=2018-11-12|offline=1|zugriff=2018-11-12}}&lt;templatestyles src=&quot;Vorlage:IconExternal/styles.css&quot; /&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteispenden-107.html|titel=AfD muss Antworten liefern|hrsg=tagesschau.de|datum=2018-11-12|offline=1|zugriff=2018-11-12}}&lt;/ref&gt; Weidelova je izključila kakršne koli posledice zase, saj donacije niso bile nakazane neposredno njej in se je zanašala na revizijo državnega blagajnika. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-11/wahlkampfspende-afd-parteispende-alice-weidel-illegal-konsequenzen|titel=Wahlkampfspende: Alice Weidel schließt persönliche Konsequenzen aus|hrsg=zeit.de|zugriff=2018-11-12}}&lt;/ref&gt; 

Zvezno združenje AfD je 14. novembra 2018 sporočilo, da je okrožno združenje Bodensee prejelo dodatno donacijo v višini 150.000 evrov od fundacije na [[Nizozemska|Nizozemskem]].  13.&amp;nbsp;februarja 2018, po pravni presoji ni bila sprejeta in je bila 9.Maja 2018 zavrnjena, ker »niti identitete darovalca niti njegove motivacije ni bilo mogoče nedvomno ugotoviti«. Ta objava je sledila raziskavi WDR, NDR in SZ, ki so Weidela prejšnji konec tedna soočili z drugo veliko donacijo. AfD je sprva trdila, da je ta druga donacija prišla iz Belgije, a se je dan kasneje popravila. Novi desničarski ustavni odvetnik Karl Albrecht Schachtschneider, ki mu je AfD zaupala notranji pregled obeh plačil iz tujine, je Weidelova dejanja označila za &quot;pravilna v vseh pogledih&quot;. &lt;ref name=&quot;tagesschau105&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteispende-105.html|titel=AfD meldet Großspende aus Belgien|hrsg=tagesschau.de|zugriff=2018-11-15}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.swr.de/swraktuell/baden-wuerttemberg/friedrichshafen/150,afd-weitere-grossspende-100.html|titel=AfD erhielt weitere Großspende|hrsg=swr.de|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20181115195408/https://www.swr.de/swraktuell/baden-wuerttemberg/friedrichshafen/150,afd-weitere-grossspende-100.html|archiv-datum=2018-11-15|zugriff=2018-11-15}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181115195408/https://www.swr.de/swraktuell/baden-wuerttemberg/friedrichshafen/150,afd-weitere-grossspende-100.html |date=2018-11-15 }}&lt;templatestyles src=&quot;Vorlage:IconExternal/styles.css&quot; /&gt;{{Internetquelle|url=https://www.swr.de/swraktuell/baden-wuerttemberg/friedrichshafen/150,afd-weitere-grossspende-100.html|titel=AfD erhielt weitere Großspende|hrsg=swr.de|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20181115195408/https://www.swr.de/swraktuell/baden-wuerttemberg/friedrichshafen/150,afd-weitere-grossspende-100.html|archiv-datum=2018-11-15|zugriff=2018-11-15}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181115195408/https://www.swr.de/swraktuell/baden-wuerttemberg/friedrichshafen/150,afd-weitere-grossspende-100.html |date=2018-11-15 }}&lt;/ref&gt; &lt;ref name=&quot;zdfpruefung&quot;&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/heute/afd-parteispenden-pruefung-100.html|titel=Bundestagsverwaltung prüft AfD-Spende|hrsg=heute.de|datum=2018-11-15|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190331231805/https://www.zdf.de/nachrichten/heute/afd-parteispenden-pruefung-100.html|archiv-datum=2019-03-31|zugriff=2022-02-18|abruf-verborgen=1}}&lt;templatestyles src=&quot;Vorlage:IconExternal/styles.css&quot; /&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/heute/afd-parteispenden-pruefung-100.html|titel=Bundestagsverwaltung prüft AfD-Spende|hrsg=heute.de|datum=2018-11-15|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190331231805/https://www.zdf.de/nachrichten/heute/afd-parteispenden-pruefung-100.html|archiv-datum=2019-03-31|zugriff=2022-02-18|abruf-verborgen=1}}&lt;/ref&gt; 

Prav tako je 14. novembra prišlo v javnost, da je državno tožilstvo v Konstanzu začelo preiskavo morebitne kršitve člena 31d Zakona o strankah. To prepoveduje prikrivanje izvora ali uporabe sredstev stranke. Za tak postopek je moral nemški Bundestag Weidelovi odvzeti poslansko imuniteto, o čemer je bilo treba predhodno obvestiti predsednika Bundestaga in samo Weidelovo. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.spiegel.de/politik/deutschland/alice-weidel-staatsanwaltschaft-will-gegen-afd-politikerin-ermitteln-a-1238472.html|titel=AfD-Spendenskandal: Staatsanwaltschaft will gegen Weidel ermitteln|hrsg=[[Spiegel Online|spiegel.de]]|datum=2018-11-14|zugriff=2018-11-14}}&lt;/ref&gt; Po izteku zahtevanega 48-urnega obdobja prepovedi je državnotožilstvo 20. novembra sporočilo, da je začelo preiskavo proti Weidelovi in trem drugim posameznikom. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/ermittlungen-weidel-103.html|titel=Staatsanwaltschaft ermittelt gegen Weidel|hrsg=tagesschau.de|datum=2018-11-20|offline=1|zugriff=2018-11-20}}&lt;templatestyles src=&quot;Vorlage:IconExternal/styles.css&quot; /&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/ermittlungen-weidel-103.html|titel=Staatsanwaltschaft ermittelt gegen Weidel|hrsg=tagesschau.de|datum=2018-11-20|offline=1|zugriff=2018-11-20}}&lt;/ref&gt; Državno tožilstvo je 20. septembra 2021 sporočilo, da je bila preiskava proti Weidelu ustavljena, ker ni bilo zadostnega suma kaznivega dejanja.  

V splošni razpravi o zveznem proračunu konec novembra 2018 se je Weidelova odzvala na javne kritike na svoj račun in se v tem kontekstu sklicevala na škandal z donacijami CDU. [[Angela Merkel]] je to na kratko omenila v svojem govoru: »Lepota liberalnih razprav je, da vsak govori o tem, kar se mu zdi pomembno za državo.« &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/politik/Merkel-kontert-Weidel-mit-nur-einem-Satz-article20732579.html|titel=Merkel kontert Weidel mit nur einem Satz|werk=n-tv Nachrichten|zugriff=2021-06-13}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Generaldebatte im Bundestag: Auf der Suche nach dem richtigen Ton|date=2018-11-21|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Generaldebatte-im-Bundestag/!5552194/}}&lt;/ref&gt; Aprila 2019 je postalo znano, da so bile donacije opravljene prek navideznih oseb nemškega nepremičninskega podjetnika in milijarderja Henninga Conleja. &lt;ref name=&quot;tagesschau&quot;&gt;Sebastian Pittelkow, Katja Riedel, Georg Wellmann: {{Webarchive|url=https://www.tagesschau.de/investigativ/ndr-wdr-sz/afd-spenden-115.html}}&lt;/ref&gt;
=== Javni mediji ===
Po [[Zvezne volitve v Nemčiji 2021|zveznih volitvah leta 2021]] je Weidelova v intervjuju za Das Erste govorila o »zelo očitnem« medijskem »izkrivljanju konkurence«. Po Weidelovih besedah so »Zelene potisnili na vrh, imeli so tristrankarsko volilno kampanjo.« Moderator Ingo Zamperoni je odgovoril, da je »tudi ona imela priložnost spregovoriti tukaj«, zato »ni bila izključena«. Weidelova je nato trdila, da je bil Zamperoni pravzaprav zadovoljen, da so druge stranke napovedale, da ne želijo oblikovati koalicije z AfD. Programska direktorica ARD Christine Strobl je menila, da je »problematično diskreditirati institucije – vključno z javnimi radiotelevizijami – na tako neutemeljen in ponižujoč način«. V primeru AfD je to »jasno izračunano«.  

=== Domnevna grožnja in odpoved nastopa v volilni kampanji ===
[[Slika:AfD-Stand_Mödlareuth_20230710_HOF00360_RAW-Export.png|sličica| Mödlareuth, 3. oktober 2023]]
3. oktobra 2023, na dan nemške enotnosti, naj bi se Weidelova pojavila v turingijsko-bavarskem obmejnem mestu Mödlareuth na vrhuncu bavarske volilne kampanje za deželne poslance leta 2023. Namesto tega je na oder stopil drug predstavnik AfD in trdil, da se Weidelova zaradi varnostnih razlogov ne more pojaviti, saj se ji je med predvčerajšnjim vikendom pripetil &quot;varnostni incident&quot;. Po navedbah AfD je bilo &quot;vse več znakov, da je bila njena družina tarča napadov&quot;, zato je policija Weidelovo in njeno družino evakuirala iz njihovega zasebnega prebivališča v Einsiedelnu v Švici ([[kanton Schwyz]]) in jih odpeljala na varno lokacijo. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/ea282251-8a22-41ca-8bbb-c479a213df92|titel=AfD-Chefin: Alice Weidel nach Polizeieinsatz auf Mallorca|datum=2023-10-04|zugriff=2023-10-04}}&lt;/ref&gt; Zato so njo in njeno družino odpeljali v varno hišo, ki je zaradi strahu za svoja življenja niso mogli zapustiti do nadaljnjega. Poleg tega naj bi bilo na dogodku v okviru volilne kampanje iz varne hiše predvajano video sporočilo Weidel, v katerem je izrazila obžalovanje, da se ni mogla udeležiti volilnega nastopa. Norbert Kleinwächter, namestnik predsednika poslanske skupine AfD, je na spletnem mestu in svojem [[YouTube]] kanalu sporočil, da je to za politično nepriljubljenega kandidata enakovredno hišnemu priporu. Naslednji dan pa se je izkazalo, da sta Alice Weidelova in njena družina od 1. oktobra, vključno s časom načrtovanega nastopa v kampanji, namesto tega na počitnicah ob morju na [[Majorka|Mallorci]] in da nikoli nista bila v varni hiši. S partnerjem so jo videli v restavraciji na plaži na vzhodni obali Mallorke popoldne 3. oktobra. V odgovoru na medijsko poizvedbo je njen urad naknadno potrdil počitniško bivanje na počitniškem otoku. V njeni pisarni in njen osebni tiskovni predstavnik niso želeli odgovoriti, kako dolgo so bile počitnice na Majorki načrtovane. Nemški zvezni urad kriminalistične policije (BKA), ki je odgovoren za [[Telesni stražar|osebno varovanje]] politikov, je v odgovoru na medijske poizvedbe izjavil, da odpovedi nastopa v volilni kampanji 3. oktobra ni sprožil ali priporočil BKA. &lt;ref name=&quot;spiegel_drohung&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Maik Baumgärtner, Sven Röbel, Severin Weiland|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-und-alice-weidel-wirbel-um-eine-wahlkampf-absage-a-37cb6af1-5ffa-4bc5-b41a-413df8d122e0|titel=Abgesagter Auftritt – Bedrohte AfD-Chefin Weidel machte Urlaub auf Mallorca|werk=[[Der Spiegel]]|datum=2023-10-04|zugriff=2023-10-04}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Iven Fenker und Isabelle Daniel|url=https://www.zeit.de/politik/2023-10/alice-weidel-afd-mallorca-anschlag|titel=Alice Weidel sagt Wahlkampftermin ab und fliegt nach Mallorca|werk=[[Die Zeit]]|datum=2023-10-04|zugriff=2023-10-04}}&lt;/ref&gt; Kantonalna policija kantona Schwyz, kjer prebiva Weidelova in njena družina, je izjavila, da je bila 23. septembra 2023 izvedena policijska operacija, vendar da zaradi &quot;policijski taktičnih razlogov&quot; ne bo posredovala nadaljnjih podrobnosti. &lt;ref name=&quot;spiegel_drohung&quot; /&gt; Weidelova se je konec septembra 2023 udeležila sej nemškega Bundestaga. &lt;ref name=&quot;t-online_2023-10-05&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Lars Wienand|url=https://www.t-online.de/nachrichten/deutschland/parteien/id_100254310/afd-chefin-alice-weidel-trotz-bedrohungslage-liefen-kinder-zur-schule.html|titel=Angebliche Bedrohung von Weidel – Dieses Verhalten weckt Zweifel|werk=[[T-Online|t-online.de]]|datum=2023-10-05|zugriff=2023-10-05d}}&lt;/ref&gt; 8. oktobra 2023 je izjavila, da so poročila o &quot;varni hiši&quot; (''{{Jezik-de|sicheres Haus}}'') so se motili, to bi bilo pojasnjeno znotraj stranke. Septembra je njeno stanovanje preiskala protiteroristična enota. Da bi predelali travmo, ki so jo utrpeli z dvema majhnima otrokoma, in si pridobili distanco, je družina odpotovala na Majorko.   

=== Napake pri citiranju brez krivdnih posledic ===
Decembra 2023 je ''Süddeutsche Zeitung'' objavil odlomke iz strokovnega mnenja, v katerem je navedeno, da Weidelova disertacija iz leta 2011 ''z naslovom Pokojninski sistem Ljudske republike Kitajske'' vsebuje številne [[Plagiatorstvo|plagiirane odlomke]] in napačno označene citate. Poročilo je naročila in plačala neznana stranka. ''Süddeutsche Zeitung'' je ta postopek interpretiral kot poskus škodovanja Weidelu.  [[Univerza v Bayreuthu]] je poročilo predložila v pregled svoji »Komisiji za znanstveno integriteto«. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article249084988/Alice-Weidel-Universitaet-prueft-Plagiatsverdacht-AfD-Chefin-weist-Vorwurf-zurueck.html|titel=Universität prüft Plagiatsverdacht gegen Weidel, AfD-Chefin weist Vorwurf zurück|werk=[[welt.de]]|datum=2023-12-16|zugriff=2023-12-17}}&lt;/ref&gt; Komisija je nato soglasno zavrnila začetek glavnega postopka za nadaljnjo preiskavo suma plagiatorstva. Obseg in pomen posameznih napak pri citiranju nista bila zadostna za dokazovanje krivdne znanstvene kršitve. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.uni-bayreuth.de/pressemitteilung/entscheidung-plagiatsverdacht|titel=Kommission für wissenschaftliche Integrität der Universität Bayreuth hat über Plagiatsverdachtsgutachten entschieden. Pressemitteilung Nr. 010/2024|hrsg=Universität Bayreuth|datum=2024-01-25|zugriff=2024-01-27|sprache=de}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/weidel-plagiatsverdacht-kein-verfahren-100.html|titel=Uni Bayreuth stellt Plagiatsprüfung von Weidels Doktorarbeit ein|zugriff=2024-01-25|sprache=de}}&lt;/ref&gt; 

== Sprejem v pop kulturi ==
Weidelova in njena politična naravnanost so večkrat obravnavali v pesmih, med drugim v pesmi ''Alice in Wonderland'' (album ''Bohemien'', 2019) &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Linus Freymark|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/hip-hop-kampfgeist-1.4358481|titel=Kampfgeist|datum=2019-03-07|zugriff=2023-10-13|sprache=de}}&lt;/ref&gt; raperja Disarstarja in ''Alice and Sarah'' (album ''Puro Amor,'' 2021) punk skupine Broilers, kjer je v središču pozornosti njen odnos s Sarah Bossard. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/der_tag/Alice-und-Sarah-Broilers-schreiben-Song-ueber-AfD-Politkerin-Weidel-article22503509.html|titel=&quot;Alice und Sarah&quot;: Broilers schreiben Song über AfD-Politkerin &amp;#91;sic!&amp;#93; Weidel|werk=n-tv.de|datum=2021-04-21|zugriff=2023-01-11}}&lt;/ref&gt; Tudi raper Farid Bang je Weidela večkrat postavil za antagonista svojih pesmi, dokler ga Weidelov odvetnik ni junija 2019 prepričal, da podpiše izjavo o prenehanju dejanj. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/gesellschaft/kriminalitaet/skandal-rapper-farid-bang-gibt-im-streit-mit-alice-weidel-bei-15629284.html|titel=Unterlassungserklärung: Farid Bang gibt im Streit mit Alice Weidel bei|werk=faz.net|datum=2018-06-08|zugriff=2025-01-17}}&lt;/ref&gt; 

== Družinsko in zasebno življenje ==
Družina očeta Weidelove prihaja iz Leobschütza v Zgornji Šleziji. Njen oče Gerhard Weidelo se je rodil v Zgornji Šleziji januarja 1939 in je z materjo in sestro februarja 1945 pobegnil v Verl v Vzhodni Vestfaliji. Leta 1972 je ustanovil prodajno agencijo za pisarniško pohištvo in delal kot prodajni zastopnik za pohištvo, opremo in starine. 

Weidelov dedek Hans Weidelova (1903–1985) je bil doktor prava in [[Tretji rajh|nacistični]] funkcionar. Alice Weidelova ni imela stikov s svojiM starim očetom &quot;zaradi družinskih nesoglasij&quot; in ni vedela ničesar o njegovi preteklosti.   

Weidelova ima glavno prebivališče in davčni domicil v Überlingenu ob [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]]. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Kari Kälin|url=https://www.aargauerzeitung.ch/schweiz/heimlicher-umzug-alice-weidel-wohnt-wieder-in-der-schweiz-135419165|titel=Heimlicher Umzug: Alice Weidel wohnt wieder in der Schweiz|werk=[[Aargauer Zeitung]] bzw. in [[Schweiz am Wochenende]]|datum=2019-08-17|zugriff=2019-09-11}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190819220639/https://www.aargauerzeitung.ch/schweiz/heimlicher-umzug-alice-weidel-wohnt-wieder-in-der-schweiz-135419165 |date=2019-08-19 }}&lt;/ref&gt; Po navedbah švicarskih oblasti je bila leta 2017 registrirana tudi v [[Biel/Bienne|Bielu]] [[Kanton Bern|v Bernu]], kjer je tudi plačala davke. &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Silke Mertins, Matthias Knecht|url=https://nzzas.nzz.ch/international/alternative-fuer-deutschland-steuern-fuer-biel-alice-weidel-ld.1289553|titel=Alternative für Deutschland, Steuern für Biel|werk=NZZ am Sonntag|datum=2017-04-29|zugriff=2018-11-13}}&lt;/ref&gt; Weidelova, ki je [[lezbijka]] &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2022-08/07/weidel-ablehnung-von-homosexualitaet-haben-sie-ueberall|titel=Weidel: Ablehnung von Homosexualität „haben Sie überall“|werk=[[Die Zeit]]|datum=2022-08-07|zugriff=2022-08-07}}&lt;/ref&gt; in noče, da bi jo označili [[Queer|za queer osebo]], &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=AfD-Frau Alice Weidel ist nicht queer, obwohl sie homosexuell ist|date=2023-09-13|issn=0174-4909|url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/debatten/afd-frau-alice-weidel-ist-nicht-queer-obwohl-sie-homosexuell-ist-19171730.html}}&lt;/ref&gt; je od leta 2009 v zvezi s Sarah Bossard (* 1982) &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot;&gt;{{Internetquelle|autor=Margrit Sprecher|url=https://www.nzz.ch/report-und-debatte/zwischen-einsiedeln-und-berlin-afd-kanzlerkandidatin-alice-weidel-im-portrait-ld.1865083|titel=Politisch immer radikaler, privat betont offen: Unterwegs mit der AfD-Chefin und Wahlschweizerin Alice Weidel|werk=[[Neue Zürcher Zeitung|NZZ]] am Sonntag|datum=2025-01-11|zugriff=2025-01-20}}&lt;/ref&gt;, s katero je zdaj v [[Istospolna partnerska zveza|registriranem partnerstvu]]. Par vzgaja dva sinova &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-05/alice-weidel-afd-wohnort-steuern-schweiz|titel=AfD-Spitzenkandidatin zahlt Steuern in der Schweiz|werk=[[Die Zeit]]|datum=2017-05-01|zugriff=2017-09-05}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article164121228/AfD-Frontfrau-Alice-Weidel-hat-einen-Wohnsitz-in-der-Schweiz.html|titel=Biel und Überlingen: AfD-Frontfrau Alice Weidel hat einen Wohnsitz in der Schweiz|werk=Welt|zugriff=2017-09-04}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Thomas Steiner|url=http://www.badische-zeitung.de/deutschland-1/das-neue-gesicht-der-afd-wer-ist-eigentlich-alice-weidel--135970692.html|titel=Das neue Gesicht der AfD: Wer ist eigentlich Alice Weidel?|werk=[[Badische Zeitung]]|datum=2017-04-24|zugriff=2017-09-05}}&lt;/ref&gt; – starejši sin se je rodil leta 2012/13 – ki imata dva različna očeta &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot; /&gt; in čigar mati je Bossard. Bossard izvira iz [[Šrilanka|Šrilanke]] in ga je pri treh mesecih posvojil švicarski pastorski par. &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot; /&gt; Kot vodja filmske in televizijske produkcije je imela v Bielu »levičarski zeleni krog prijateljev«, &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;faz-15080234&quot;/&gt; ki ga je izgubila, ko je postalo znano njeno razmerje z Weidelom. &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot; /&gt; Posledično ni bilo nobenih naročil na delovnem mestu. Po Weidelovih besedah so bile zaradi njihovih političnih izjav proti družini usmerjene različne vrste sovraštva, &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot; /&gt; &lt;ref name=&quot;klagt&quot; /&gt; zato se je družina leta 2018 preselila v Einsiedeln v [[Kanton Schwyz|kantonu Schwyz.]] &lt;ref name=&quot;Unterwegs&quot; /&gt; Weidelova stranka je sovražna tudi zaradi njene lezbične zveze. &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Rechtsextreme und Homosexualität: Who the fuck is Alice?|date=2025-02-09|issn=0931-9085|url=https://taz.de/Rechtsextreme-und-Homosexualitaet/!6065658/}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Internetquelle|autor=Elena Vogel|url=https://www.thueringer-allgemeine.de/politik/article408075362/thueringer-afd-politikerin-widerspricht-kanzlerkandidatin.html|titel=Thüringen: AfD-Politikerin widerspricht lesbischer Kanzlerkandidatin|werk=[[Thüringer Allgemeine]]|datum=2025-01-13|zugriff=2025-04-07|sprache=de}}&lt;/ref&gt; 

Weidelova je bila član Društva Friedricha A. von Hayeka do januarja 2021.  

Tako zasebno kot znotraj stranke Weidelovo nagovarjajo z vzdevkom &quot;Lille&quot;.   

== Spisi (izbor) ==

* ''Vloga bank v korporativnem upravljanju kot koncept transformacijske politike.'' ''Analiza z institucionalnega ekonomskega vidika na primeru Ljudske republike Kitajske.'' (Univerza v Bayreuthu, mag.-arh., 2004).
* ''Pokojninski sistem Ljudske republike Kitajske.'' ''Možnosti reform z vidika regulativne teorije za povečanje odpornosti na tveganja'' (=&amp;nbsp;''(Spisi o ekonomiji'', zvezek 60). PCO-Verlag, Bayreuth 2011, ISBN 978-3-941678-25-5 (tudi: Bayreuth, Univ., Diss., 2011).
* ''Protiargumenti.'' ''Misli o Nemčiji''. Plassen Verlag, Kulmbach 2019, ISBN 978-3-86470-631-8
* ''Evro ni sredstvo za povezovanje v Evropi.'' V: Georg Rüter, Patrick Da-Cruz, Philipp Schwegel (ur.) ''Zdravstvena ekonomija in ekonomska politika.'' ''Festivalski zbornik za 70. obletnico'' ''Rojstni dan prof. dr. dr. hc Petra Oberenderja''. Lucius &amp; Lucius, Stuttgart 2011, ISBN 3-8282-0543-7, str.&amp;nbsp;188–200.
* ''Kitajski bančni sistem v tranziciji: potrebe po reformah z regulativnega vidika''. V: Peter Oberender in Jochen Fleischmann (ur.) ''Kitajska v vzponu.'' ''Ozadje in perspektive sistemske spremembe.'' PCO-Verlag, Bayreuth 2004, str.&amp;nbsp;251–270, ISBN 978-3-936299-32-8 .

== Sklici ==
{{refsez}}

{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Weidel, Alice}}
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Teoretiki zarot]]
[[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Nemški poslanci]]</text>
      <sha1>iugg3uhqxqsoe56opogq2neqhr02w3a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bazilika v Vézelayu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586635</id>
    <revision>
      <id>6677240</id>
      <parentid>6498784</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T23:47:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677240</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28184" sha1="kspky02t43x9j4agl6xq011kmquqsoi" xml:space="preserve">{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| WHS         = Vézelay, Church and Hilly&lt;br/ &gt;Opatijska cerkev in mestni hrib v Vézelayju
| Image       = Vezelay-7776-Bearbeitet.jpg
| caption     = Bazilika v Vézelayu
| Location    = [[Burgundija (regija)|Burgundija]], Francija
| Criteria    = kulturno: i, vi
| ID          = 84
| Year        = 1979
| Area        = 183 ha
| Buffer_zone = 18.373 ha
| Website     = {{URL|www.basiliquedevezelay.org}}
| Coordinates = {{coord|47|27|59|N|3|44|55|E|type:landmark|display=inline,title}}
| locmapin    = Francija
| map_caption = 
}}
'''Bazilika v Vézelayu''' je ostanek opatije Vézelay ({{langx|fr|Abbaye Sainte-Marie-Madeleine de Vézelay}}), benediktinskega in clunyjskega samostana v [[Vézelay]]u v vzhodno-osrednjem francoskem departmaju [[Yonne (departma)|Yonne]]. Zgrajena je bila med letoma 1120 in 1150. Benediktinska opatijska cerkev, danes bazilika Sainte-Marie-Madeleine (svete Marije Magdalene), s svojim kompleksnim programom podob v kiparskih [[kapitel]]ih in [[portal]]ih je ena največjih mojstrovin burgundske [[romanska umetnost|romanske umetnosti]] in [[romanska arhitektura|arhitekture]].&lt;ref name = &quot;unesco&quot;&gt;{{cite web |title = Vézelay, Church and Hill |url = http://whc.unesco.org/en/list/84 |website = UNESCO World Heritage Centre |publisher = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 9 October 2021}}&lt;/ref&gt; Stavba, ki so jo leta 1569 opustošili [[hugenoti]], je bila v 17. in 18. stoletju zanemarjena, v času [[francoska revolucija|francoske revolucije]] pa je bila še dodatno poškodovana.&lt;ref&gt;Charles Porée, L’abbaye de Vézelay, Paris 1930, pp. 18–19.&lt;/ref&gt;

Cerkev in hrib v Vézelayu sta bila leta 1979 zaradi njunega pomena v srednjeveškem krščanstvu in izjemne arhitekture dodana na seznam svetovne dediščine UNESCO.

V baziliki si lahko ogleda relikvije Marije Magdalene.

== Zgodovina ==
Benediktinska opatija Vézelay je bila ustanovljena,&lt;ref&gt;Primarni vir za zgodovino Vézelaya je kodeks, sestavljen v 12. stoletju, ki vsebuje anale opatije, kartular, zgodovino zgodnjih neverskih grofov in veliko drugega v Bibliothèque municipale, [[Auxerre]], MS 227; uredil ga je R. B. C. Huygens v svojem magistrskem delu ''Monumenta Vizeliacensia: Texts relatifs à l'histoire de l'abbaye de Vézelay'' (Corpus Christianorum) Turnhout, Belgija, 1976.&lt;/ref&gt; tako kot številne opatije, na zemljišču, ki je bilo pozno rimska vila ''Vercellus'' (''Vercelle'' je postal Vézelay). Vila je prešla v roke [[Karolingi|Karolingov]] in prešla v roke karolinškega grofa Girarta iz Roussillona. Dva samostana, ki ju je tam ustanovil, so v 8. stoletju oropali in razgnali mavrski plenilci, [[Normani|normanski]] plenilci pa so požgali samostan na vrhu hriba. V 9. stoletju je bila opatija ponovno ustanovljena pod vodstvom Badila, ki je postal podružnica reformiranega benediktinskega reda [[Cluny (opatija)|Cluny]]. Vézelay je stal tudi na začetku ene od štirih glavnih poti skozi Francijo za romarje, ki so potovali v [[Santiago de Compostela]] v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], v severozahodnem kotu Španije.

Okoli leta 1050 so menihi iz Vézelaya začeli trditi, da hranijo [[relikvija|relikvije]] [[Marija Magdalena|Marije Magdalene]], ki jih je, kot so rekli, iz [[Sveta dežela|Svete dežele]] prinesel bodisi njihov ustanovitelj in svetnik Badilo iz 9. stoletja bodisi odposlanci, ki jih je poslal.&lt;ref name=&quot;Haskins2011&quot;&gt;{{cite book|author=Susan Haskins|title=Mary Magdalen: Truth and Myth|url=https://books.google.com/books?id=nX5cz9psqtsC&amp;pg=PA115|date=2011|publisher=Random House|isbn=978-1-4464-9942-9|pages=115–118}}&lt;/ref&gt; Malo kasneje je menih iz Vézelaya izjavil, da je v kripti v St-Maximinu v Provansi odkril, vklesano na praznem sarkofagu, upodobitev maziljenja v Betaniji, ko je Jezusovo glavo mazilila Marija iz Betanije, za katero so v srednjem veku domnevali, da je Marija Magdalena. Menihi iz Vézelaya so razglasili, da je to grobnica Marije Magdalene, iz katere so njene relikvije prenesli v njihovo opatijo. Osvobojeni ujetniki so nato v opatijo prinesli svoje verige kot votivne predmete, novoizvoljeni opat Geoffroy pa je leta 1037 dal železne dele staliti in jih prekovati v kovano železno ograjo, ki je obdajala Magdalenin oltar. Tako je bila postavitev enega najlepših primerov romanske arhitekture, ki je sledila, omogočena zaradi romarjev k razglašenim relikvijam in teh otipnih primerov, ki dokazujejo učinkovitost molitev. Marija Magdalena je prototip spokornice, Vézelay pa je ostal pomembno romarsko mesto za katoliške vernike, čeprav so [[hugenoti]] v 16. stoletju sežgali dejanske razglašene relikvije.
[[File:VezelayDB145.jpg|thumb|left|Tloris Vézelaya prikazuje prilagoditev oboka med korom in novo ladjo]]

Da bi se prilagodili pritoku romarjev, se je začela gradnja nove opatijske cerkve, ki je bila posvečena 21. aprila 1104, vendar so stroški gradnje tako povečali davčno breme na opatijskih zemljiščih, da so se kmetje uprli in ubili opata. Naval romarjev je bil takšen, da je bil zgrajen razširjen [[narteks]] (zaprta veranda), ki ga je leta 1132 odprl [[papež Inocenc II.]], da bi lažje sprejel množico romarjev.

Sveti [[Bernard iz Clairvauxa]] je na veliko noč leta 1146 v Vézelayu pred kraljem [[Ludvik VII. Francoski|Ludvikom VII.]] pridigal v prid [[druga križarska vojna|drugi križarski vojni]]. Tam sta se srečala [[Rihard I. Levjesrčni]] in [[Filip II. Francoski]] in leta 1190 preživela tri mesece v opatiji, preden sta se odpravila na [[tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]]. [[Tomaž Becket]] je v izgnanstvu leta 1166 izbral Vézelay za svojo binkoštno pridigo, v kateri je napovedal izobčenje glavnih podpornikov svojega angleškega kralja [[Henrik II. Angleški|Henrika II.]] in kralju zagrozil z izobčenjem. Ladja, ki je bila enkrat pogorela z veliko izgubo življenj, je leta 1165 ponovno pogorela, nakar je bila obnovljena v sedanji obliki.

Samozavestna meniška skupnost opatije je bila pripravljena braniti svoje svoboščine in privilegije pred vsemi prišleki:&lt;ref&gt;This occasioned the compiling of the codex now at Auxerre.&lt;/ref&gt; škofi iz [[Autun]]a, ki so izpodbijali njene zahteve po izvzetju; grofi iz Neversa, ki so zahtevali pristojnost na svojem sodišču in pravice do gostoljubnosti v Vézelayu; opatije Cluny, ki je reformirala svojo oblast in si prizadevala ohraniti nadzor nad opatom znotraj svoje hierarhije; meščani Vézelaya, ki so zahtevali vsaj malo komunalne samouprave.

Začetek propada Vézelaya je sovpadal z dobro odmevno odkritjem trupla Marije Magdalene leta 1279 v [[Saint-Maximin-la-Sainte-Baume]] v Provansi, ki mu je kraljevsko pokroviteljstvo podelil [[Karel II. Anžujski]], kralj Sicilije. Ko je Karel v La Sainte-Baumeu ustanovil [[dominikanci|dominikanski]] samostan, so svetišče našli nedotaknjeno, z napisom, ki je pojasnjeval, zakaj so bile relikvije skrite. Lokalni dominikanski menihi so sestavili poročilo o čudežih, ki so jih te relikvije storile. To odkritje je spodkopalo položaj Vézelaya kot glavnega svetišča Magdalene v Evropi.

Po revoluciji je bil Vézelay v nevarnosti, da se zruši. Leta 1834 je novoimenovani francoski inšpektor zgodovinskih spomenikov, [[Prosper Mérimée]] (bolj znan kot avtor novele ''Carmen''), opozoril, da se bo cerkev zrušila, in na njegovo priporočilo je bil mladi arhitekt [[Eugène Viollet-le-Duc]] imenovan za nadzor obsežne in uspešne obnove, ki je bila izvedena v več fazah med letoma 1840 in 1861, med katero je njegova ekipa zamenjala velik del preperelih in vandaliziranih skulptur. [[Ločni opornik]]i, ki podpirajo ladjo, so njegovi.&lt;ref&gt;The intervention of Viollet-le-Duc is briefly told in Kevin D. Murphy, ''Memory and Modernity: Viollet-le-Duc at Vézelay'', 2000.&lt;/ref&gt;

== Glavna cerkev ==
[[File:Nef de la basilique de Vézelay à 14h27 le 23 juin 1976.jpg|thumb|Pogled proti vzhodu skozi ladjo 23. junija 1976, dva dni po poletnem solsticiju]]

Cerkev Sainte-Marie-Madeleine je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] z zunanjo dolžino 120 metrov in zelo dolgo ladjo (deset ozkih pravokotnih odprtin), komaj štrlečim [[transept]]om in [[ambulatorij|ambulatornim]] [[kor (arhitektura)|korom]] z venčnimi [[kapela]]mi. Ladja, zgrajena med letoma 1120 in 1140, kaže povsem romanske oblike. Zahodna fasada, zasnovana med letoma 1145 in 1260 (jugozahodni stolp), predstavlja prehod iz romanike v gotiko. Kor, zgrajen med letoma 1185 in 1215, je zgodnje gotski z rahlimi romanskimi reminiscencami.

Izvor materialov, uporabljenih za gradnjo opatije in bazilike sv. Marije Madeleine, je uporabljala kamnine, iz katerih so bili pridobljeni naravni kamniti bloki in material za stebre, ni znan. Med letoma 1840 in 1946 je arhitekt Viollet-le-Duc raziskal več možnih kamnolomov, katerih kamninske usedline so bile najbližje prvotnemu materialu, pri čemer je pri izbiri pomembno vlogo igrala ne le barva, temveč tudi trdota kamnine. Grobo, trdo kamnino je bilo mogoče dobiti iz kamnoloma v bližini Vézelaya in iz kamnoloma La Mance ter v regiji Courson-les-Carrières. Nekdanji kamnolom je morda imel odločilno vlogo pri prvotni izbiri lokacije za projekt gradnje cerkve v Vézelayu. Za obnovo stebrov in monolitnih stebrov, zlasti na območju kora, je bil izbran trdi, rumenkasto bel apnenec iz kamnoloma Coutarnoux. Ta apnenec je mogoče fino polirati, kar je pomembno za notranjost cerkve.&lt;ref&gt;[https://journals.openedition.org/lha/186] Internetseite Gestein für das Kirchenbaumaterial &quot;Ziff. 7 bis 18&quot; Entscheidungen von Viollet-le-Duc für das Gestein, abgerufen am 19. April 2024.&lt;/ref&gt;

Arhitektura zahodne fasade jasno kaže, da je bila cerkev namenjena dvema stolpoma, obrnjenima proti zahodu; odsotnost severozahodnega stolpa ustvarja asimetrijo v fasadi, ki je nenavadna za francoske cerkve. Desni, jugozahodni stolp sv. Mihael je pravokoten in visok le 38 m, saj višji zvonik med obnovo ni bil obnovljen. Cerkev ima na severni strani križni stolp, stolp Saint-Antoine, ki je visok 35 m.

=== Ladja ===
Tako glavna ladja kot stranske so prekrite z polkrožnimi oboki, kar je v skladu s klasičnimi oblikami romanskega sloga. Vézelay pa uporablja le krožne loke, stenska konstrukcija je dvonadstropna, ladja pa je prekrita z križnim obokom. Cerkev v Anzy-le-Ducu velja za vzor te strukture. Cerkev sv. Lazarja v sosednjem Avallonu je prav tako primerljiva. Izmenična barva kamnitih plasti v arkadah in prečnih lokih ima precedense, ki segajo v karolinško obdobje, na primer v [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinski kapeli]] v Aachnu, zgrajeni med letoma 795 in 803 po bizantinskih vzorih, ali v bližnji opatijski cerkvi sv. Philiberta v Tournusu, ki se je začela graditi okoli leta 1020. Zgornja meja ladijskega zidu je razdeljena na dve coni, pri čemer so posamezni križni oboki ločeni z diferenciranim sistemom stenskih izboklin. Osrednja in stranski ladji imata številne dovršene, figurativno ali cvetlično okrašene [[kapitel]]e.

To postavlja Vézelay na edinstveno mesto v Burgundiji. Romanska arhitektura cerkve je sledila vzoru (tretje) cerkve mogočne benediktinske opatije Cluny, zgrajene po letu 1088. Clunyjski arhitekturni sistem, ki je še vedno jasno viden v priorski cerkvi Sacré-Cœur v Paray-le-Monialu in katedrali sv. Lazarja v Autunu, se od drugih romanskih slogov razlikuje po uporabi koničastih lokov v arkadah ter v banjastih in križnih obokih, ne pa tudi v oknih, in po tridelni stenski strukturi, ki jo sestavljajo arkade, [[triforij]] in [[svetlobno nadstropje|svetlobno steno]]. Presenetljiva podobnost med ladjo Vézelay in (izgubljeno) ladjo Cluny III je uporaba opornikov, ki so pogosto veljali za zaščitni znak gotskih bazilik že v romanskem obdobju.

Dimenzije ladje so 62,5 m dolge in 50 m široke (19 m široke v osrednji ladji in 12 m v stranskih ladjah).&lt;ref&gt;[https://deu.archinform.net/projekte/5411.htm] Internetseite archONFORM Basilique Sainte-Madeleine &quot;Angaben&quot;, abgerufen am 19. April 2024.&lt;/ref&gt; Notranje višine se gibljejo od višine oboka 18,6 m v osrednji ladji do višine oboka 22 m.&lt;ref&gt;[https://www.kirchbau.de/300_datenblatt.php?id=1398&amp;name=keiner] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250731171246/https://www.kirchbau.de/300_datenblatt.php?id=1398&amp;name=keiner |date=2025-07-31 }} Internetseite Kirchenbau.de Vézelay &quot;Kenndaten Innenhöhe&quot;, abgerufen am 19. April 2024.&lt;/ref&gt;

Med obnovo lesenega ogrodja, rešetk in nosilne konstrukcije, vključno s tisto za odre, od leta 1840 naprej je Viollet-le-Duc veliko pozornosti namenil ekonomični izbiri vrst lesa in izkoristku hlodov. Nekoč priljubljen posušen hrast zaradi cene lesa ni bil edina izbira; glede na konstrukcijske zahteve so bile uporabljene kombinacije hrasta in tako imenovanega zelenega lesa iz jelke in topole. Arhitekt je postavil stroge standarde za izkoristek kupljenih hlodov, pri čemer v Vézelayu ni bilo mogoče ohraniti 7/8 efektivnega izkoristka lesa, zato je bilo treba sprejeti izgubo 1/5.&lt;ref&gt;[https://journals.openedition.org/lha/186] Internetseite Kirchenbaumaterial &quot;Ziff. 30 bis 32&quot; Entscheidungen von Viollet-le-Duc für die Holz-Verwendung, abgerufen am 19. April 2024.&lt;/ref&gt;

=== Kor ===
V nasprotju z ladjo ima zgodnjegotski kor v Vézelayu tristopenjsko stensko strukturo, ki jo sestavljajo arkade pohodnega dela, arkade galerije in svetlobno nadstropje. Pohodne arkade so šilasti loki. Arkade galerije so zasnovane kot [[bifora|bifore]], s šilastimi ločnimi odprtinami, vendar še vedno z okroglimi previsi. Okna svetlobnega nadstropja so šilasti loki, čeprav še vedno brez okraskov, vendar so zgornji ščitni loki okrogli. Kot pri mnogih gotskih cerkvah v Franciji, nenazadnje pri Notre-Dame de Paris, so nosilci v pritličju stebri, bogoslužja, značilna za gotsko arhitekturo, pa se začnejo šele na njihovih kapitelih.

Dimenzije zbora so 26,6 m v dolžino, 10,65 m v širino in 22 m v višino pod kornim obokom.

=== Kripta ===
[[Slika:Vezelay-krypta-dwr-1.jpg|thumb|Kripta]]

Kripta se nahaja pod dvignjenim korom. Dolga je 19 m in široka 9,20 m. Ima križni obok, ki ga podpira dvanajst stebrov različnih velikosti. Kripta naj bi vsebovala relikvije Marije Magdalene. Zaradi pogodbenega sporazuma med cerkvijo Vézelay in cerkvijo Saint-Maximin-la-Sainte-Baume je domnevna lobanja Marije Magdalene shranjena v relikviariju v kripti gotske bazilike Saint-Maximin-la-Sainte-Baume.

=== Kapiteli ===
Kapiteli v Vézelayu izvirajo iz obdobja med letoma 1120 in 1140. Od 99 kapitelov v ladji jih je bilo v 19. stoletju le nekaj zamenjanih s kopijami originalov. Osrednji temi kapitelov v Vézelayu so upodobitve dobrega in zla v različnih primerih.

Najbolj znan kapitel je ''Mistični mlin''. Moški v kratki obleki s čevlji na nogah stresa žito v mlin, medtem ko drugi, bos in oblečen v belo togo, pobira moko. Prva figura je [[Mojzes]]; žito, ki ga strese v mlin, predstavlja postavo [[Stara zaveza|Stare zaveze]], ki jo je prejel od Boga na gori Sinaj. Kristus je simbolično predstavljen v mlinu, ki melje žito (kolo je označeno s križem). Moški, ki lovi žito, predstavlja apostola [[sveti Pavel|Pavla]], moka sama pa predstavlja postavo [[Nova zaveza|Nove zaveze]], nove pravičnosti. Mojzesova postava je res vsebovala resnico, vendar je bila skrita resnica, skrita kot moka v žitu. Šele po Kristusovi žrtvi na križu se je spremenila v to moko, ki jo je mogoče vsrkati s kruhom: in to je nova postava evangelija Jezusa Kristusa, ki jo je sveti Pavel sprejel po Božji zapovedi, da bi jo širil naprej.

Znan je tudi kapitel, ki prikazuje obešenega Judo, ki ga Dobri pastir odnaša na ramenih. [[Papež Frančišek]] je o tej podobi, ki se ga je, kot je dejal, »globoko dotaknila«, dejal: »To je bila teologija srednjega veka, kot so jo učili menihi. Gospod odpušča do samega konca.«&lt;ref&gt;Interview mit Giovanni di Lorenzo, in: Die Zeit Nr. 11, 9. März 2017, S. 15.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Vézelay Nef Chapiteau 220608 O6.jpg|Mistični mlin
Vézelay Nef Chapiteau 230608 04.jpg|Evstahij lovi jelena
Vézelay Nef Chapiteau 220608 O5.jpg|Obup in poželenje
Vézelay Nef Chapiteau 230608 05.jpg|Smrt bogatega požrešnika
Vézelay Nef Chapiteau 230608 08.jpg|Štirje vetrovi
Vézelay Nef Chapiteau 230608 12.jpg|Jakobov boj z angelom
Vézelay Nef Chapiteau 230608 14.jpg|Izakov blagoslov Jakoba
Vézelay Nef Chapiteau 230608 17.jpg|Ples okoli zlatega teleta
Vézelay Nef Chapiteau 230608 21.jpg|David premaga Goljata
Vézelay Nef Chapiteau 230608 11.jpg|Daniel v levjem brlogu
&lt;/gallery&gt;
== Interpretacija timpanona ==
[[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] osrednjega portala cerkve Madeleine de Vézelay se razlikuje od podobnih cerkva po Evropi. Njegov timpanon je bil že od samega začetka zasnovan posebej za duhovno obrambo križarskih vojn in za prikaz krščanske alegorije na poslanstvo križarjev. V primerjavi s sodobnimi cerkvami, kot sta [[Autunska stolnica]] in [[samostan sv. Petra, Moissac]], postane posebnost Vézelaya očitna.

Umetnostni zgodovinar George Zarnecki je zapisal: »Večini ljudi izraz romanska skulptura prikliče v spomin velik cerkveni portal, na katerem prevladuje timpanon z izrezljano apokaliptično vizijo, običajno ''Poslednjo sodbo''.«&lt;ref&gt;George Zarnecki, Romanesque Art. New York: University Books, 1971. p. 57&lt;/ref&gt; To drži v večini primerov, vendar je Vézelay izjema. V članku iz leta 1944 je Adolf Katzenellenbogen interpretiral Vézelayev timpanon kot sklicevanje na prvo križarsko vojno in upodabljanje binkoštnega poslanstva apostolov.&lt;ref&gt;{{cite book |url= https://books.google.com/books?id=pv5Nb7KpWTgC&amp;pg=PA207|title= Maps of Medieval Thought: The Hereford Paradigm|last= Kline|first= Naomi Reed|date= 2003|publisher= Boydell Press|page=207|others= see footnote on cited page for Katzenellenbogen article citation|isbn= 9780851159379|access-date= 6 August 2019}}&lt;/ref&gt;

Trideset let preden je bil izklesan Vézelayjev timpanon, je [[papež Urban II.]] načrtoval, da bo v La Madeleine objavil svoj poziv k križarski vojni. Leta 1095 je Urban spremenil svoje načrte in na koncilu v Clermontu pridigal za prvo križarsko vojno, vendar je Vézelay ostal osrednja osebnost v zgodovini križarskih vojn. Timpanon je bil dokončan leta 1130. Petnajst let po njegovi dokončanju je Bernard iz Clairvauxa izbral Vézelay za kraj, od koder bo pozval k drugi križarski vojni. Vézelay je bil celo izhodišče za tretjo križarsko vojno. Tam sta se srečala angleški kralj Rihard Levjesrčni in francoski kralj Filip Avgust ter združila svoji vojski za skupno zahodno invazijo na Sveto deželo. Zato je primerno, da Vézelayjev portal odraža njegovo mesto v zgodovini križarskih vojn.

Umetnostni zgodovinar Peter Low zagovarja osrednji timpanon kot vizualizacijo binkošti in odlomka iz 2. poglavja pisma Efežanom – ki laikom na obisku oznanja načela benediktinskega meništva, romarjem pa obseg in doseg univerzilizirajoče se cerkve, ki sprejema »celoten, celo pošasten obseg prebivalcev sveta«.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Low |first=Peter |date=2003 |title=You Who Once Were Far Off: Enlivening Scripture in the Main Portal at Vézelay |url=https://www.jstor.org/stable/3177383 |journal=The Art Bulletin |volume=85 |issue=3 |pages=469–489 |doi=10.2307/3177383 |jstor=3177383 |issn=0004-3079 |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

=== Preklada ===
[[File:Vézelay Narthex Tympan central 220608 04.jpg|thumb|Detajl desne strani]]

[[Preklada]] portala Vézelay prikazuje »brezbožne« ljudi sveta. Gre za upodobitev prve binkoštne misije, ki je širila Božjo besedo vsem ljudem sveta. Figure v timpanonu, ki niso prejele Božje besede, so upodobljene kot ne povsem človeške. Nekatere so prikazane s prašičjimi gobci, druge so deformirane, več pa jih je upodobljenih kot škrati. Še posebej en pritlikavec je upodobljen, kako se s pomočjo lestve vzpenja na konja. Na skrajni desni je moški s slonovimi ušesi, v sredini pa vidimo moškega, prekritega s perjem. Arhitekti in obrtniki so nevernike upodobili kot fizično groteskne, da bi vizualno prikazali njihovo moralno sprevrženost. To je neposreden odraz zahodnega dojemanja tujcev, kot so bili Mavri, ki so bili posebej tarča križarjev. Celo papež Urban II. je v svojem pozivu k križarski vojni pomagal pri spodbujanju tega etnocentričnega dojemanja Turkov, tako da je zahodnjake pozval, naj »iztrebijo to nizkotno raso«.&lt;ref name=&quot;Geary, Patrick 1997. Pg. 388&quot;&gt;Geary, Patrick. ''Readings in Medieval History''. Canada: Broadview Press, 1997. p. 388 {{ISBN?}}&lt;/ref&gt; Večina zahodnjakov ni imela pojma, kako so videti Turki in muslimani in so domnevali, da mora odsotnost krščanstva sovpadati z odvratnimi fizičnimi lastnostmi. Trdi se tudi, da so nevernike izklesali kot deformirane pošasti, da bi jih razčlovečili. Z razčlovečenjem svojih sovražnikov v umetnosti je bila poveličana in posvečena misija križarjev, da zavzamejo Sveto deželo in spreobrnejo ali ubijejo muslimane. Vézelayjeva preklada je torej politična in verska izjava.

=== Primerjava z drugimi sodobnimi portali ===
Vézelayeva politična motivacija postane še toliko bolj očitna v primerjavi s sodobnimi zasnovami portalov iz drugih cerkva po Franciji. Vézelayeva preklada je drugačna, vendar jo je mogoče primerjati z drugimi romanskimi portalnimi skulpturami tistega časa. Je primerljiva s preklado sv. Lazarja v Autunu, saj obe prikazujeta ljudi, ki so grešili. Medtem ko je Vézelayeva preklada posvečena upodobitvi ''poganov'', Autunova preklada prikazuje preklete duše na sodni dan. Podobnost med obema prekladama je v veliki meri posledica dejstva, da je bil isti mojster obrtnik, mojster Gislebertus, glavni arhitekt na obeh lokacijah. »Gislebertus ... je svojo kariero začel v Clunyju, nato je delal na prvotni zahodni fasadi v Vézelayu in se okoli leta 1120 preselil v Autun.«&lt;ref&gt;Marilyn Sostad. Medieval Art&lt;/ref&gt; Poleg tega sta si oba timpanona podobna, saj sledita tradiciji postavljanja pretiranega Kristusa v središče podobe. Tu pa se podobnost konča. Autun je bolj tradicionalen in tipičen za romanske portalne rezbarije. Upodablja Drugi prihod, kar je priljubljena in tipična upodobitev v romanski umetnosti. V njem je veliko grozljivih podob demonov. Cilji obeh različnih timpanonov se odražajo v njuni zasnovi; Autun je zasnovan tako, da ljudi prestraši, da se vrnejo v cerkev, medtem ko je Vézelay zasnovan kot politična izjava v podporo križarskim vojnam.

=== Spodnji predelki ===
[[File:Vézelay Narthex Tympan central 220608 02.jpg|thumb|left|Detajl središča]]
[[File:Basilique de Vézelay Narthex Tympan central 220608.jpg|thumb|Osrednji portal]]

Spodnji štirje predelki Vézelayevega timpanona prikazujejo narode, ki so že prejeli evangelije. Med njimi so Bizantinci, Armenci in Etiopijci. Vključitev Bizantincev je še posebej pomembna, ker so Bizantinci sprva zahtevali križarsko vojno v Sveto deželo. Bizantinci so zaradi vojskovanja izgubili [[Jeruzalem]] proti [[Seldžuki|Seldžuškim Turkom]] in so si želeli zahodne vojaške podpore, da bi si povrnili to ozemlje.

Liki v spodnjih Vézelayevih predelkih so kraljevski in dobro proporcionalni. So v neposrednem nasprotju s svojimi poganskimi dvojniki v prekladi. So človeški, ne pa pošastni. V očeh oblikovalcev so prejeli Božjo milost in so zato v vseh podrobnostih prikazani kot popolnoma človeški. Te predelke lahko torej razumemo kot [[alegorija|alegorijo]] za križarske narode. Križarske vojske so bile sestavljene iz številnih različnih narodnosti, ki jih je povezovala le vera v istega Boga. Narodi, ki so se prej bojevali med seboj, so se nenadoma združili za skupni cilj. Spodnji predelki timpanona so izraz te novoodkrite solidarnosti.

=== Zgornji predelki ===
Medtem ko spodnji štirje predelki predstavljajo krščanske narode, zgornji štirje predelki predstavljajo drugo poslanstvo apostolov. Po Svetem pismu so »apostoli storili veliko čudežev in znamenj«.&lt;ref&gt;The Acts. 2.43&lt;/ref&gt; Med temi čudeži so bili ozdravljenje bolnih in izganjanje demonov in hudičev. Ta dejanja so predstavljena v zgornjih štirih predelkih timpanona Vézelay. V enem predelku je prikazan par gobavcev z začudenim pogledom, ko primerjata ude, ki so bili čudežno ozdravljeni. Demoni so analogni nekristjanom, ki naseljujejo sveto deželo. Papež Urban je glede turškega prevzema svetih dežel dejal: »Kakšna sramota, da tako zaničevalna, degenerirana in od demonov zasužnjena rasa tako premaga ljudstvo, obdarjeno z vero v Vsemogočnega Boga!« Ni težko videti vzporednice med apostolskim poslanstvom izganjanja demonov in oblikovalčevim pogledom na poslanstvo križarjev, da izženejo »raso ... zasužnjeno od demonov«. To je še en dokaz o nenavadnih političnih motivih Vézelayjevega portala.

=== Osrednji portal ===
Osrednji del Vézelayevega timpanona nadaljuje ta proces politizacije religije. Osrednji timpanon prikazuje dobrohotnega Kristusa, ki posreduje svoje sporočilo apostolom, ki ga obkrožajo na obeh straneh. Ta Kristus se v romanski arhitekturi razlikuje. Je močan kontrast jeznemu Kristusu iz timpanona sv. Petra v Moissacu. Moissacov Kristus je prepovedujoča figura, ki sedi na sodnem prestolu. Je še en primer tipičnega romanskega Kristusa. Njegov obraz je brez skrbi ali čustev. Drži zvitke, ki vsebujejo dejanja človeštva, in je pripravljen izvršiti kazen nad prekletimi. Vézelayev Kristus pa je upodobljen [[kontrapost]]o z razprtimi rokami. Posreduje sporočilo, ne pa zahteva kazni. Vézelayev timpanon je izjemen, ker je tako drugačen. Vézelayev Kristus pošilja križarje – ne sodi jih. Križarjem je bilo zagotovljeno odpuščanje vseh grehov, če so sodelovali v križarskih vojnah. Prepovedujoč Kristus na sodnem prestolu bi bil v Vézelayu neprimeren. Zato je bil tradicionalni romanski Kristus z jeznim pogledom v Vézelayu nadomeščen s prijaznim in gostoljubnim Kristusom z odprtimi rokami.

== Astronomska poravnava ==
[[File:Mary Magdalene's relics.jpg|thumb|Relikvije Marije Magdalene v kripti]]

Leta 1976 je Hugues Delautre, eden od frančiškanskih očetov, zadolženih za upravljanje svetišča v Vézelayu, odkril, da arhitektura La Madeleine poleg običajne orientacije stavbe vzhod-zahod v svojo zasnovo vključuje tudi relativne položaje Zemlje in Sonca. Vsak junij, tik pred praznikom svetega [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], se astronomske dimenzije cerkve razkrijejo, ko sonce doseže najvišjo točko v letu, ob lokalnem poldnevu na poletni solsticij, ko sončna svetloba, ki prihaja skozi okna južnega svetlobnega nadstropja, meče vrsto osvetljenih pik natančno vzdolž vzdolžnega središča tal ladje.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last1=Delautre |first1=Hugues |series=Solstices à Vézelay |title=Regard renouvelé sur l'église de la Madeleine |trans-title=Fresh look at the church of La Madeleine |language=fr|magazine=Zodiaque |date=October 1979 |volume=122 |pages=1–6 |publisher=Les ateliers de la Pierre-qui-Vire}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite magazine |last1=Delautre |first1=Hugues |series=Solstices à Vézelay |title=Entretien au sujet des éclairages des solstices à Vézelay |trans-title=Discussion of solstice illuminations at Vézelay |language=fr |magazine=Zodiaque |date=October 1979 |volume=122 |pages=7–16 |publisher=Les ateliers de la Pierre-qui-Vire}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Basilique Sainte-Marie-Madeleine de Vézelay}}
* [http://www.basiliquedevezelay.org// Jerusalem monastic community Vézelay – present state]
* [http://www.vezelay-visiteur.com/en/ Maison du visiteur, Vezelay]
* [http://www.bourgogneromane.com/edifices/vezelay.htm Vézelay page on the site Bourgogne Romane]
* [http://images.library.pitt.edu/cgi-bin/i/image/image-idx?c=vezelay&amp;page=index Gallery of detailed images]

{{DEFAULTSORT:Vezelay Abbey}}
[[Kategorija:Samostani v Franciji]]
[[Kategorija:Romanska arhitektura v Franciji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]]
[[Kategorija:Arhitektura v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Ustanovitev leta 859]]
[[Kategorija:Ukinitev leta 1791]]
[[Kategorija:Cistercijanski samostani]]</text>
      <sha1>kspky02t43x9j4agl6xq011kmquqsoi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Štalec</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586800</id>
    <revision>
      <id>6677224</id>
      <parentid>6486937</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:24:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-13659-49</username>
        <id>255600</id>
      </contributor>
      <origin>6677224</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4278" sha1="ey3r7gtt1g4sp8o98nttsigp2tp9rn7" xml:space="preserve">{{brez virov}}
{{Infopolje Znanstvenik
|name    = Janez Štalec
|image   =
|caption =
|known_for     = programiranje računalnika Zuse Z23, SS Statistični sistem
|workplaces    = [[IMFM]] (Ljubljana), [[Fakulteta za kineziologijo]] nekoč Fakulteta za fizično kulturo (Zagreb), [[PMF]] (Zagreb)
}}

'''Janez Štalec''', [[Slovenci|slovenski]] [[računalnikar]], [[matematik]], [[statistik]], *[[15. september]] [[1942]], [[Ljubljana]], † [[7. julij]] [[2025]], [[Zagreb]].

Janez se je rodil v Ljubljani 15.9.1942 kot tretji otrok [[Ivan Štalec|Ivanu Štalcu]] (matematiku) in Stanki (roj. Rakovec). Leta 1971 se je poročil z Natašo Viskić (kasneje redno profesorico statistike in kineziologije) v Zagebu. Imel je dva otroka: Vanjo in Vita.

Štalec je končal [[gimnazija|gimnazijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 1965 je absolviral študij tehniške matematike na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]]. Že kot študent je sodeloval pri osnovanju Računskega centra IMFM, kjer se je v letih 1964/65 zaposlil s polovičnim, kasneje pa s polnim delovnim časom. Bil je vodja Računskega centra do leta 1971, ko se je preselil v Zagreb, kjer je najprej vodil Računski center Fakultete za kineziologijo (1971 - 1985), kasneje pa do upokojtive 2008 Računski center Oddelka za matematiko PMF, Univerze v Zagrebu.

Bil je pionir računalništva na Slovenskem. Programirati je začel na računalniku [[Zuse Z23]], kjer so uporabljali največ freiburško kodo. Leta 1965 je bil na enomesečni praksi v Pragi, kjer je programiral na sovjetskem računalniku Ural-2.

== Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - Ljubljana 31.1. - 5.2. 1967 ==
Leta 1967 sta za potrebe RTV z Dušanom Magušarjem napisala program za pomoč pri ocenjevanju tekmovalcev Evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju. V ta namen je režiser [[Beno Hvala]] dal napeljati dva telegrafska kabla od Hale Tivoli, kjer je bilo tekmovanje, do RC IMFM na Lepem potu, kjer je bil računalnik Zuse Z23. Računanje je potekalo v realnem času.

== SS - Statistični sistem ==

Leta 1969 so [[Egon Zakrajšek]], [[Konstantin Momirović]] in Janez Štalec zasnovali Statistični sistem SS&lt;ref&gt;Statistički sistem / Štalec J., Momirovič K., Zakrajšek E. (Zagreb : Fakultet za fizičku kulturu, 1983) {{COBISS|ID=1542577}}&lt;/ref&gt;, ki je najprej tekel na novem računalniku IBM 1130 na IMFM v Ljubljani. 

Z odhodom Štalca v Zagreb je razvoj sistema nekaj časa potekal dvotirno. Na Fakulteti za fizično kulturo Univerze v Zagrebu je bilo z nabavo bolj zmogljivega računalnika [[IBM-1130]] mogoče povečati zmogljivost sistema. 

Leta 1973 ga je v Zagrebu Štalec prenesel na računalnik [[UNIVAC-1106]], v  Ljubljani ga je Zakrajšek prenesel na novi računalnik [[CDC-Cyber]]. Po Zakrajškovem odhodu v ZDA je razvoj potekal le še v Zagrebu. Statistični sistem SS se je lahko takrat primerjal vodilnimi statističnimi sistemi kakršni so bili BMDP, Statjob in SPSS.

== Izbrana dela ==

* Avtomatizacija faktorske analize : elaborat raziskovalne teme / [nosilec] [[Egon Zakrajšek]] ; [sodelavci] Konstantin Momirović, [[Jernej Kozak]], Andrej Kmet, Janez Štalec, (IMFM Ljubljana 1974) {{COBISS|ID=9802752}},
* Idejni nacrt informatičkog sistema na području fizičke kulture / Konstantin Momirović, Janez Štalec, Marijan Gredelj, (Zagreb : Računski centar Instituta za kineziologijo Fakulteta za fizičku kulturu, 1974) {{COBISS|ID=4276401}}
* Statistički sistem / Štalec J., Momirovič K., Zakrajšek E. (Zagreb : Fakultet za fizičku kulturu, 1983) {{COBISS|ID=1542577}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.math.pmf.unizg.hr/~stabi/] Janez Štalec - Osebna stran na PMF

{{mathematician-stub}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih matematikov]]
* [[:en:SPSS]]
* [[:en:BMDP]]
* Konstantin Momirović (1932 - 2004) [https://scispace.com/pdf/konstantin-momirovic-1932-2004-methodological-contributions-u9pxza1jtn.pdf]
* Navodila za uporabo statističnega paketa STATJOB / Jože Velušček ... [et al.] IJS (1975) {{COBISS|ID=18795265}}
{{normativna kontrola}}

== Sklici ==

{{DEFAULTSORT:Štalec, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski matematiki]]
[[Kategorija:Slovenski računalnikarji]]
[[Kategorija:Slovenski statistiki]]</text>
      <sha1>ey3r7gtt1g4sp8o98nttsigp2tp9rn7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Palača na otoku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588688</id>
    <revision>
      <id>6677079</id>
      <parentid>6673914</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:51:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Galerija */ prevod</comment>
      <origin>6677079</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11699" sha1="gub4rvb9or2p5ldgbz2rqaa9zqosi2g" xml:space="preserve">{{Infobox building
|image=Pałac na wyspie, Łazienki Królewskie, Warszawa 2021.jpg
|image_size=
|caption=Severna fasada
|name=Palača na otoku&lt;br /&gt;&lt;small&gt;''Pałac Na Wyspie''&lt;/small&gt;
|location_town=[[Varšava]]
|location_country=Poljska
| mapframe-frame-width=280
| mapframe=yes
| mapframe-caption=Interactive fullscreen map
| mapframe-zoom=14
| mapframe-marker=muzej
| mapframe-wikidata=yes
| coordinates={{coord|52|12|54|N|21|02|9|E|region:PL_scale:2000|display=inline,title}}
|architect=Tylman van Gameren,&lt;br /&gt; Domenico Merlini (1775–1795)
|client=Stanisław Herakliusz Lubomirski,&lt;br /&gt;[[Stanislav II. Avgust Poniatowski]]
|engineer=
|construction_start_date=pred 1683&lt;ref name=&quot;varsovia&quot;&gt;{{cite news|url =http://www.varsovia.pl/varsovia/index.php-frame=main&amp;mapa=0&amp;item=3523&amp;top=23.htm|title =Lubomirski's Bathhouse|work =Varsovia.pl|access-date =2008-02-09|language =pl|url-status =dead|archive-url =https://web.archive.org/web/20080520031828/http://www.varsovia.pl/varsovia/index.php-frame%3Dmain%26mapa%3D0%26item%3D3523%26top%3D23.htm|archive-date =2008-05-20}}&lt;/ref&gt;
|completion_date=1689
|date_demolished=
|cost=
|structural_system=
|style=[[Neoklasicistična arhitektura]]
|footnotes={{designation list|embed=yes
|designation1=Zgodovinski spomenik Poljske
|designation1_date=1994-09-08
|designation1_partof=Varšava – zgodovinsko mestno središče s Kraljevo potjo in [[Wilanówska palača|Wilanówsko palačo]]
|designation1_number=M.P. 1994 nr 50 poz. 423&lt;ref&gt;{{Cite Polish law|title=Zarządzenie Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 8 września 1994 r. w sprawie uznania za pomnik historii.|gazette=Monitor|year=1994|volume=50|number=423}}&lt;/ref&gt;
}}}}
'''Palača na otoku''' ({{langx|pl|Pałac Na Wyspie}}), znana tudi kot '''Palača Łazienkowski''' ({{langx|pl|Pałac Łazienkowski}}), je klasicistična palača zgrajena v 17. stoletju v [[Varšava|Varšavi]] pod vodstvom Tylmana van Gamerena za grofa Stanisława Herakliusza Lubomirskega, lastnika gradu Ujazdów.

Od leta 1674 sta ta palača in bližnji grad Ujazdów pripadala knezu Stanislavu Herakliuszu Lubomirskemu, ki je naročil gradnjo baročnega kopališča ali ''Łazienka'', poimenovanega podobno kot številna druga evropska zgodovinska mesta, vključno z angleškim mestom [[Bath]]. Stavba, zgrajena na kvadratnem tlorisu, je bila bogato okrašena s štukaturami, kipi in slikami; nekateri originalni okraski in arhitekturni detajli so ohranjeni.

Leta 1766 je kralj [[Stanislav II. Avgust Poniatowski]] kupil posestvo in kopališče preuredil v klasicistično poletno rezidenco z angleškim vrtom.

V zadnjih fazah druge svetovne vojne so umikajoči se Nemci opustošili notranjost palače in v strukturo izvrtali luknje, da bi jo uničili z eksplozivom. Vendar načrt ni bil nikoli izveden.

Leta 2019 je bila palača 11. na seznamu najbolj obiskanih palač in spomenikov na svetu, saj jo je obiskalo več kot 4,9 milijona obiskovalcev.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/kultura-turystyka-sport/kultura/kultura-w-2019-roku,2,17.html |language=pl |title=Kultura w 2019 roku |website=stat.gov.pl |date=30 September 2020 |access-date=20 August 2023}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
[[Image:Łaźnia Lubomirskiego.JPG|thumb|left|Lubomirskijev kopalni paviljon]]
[[File:Palace on the Isle (21895p).jpg|thumb|300px|Glavna (južna) fasada]]

Stavba se je začela kot kopališče za Stanisława Herakliusza Lubomirskega, lastnika sosednjega gradu Ujazdów. Po letu 1678 je bil kompleks palače Lubomirski v varšavskem okrožju Ujazdów okrožen s štirimi parkovnimi paviljoni: ''Arcadia'', ''Hermitage'', ''Frascati'' in največjim, ''Kopališče''. Marmorna stavba je bila zgrajena pred letom 1683 po načrtih Tylmana Gamerskega.

Dokončana leta 1689, naj bi služila kot kopališče, bivalni paviljon in vrtna jama. Notranjost novozgrajene stavbe je bila okrašena z bogatimi štukaturnimi dekoracijami, ki jih je prav tako zasnoval Gamerski. Zunanja dekoracija je vključevala vodna božanstva (npr. Nereus), ki so obdajala glavni okrasni element paviljona, vodnjak.

Drugi prostori so imeli bogato okrašene strope in supraporte (okras nad vrati), stene pa so bile prekrite z delftskimi ploščicami.] Fasade in notranjost so bile okrašene s skulpturami, reliefi, latinskimi napisi (npr. ''Musa Dryas, Nymphaeque boves et Pastor Apollo / Hic maneant, fugiat diva Minerva domus'' – 'Muza, drijada in nimfe, voli in pastir Apolon naj ostanejo tukaj / božanska Minerva naj prezira to hišo' na portalu južne fasade) in grbom Lubomirskih, Szreniawa.

Kralj Stanislav II. Avgust Poniatowski se je odločil, da bo posest preuredil v zasebne prostore, med letoma 1764 in 1795 pa jo je prenovil Domenico Merlini.

Med nacistično okupacijo je bila palača (skupaj z [[rezidenca Belveder|Belwederjem]]) označena kot potencialna bodoča varšavska rezidenca [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]; ti dve sta bili med redkimi predvojnimi stavbami, ki sta bili rešeni uničenja mesta, ki ga je predvideval tako imenovani ''Pabstov načrt''. Pred evakuacijo Varšave so Nemci v obzidje izvrtali luknje za eksploziv, vendar palače na koncu niso razstrelili.&lt;ref&gt;{{cite news |url = http://www.lazienki.ueu.pl/content/view/64/155/lang,pl/ |title = Historia |work = Muzeum Łazienki Królewskie |access-date = 2008-02-09|language=pl}}&lt;/ref&gt; Palača je med nemško okupacijo služila tudi kot nemška vojašnica.

== Arhitektura ==
Palača je zgrajena na umetnem otoku, ki jezero deli na dva dela, manjše severno jezero in večje južno. Palača je z okoliškim parkom povezana z dvema mostovoma z jonskimi [[kolonada]]mi. Fasade združuje ogredje, ki ga nosijo velikanski korintski [[pilaster|pilastri]], ki povezujejo njeni dve nadstropji, in jih krona [[balustrada]] s kipi mitoloških figur. Severno fasado razbremenjuje osrednji [[portik]] s [[pediment]]om. Na južni strani se za pregrado s korintskimi stebri skriva globoka osrednja vdolbina.

== Notranjost ==
V pritličju palače je Bakhova soba, okrašena z modrimi nizozemskimi ploščicami iz 17. stoletja in sliko [[Jacob Jordaens|Jacoba Jordaensa]], ki prikazuje ''Silena in Bakhante''.&lt;ref&gt;Identified as a painter's own work by Roger Adolf d'Hulst (d'Hulst 1974, Vol. 1, pp. 240-241).&lt;/ref&gt; Stropno poslikavo ''Bakh, Cerera, Venera in Kupid'' Jana Bogumiła Plerscha iz leta 1778 so nemške sile požgale leta 1944.&lt;ref&gt;{{cite news |url = http://www.lazienki.ueu.pl/content/view/143/206/lang,pl/ |title = Pokój Bachusa|work = Muzeum Łazienki Królewskie |access-date = 2008-02-09|language=pl}}&lt;/ref&gt; Rotunda, ki jo je zasnoval Domenico Merlini, zavzema osrednji del palače. Okrašena z rumenim in belim marmorjem ter figurami poljskih kraljev, je eden najpomembnejših primerov neoklasicistične dekoracije v palači. Vodi v kopalnico in plesno dvorano.

Na drugi strani rotunde je spodnja galerija slik, ki vsebuje dela [[Peter Paul Rubens|Rubensa]] in [[Rembrandt]]a,&lt;ref&gt;{{cite news |url = http://www.culture.pl/inne-instytucje/-/eo_event_asset_publisher/sh2A/content/lazienki-krolewskie-w-warszawie|title = Royal Baths Museum|publisher = culture.pl|access-date = 2008-02-09|language = pl}}&lt;/ref&gt; ter [[kapela]]. V pritličju je tudi jedilnica, v kateri so potekale znane četrtkove večerje, na katere je kralj Stanislav Avgust povabil vodilne prostozidarje in druge pomembneže poljskega razsvetljenstva. Njeno pohištvo in slike so v klasicističnem slogu.

Salomonova soba, ena največjih notranjosti pritličja palače, je bila okrašena s serijo slik, ki prikazujejo ''Salomonovo zgodovino''.&lt;ref name=&quot;lazienki&quot;&gt;{{cite web |url = http://www.lazienki-krolewskie.pl/content/view/147/210/lang,pl/ |title = Sala Salomona - Palac na Wyspie |work = Muzeum Łazienki Królewskie (Royal Baths Museum)|access-date = 2010-02-19|language=pl}}&lt;/ref&gt; Sestavljalo jo je šest slik: ''Salomonove sanje'' (strop), ''Kraljica iz Sabe pred Salomonom'', ''Salomonova sodba'', ''Posvetovanje s kraljem Hiramom'' (frizi), ''Posvetitev templja'' in ''Salomonova žrtev'' (stene). Naslikal jih je Marcello Bacciarelli za Stanislava Avgusta v letih 1791–93 in so prikazovale monarha samega kot biblijskega kralja. Vse te slike so Nemci leta 1944 namerno in popolnoma uničili (zgorele so v požaru pred palačo) med pripravami na razstrelitev stavbe. V prvem nadstropju so kraljevi apartmaji, zgornja galerija slik, balkonska soba, kraljev kabinet, kraljeve spalnice, garderoba in častniška soba.

V letih 2012–2015 je bila palača deležna nadaljnjih prenov, ki so zajele streho in vse prostore palače, vključno s plesno dvorano, v kateri so bile odkrite stenske poslikave Jana Bogumiła Plerscha iz 17. stoletja. Leta 2016 je palačo in park obiskalo približno 2,1 milijona obiskovalcev.&lt;ref&gt;{{cite news |url=https://www.egmus.eu/nc/en/statistics/5_most_visited_museums/show_most_visited/year/2016/ |title=EGMUS 2016 |access-date=23 November 2019 |archive-date=2019-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190513065020/https://www.egmus.eu/nc/en/statistics/5_most_visited_museums/show_most_visited/year/2016/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
&lt;gallery class=&quot;center&quot; gallery widths=&quot;160px&quot; heights=&quot;175px&quot; perrow=&quot;7&quot; caption=&quot;Palača na otoku&quot;&gt;
File:Galeria obrazów Pałac na Wyspie w Łazienkach.JPG|Galerija slik
File:Dymitrowicz Solomon Room.jpg|Salomonova soba (1892), Ludomir Dymitrowicz (1844–1923)
File:Gryglewski Bathing Room.jpg|Kopalnica (1875), Aleksander Gryglewski
File:Pałac na wyspie, Łazienki Królewskie.jpg|Severna fasada palače
File:2018-07-07 Ogród Królewski w warszawskich Łazienkach 03.jpg|Eden od dveh mostov, ki vodita do palače
File:Łazienki - Pałac na wodzie - 20.jpg|Kip, ki prikazuje alegorijo reke Bug
File:Pałac Na Wodzie - Łazienki Królewskie (16130897659).jpg|Jezero okoli palače
&lt;/gallery&gt;

&lt;gallery class=&quot;center&quot; gallery widths=&quot;160px&quot; heights=&quot;175px&quot; perrow=&quot;7&quot; caption=&quot;Artwork&quot;&gt;
File:Rubens Jacqueline de Caestre.jpg|''Portret Jacqueline de Caestre'', [[Peter Paul Rubens]], ok. 1618
File:Rubens Jean Charles de Cordes.jpg|''Portret Jeana Charlesa de Cordesa'', Peter Paul Rubens, ok. 1618
File:Brueghel the Younger Temptation of St. Anthony.jpg|''Skušnjava sv. Antona'', [[Jan Brueghel mlajši]], 17. stoletje
File:Dyck Philip Herbert.jpg|''Portret Philip Herbert, 4. grof Pembroški'', [[Anthonis van Dyck]], ok. 1634
File:Somer Francis Bacon.jpg|''Portret Francis Bacon'', Frans Pourbus mlajši, 1617
File:Jordaens Silenus and Bacchantes.jpg|''Silen in Bakhante'', [[Jacob Jordaens]], prva polovica 17. stoletja
File:Bacciarelli Allegory of Graciousness.jpg|''Alegorija milosti'', Marcello Bacciarelli, ok. 1792
File:Zaleski Royal Baths Palace in summer.jpg|''Pogled na kraljevo kopališče poleti'', Marcin Zaleski, ok. 1837
File:Italy Allegory of Africa.jpg|''Alegorija Afrike'', prelom 17./18. stoletja
File:China Earthenware pot with a lid.jpg|Kitajska glinena posoda, 18. stoletje
File:Japan Imari vase with Foo Dog.jpg|aponska Imari vaza s Foo Dog, konec 18. stoletja
File:Le Brun Rococo putto.jpg|Rococo [[putto]], André Le Brun, ok. 1783
File:Savini Peter Table top with a bull.jpg|Mizna plošča z bikom Pompea Savinija, ok. 1788
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Palace on the Water}}
* {{in lang|pl}} [http://www.lazienki-krolewskie.pl/ Official site]
* {{in lang|pl}} [https://web.archive.org/web/20080520031828/http://www.varsovia.pl/varsovia/index.php-frame%3Dmain%26mapa%3D0%26item%3D3523%26top%3D23.htm Lubomirski's Bathhouse]

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Varšavi]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1689]]
[[Kategorija:Palače na Poljskem]]
[[Kategorija:Muzeji na Poljskem]]</text>
      <sha1>gub4rvb9or2p5ldgbz2rqaa9zqosi2g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Giżycko</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588840</id>
    <revision>
      <id>6677073</id>
      <parentid>6506605</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:42:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>np</comment>
      <origin>6677073</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12013" sha1="ivvogo8m0kao66hl83yebpk4rdrgmjr" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name               = Giżycko
| image_skyline      = SM Giżycko Zamek 2017 (3) ID 645478.jpg
| image_caption      = [[grad Giżycko]], 14. stoletje
| image_flag         = POL Giżycko flag.svg
| image_shield       = POL Giżycko COA.svg
| pushpin_map        = Poljska
| pushpin_label_position = bottom
| subdivision_type   = Država
| subdivision_name   = {{POL}}
| subdivision_type1  = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]]
| subdivision_name1  = Varminsko-mazursko vojvodstvo
| subdivision_type2  = Okrožje
| subdivision_name2  = Giżycko
| subdivision_type3  = Gmina
| subdivision_name3  = Giżycko &lt;small&gt;(urban gmina)&lt;/small&gt;
| leader_title       = Župan
| leader_name        = Ewa Ostrowska
| established_title  = Utanovitev
| established_date   = 1335
| established_title3 = mestne pravice
| established_date3  = 1612
| elevation_min_m    = 116
| elevation_max_m    = 142
| area_total_km2     = 13,87
| population_as_of   = 1. januar 2025
| population_total   = 27.107
| population_density_km2 = auto
| timezone           = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset         = +1
| timezone_DST       = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST     = +2
| coordinates        = {{coord|54|2|24|N|21|45|32|E|region:PL|display=inline,title}}
| postal_code_type   = Postal code
| postal_code        = 11-500
| area_code          = +48 87
| website            = http://www.gizycko.pl
}}
'''Giżycko''' {{IPAc-pl|g|J|i|'|ż|y|c|k|o}} (prej {{langx|pl|Lec}} or ''Łuczany''; {{langx|de|{{audio|De-Lötzen.ogg|Lötzen}}}}) je mesto na severovzhodu [[Poljska|Poljske]] z 27.107 prebivalci (od januarja 2025).&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Giżycko (warmińsko-mazurskie) » mapy, nieruchomości, GUS, noclegi, szkoły, atrakcje, regon, kody pocztowe, wypadki drogowe, wynagrodzenie, bezrobocie, zarobki, edukacja, tabele, demografia |url=https://www.polskawliczbach.pl/Gizycko |access-date=2025-07-26 |website=Polska w liczbach |language=pl}}&lt;/ref&gt; Leži med jezeroma Kisajno in Niegocin v regiji [[Mazurija]], znotraj [[Varminsko-mazursko vojvodstvo|Varminsko-mazurskega vojvodstva]]. Je sedež okrožja Giżycko.

Giżycko je priljubljena poletna turistična destinacija zaradi svoje lege v [[Mazursko jezersko okrožje|Mazurskem jezerskem okrožju]] in ima številne zgodovinske spomenike, vključno s [[tevtonski viteški red|tevtonskim]] gradom iz 14. stoletja.

== Zgodovina ==
=== Antika in srednji vek ===
[[File:GizyckoZamek1.jpg|thumb|left|Obnovljen grad]]

Prva znana naselja na območju današnjega Giżycka so bila zabeležena v rimskih časih s strani [[Tacit]]a v njegovi ''Germaniji'' in so povezana z [[Jantarska pot|Jantarno potjo]], v bližini katere je bil Giżycko.&lt;ref name=&quot;gizycko.pl&quot;&gt;[http://www.gizycko.pl/historia.html History Giżycko City official website]&lt;/ref&gt; Na tem območju je bilo znano obrambno naselje baltskih [[Prusi|Prusov]], v 9. stoletju pa je bilo zabeleženo, da mu je vladal kralj Izegup ali Jesegup.

Po neuspelem poskusu leta 997 je [[Boleslav I. Hrabri]] leta 1008 poslal še eno odpravo, da bi osvojil/pokristjanil stare Pruse. Tako kot [[Adalbert Praški|sv. Adalberta]] so leta 1009 [[Jatvingi]] blizu jezera Niegocin ubili tudi misijonarja Bruna iz Querfurta, leta 1910 pa so Brunu v bližini postavili spominski križ.

Tevtonski vitezi so leta 1340 zgradili [[grad Giżycko]] (''Ordensburg'') z imenom ''Lötzen'' (po poljsko ''Łuczany'', kasneje tudi ''Lec''), ki je stal na ožini med dvema jezeroma v današnji Mazuriji. Lötzen je bil pod upravo komande Balga. Od poznega srednjega veka so ga naseljevali predvsem Poljaki iz bližnje [[Mazovija|Mazovije]], znani kot Mazurci.

Leta 1454 je poljski kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV. Jagelonec]] na zahtevo [[Pruska zveza|Pruske konfederacije]] regijo priključil [[Krona kraljevine Poljske|Poljskemu kraljestvu]],&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Górski|first=Karol|title=Związek Pruski i poddanie się Prus Polsce: zbiór tekstów źródłowych|year=1949 |publisher=Instytut Zachodni|location=[[Poznań]]|language=pl|p=54}}&lt;/ref&gt; po izbruhu [[trinajstletna vojna|trinajstletne vojne]] leta 1454 pa so se Łuczany postavile na stran Poljske.&lt;ref name=SG&gt;''Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich'', Tom V, Warsaw, 1884, p. 113&lt;/ref&gt; Naselje so leta 1455 zavzeli tevtonski vitezi, vendar so ga Poljaki naslednje leto ponovno zavzeli. Po [[Drugi torunjski mir|mirovni pogodbi]], podpisani v [[Torunj]]u leta 1466, je postala del Poljske kot [[fevd]] v lasti Tevtonskega reda,&lt;ref&gt;Górski, pp. 96–97, 214–215&lt;/ref&gt; vse do razpada Tevtonske države leta 1525.

=== Sodobnost ===
[[File:Karte von Lötzen und Umgebung (um 1818).tif|thumb|Zemljevid Lötzena in okolice (ok. 1818)]]

Naselje v bližini gradu je leta 1612 prejelo mestne privilegije z [[grb]]om in [[pečat]]om, medtem ko je bilo del vojvodstva Prusije (pod poljsko suverenostjo do leta 1701). Prvi župan je bil Paweł Rudzki. Poljsko ime mesta, ki ga je takrat uporabljalo pretežno poljsko prebivalstvo,&lt;ref&gt;''Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich'', Tom V, Warsaw, 1884, p. 114&lt;/ref&gt; je bilo Łuczany.&lt;ref&gt;Jan Leo, Dzieje Prus. Z braniewskiego wydania roku 1725 przełożył bp Julian Wojtkowski, Olsztyn, 2008, p. 581&lt;/ref&gt;

Lötzen je leta 1701 postal del Kraljevine Prusije in leta 1773 del novo ustanovljene province Vzhodna Prusija. Leta 1709/10 je kuga zahtevala 800 žrtev, preživelo pa je le 119 prebivalcev.&lt;ref name=Koss&gt;{{cite book | first = Andreas | last = Kossert | title = Masuren. Ostpreußens vergessener Süden | publisher = Pantheon | year = 2006 | isbn = 3-570-55006-0|language=de}}&lt;br/&gt;{{cite book | first = Andreas | last = Kossert | title = Mazury, Zapomniane południe Prus Wschodnich | year = 2004 | isbn = 83-7383-067-7|language=pl}}&lt;/ref&gt; V 19. stoletju je bila v središču mesta postavljena nova luteranska cerkev po načrtih [[Karl Friedrich Schinkel|Karla Friedricha Schinkla]]. Lötzen je leta 1871 med združitvijo Nemčije pod vodstvom Prusije postal del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]].

Junija 1807 je bil v mestu nameščen poljski korpus generalov Józefa Zajączka in [[Henrik Dombrowski|Jana Henryka Dąbrowskega]]. Po [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] sta mesto prizadela [[požar]] in [[lakota]]. Pruskega kralja [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderika Viljema IV.]] je med svojim obiskom leta 1845 v mestu sprejelo 10.000 revnih ljudi, ki so skandirali ''Hleba!'' (Kruh! v poljščini). Kralj je množici odgovoril v poljščini kot zadnji pruski vladar, ki je govoril poljsko. Od leta 1875 do 1892 je izhajal poljski tednik ''Gazeta Lecka''.&lt;ref&gt;Leon Sobociński, ''Na gruzach Smętka'', wyd. B. Kądziela, Warsaw, 1947, p. 76&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/Gazeta-Lecka;3904398.html|title=&quot;Gazeta Lecka&quot; - Encyklopedia PWN - źródło wiarygodnej i rzetelnej wiedzy|website=encyklopedia.pwn.pl|language=pl|access-date=2020-03-14}}&lt;/ref&gt;
[[File:Twierdza Boyen - 1.jpg|thumb|left|[[Trdnjava Boyen]]]]
[[File:Dom w którym mieszkał pierwszy burmistrz Giżycka pan Jan Mieczaniec.JPG|thumb|Dom Jana Mieczanieca, prvega župana Giżycka po drugi svetovni vojni]]

V letih 1844–1848 je bila na majhnem kopnem med jezeroma Mamry (''Mauersee'') in Niegocin (''Löwentinsee'') zgrajena [[trdnjava Boyen]], trdnjava, poimenovana po pruskem vojnem ministru Hermannu von Boyenu. Ta trdnjava je ena največjih in najbolje opremljenih trdnjav 19. stoletja. V letih 1942–1945 je bila sedež nemške vojaške obveščevalne službe (''Fremde Heere Ost'') pod vodstvom [[Reinhard Gehlen|Reinharda Gehlena]].

Zaradi [[Versajska mirovna pogodba|Versajske pogodbe]] je bil leta 1920 pod nadzorom [[Društvo narodov|Društva narodov]] organiziran vzhodnopruski plebiscit. Med pripravami na plebiscit je nemška milica napadla propoljski shod s približno 1000 ljudmi. Govorniki in udeleženci shoda so bili hudo pretepeni; glavni propoljski vodja shoda Fryderyk Leyk je bil tako hudo pretepen, da je komaj preživel. Pozneje se je odnos poljskega prebivalstva v mestu umiril in del prebivalstva je bojkotiral glasovanje, medtem ko so drugi odkrito glasovali za Nemčijo, ker so se bali maščevanja;&lt;ref name=&quot;Giżycko p.126&quot;&gt;Giżycko: z dziejów miasta i okolic Irena Berentowicz, Andrzej Wakar - 1983 p.126&lt;/ref&gt; 4900 glasov je bilo oddanih za ostanek v Vzhodni Prusiji in s tem Nemčiji, nobenega pa za Poljsko.&lt;ref&gt;{{cite book |title=Selbstbestimmung für Ostdeutschland – Eine Dokumentation zum 50 Jahrestag der ost- und westpreussischen Volksabstimmung am 11. Juli 1920|first1=Herbert| last1=Marzian|first2=Csaba|last2=Kenez|year=1970|page=80 |language=de}}&lt;/ref&gt; Kasneje se je agresivna germanizacija okrepila in med nacistično vladavino v Nemčiji je bila v mestu praktično prepovedana govorjenje poljščine na javnih mestih.

V 1930-ih je bil Lötzen garnizija več vojaških enot [[Wehrmacht]]a kot podobmočni štab Wehrkreisa I, ki je imel sedež v Königsbergu. V Lötznu ali njegovi bližini so bile nameščene tudi štabne, vzdrževalne in stražarske čete Hitlerjevega štaba Wolfsschanze in Oberkommando des Heeres (OKH, vrhovno poveljstvo vojske). OKH je imel sedež na območju Mauerwalda, približno 10 km severno od Giżycka, kjer je bil še vedno neuničen sistem bunkerjev.

Mesto je leta 1945 med drugo svetovno vojno zasedla sovjetska [[Rdeča armada]], po koncu vojne pa je bilo postavljeno pod poljsko upravo. V okviru teritorialnih sprememb, ki jih je zahtevala [[Sovjetska zveza]], je bila poljska oblast sprejeta na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], vendar pod predhodnimi pogoji. Prenos je bil potrjen z nemško-poljsko mejno pogodbo.

Nemško govoreče prebivalstvo, ki med vojno ni bilo evakuirano, je bilo nato v skladu s [[Potsdamski sporazum|Potsdamskim sporazumom]] izgnano proti zahodu. Preostalemu poljskemu prebivalstvu so se pridružili Poljaki, razseljeni iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila Sovjetska zveza, zlasti iz Vilenske regije. Mesto so leta 1946 preimenovali v Giżycko v čast mazurskega folklorista Gustawa Gizewiusza, evangeličansko-luteranskega pastorja iz 19. stoletja v južni Mazuriji, ki je močno podpiral poljski jezik in poljsko kulturo ter se je uprl germanizaciji Mazurije.

== Geografska lega ==
Mesto leži v zgodovinski Vzhodni Prusiji ob jezeru Löwentin, približno 90 kilometrov severovzhodno od mesta Allenstein (Olsztyn) in približno 110 kilometrov jugovzhodno od mesta Königsberg ([[Kaliningrad]]), nedaleč od meje z rusko eksklavo [[Kaliningrajska oblast]].

Podeželska občina Giżycko, h kateri mesto samo ne spada, se razprostira na površini 289,76 km² in ima 8629 prebivalcev (na dan 31. decembra 2020).

== Demografija ==
Do 19. stoletja je poljsko prebivalstvo predstavljalo večino v mestu, z majhno prisotnostjo Nemcev. Do sredine 19. stoletja je nemška manjšina postala veliko večja in germanizacija v mestu je hitro napredovala.&lt;ref&gt;Giżycko: z dziejów miasta i okolic Irena Berentowicz, Andrzej Wakar - 1983 p.123&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
Med posebnimi znamenitostmi so trdnjava Boyen z muzejem, rekonstruiran grad, v katerem je danes hotel, kanal in vrtljivi most, ki ga prečka, Brunov križ na Mizasti gori ob jezeru Löwentin in nekdanji vodni stolp, v katerem je danes kavarna in se odpira panoramski razgled na mesto.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Giżycko}}
* [http://www.gizycko.pl/en/main_en.html Municipal website]
* [http://www.gizycko.turystyka.pl/uk Tourism website]
* [https://archive.org/stream/bub_gb_hDgOAAAAQAAJ/bub_gb_hDgOAAAAQAAJ_djvu.txt] Full text of &quot;Monumenta historiæ Warmiensis, oder, Quellensammlung zur Geschichte Ermlands&quot;
* [http://www.festeboyen.pl/ festeboyen.pl] (Polish)
* [https://sztetl.org.pl/en/towns/g/340-gizycko Jewish community of Giżycko] on Virtual Shtetl

{{DEFAULTSORT:Gizycko}}
[[Kategorija:Naselja na Poljskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1335]]</text>
      <sha1>ivvogo8m0kao66hl83yebpk4rdrgmjr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pesem Evrovizije 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>592604</id>
    <revision>
      <id>6677036</id>
      <parentid>6676839</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:33:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677036</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6872" sha1="cnhdlr2sixekhpa4r3jd6co8y446g7q" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!R/O
!Država
!Izvajalec
!Pesem 
!Mesto
!Št. točk
|-
|1
|{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]]
|[[Satoshi]]
|»Viva, Moldova«
|
|
|-
|2
|{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]]
|[[Felicia Eriksson|Felicia]]
|»My System«
|
|
|-
|3
|{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]]
|Lelek
|»Andromeda«
|
|
|-
|4
|{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]]
|[[Akylas]]
|»Ferto«
|
|
|-
|5
|{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]
|[[Bandidos do Cante]]
|»Rosa«
|
|
|-
|6
|{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]]
|[[Bzikebi]]
|»On Replay«
|
|
|-
|7
|{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]]
|[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
|»Liekinheitin«
|
|
|-
|8
|{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]]
|[[Tamara Živković]]
|»Nova Zora«
|
|
|-
|9
|{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]]
|[[Vanilla Ninja]]
|»To Epic To Be True«
|
|
|-
|10
|{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]]
|[[Noam Bettan]]
|»Michelle«
|
|
|-
|11
|{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]]
|[[Essyla]]
|»Dancing on the Ice«
|
|
|-
|12
|{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]]
|[[Lion Ceccah]]
|»Solo quiero mas«
|
|
|-
|13
|{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]]
|[[Senhit]]
|»Superstar«
|
|
|-
|14
|{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]]
|[[Alicja Szemplińska|Alicja]]
|»Pray«
|
|
|-
|15
|{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]]
|[[Lavina]]
|»Kraj mene«
|
|
|}

=== 2. Predizbor ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |2. Predizbor
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
! rowspan=&quot;7&quot; |Prva polovica
|{{Esc|Armenija|y=}}
|Simon
|Paloma Rumba
|-
|{{Esc|Azerbajdžan|y=}}
|Jiva
|Just Go
|-
|{{Esc|Bolgarija|y=}}
|[[Dara (pevka)|Dara]]
|Bangaranga
|-
|{{Esc|Češka|y=}}
|Daniel Zizka
|Crossroads
|-
|{{Esc|Luksemburg|y=}}
|[[Eva Marija]]
|Mother Nature
|-
|{{Esc|Romunija|y=}}
|Versuri Alexandra Câpitânescu
|Choke Me
|-
|{{Esc|Švica|y=}}
|[[Veronica Fusaro]]
|Alice
|-
! rowspan=&quot;8&quot; |Druga polovica
|{{Esc|Albanija|y=}}
|[[Alis (pevec)|Alis]]
|Nân
|-
|{{Esc|Avstralija|y=}}
|[[Delta Goodrem]]
|Eclipse
|-
|{{Esc|Ciper|y=}}
|[[Antigoni Buxton|Antigoni]]
|Jalla
|-
|{{Esc|Danska|y=}}
|[[Søren Torpegaard Lund]]
|Før vi går hjem
|-
|{{Esc|Latvija|y=}}
|[[Atvara]]
|Ēnā
|-
|{{Esc|Malta|y=}}
|[[Aidan (pevec)|Aidan]]
|Bella
|-
|{{Esc|Norveška|y=}}
|Jonas Lovv
|Ya Ya Ya
|-
|{{Esc|Ukrajina|y=}}
|[[Viktoria Anton|Leléka]]
|Ridnym
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
|{{Esc|Avstrija|y=}}
|[[Benjamin Gedeon|Cosmó]]
|Tanzschein
|-
|{{Esc|Francija|y=}}
|Paroles Monroe
|Regarde
|-
|{{Esc|Nemčija|y=}}
|[[Sarah Engels]]
|Fire
|-
|{{Esc|Italija|y=}}
|Sal Da Vinci
|Per Sempre Si
|-
|{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}}
|[[Look Mum No Computer]]
|Eins Zwei Drei
|-
|
|
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>cnhdlr2sixekhpa4r3jd6co8y446g7q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677037</id>
      <parentid>6677036</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:38:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677037</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7383" sha1="kvs6gzjp6ymtfwi308jshebxer8pthg" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!R/O
!Država
!Izvajalec
!Pesem 
!Mesto
!Št. točk
|-
|1
|{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]]
|[[Satoshi]]
|»Viva, Moldova«
|
|
|-
|2
|{{Ikona zastave|Švedska}} [[Švedska na Pesmi Evrovizije|Švedska]]
|[[Felicia Eriksson|Felicia]]
|»My System«
|
|
|-
|3
|{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaška na Pesmi Evrovizije|Hrvaška]]
|Lelek
|»Andromeda«
|
|
|-
|4
|{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grčija na Pesmi Evrovizije|Grčija]]
|[[Akylas]]
|»Ferto«
|
|
|-
|5
|{{Ikona zastave|Portugalska}} [[Portugalska na Pesmi Evrovizije|Portugalska]]
|[[Bandidos do Cante]]
|»Rosa«
|
|
|-
|6
|{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Gruzija na Pesmi Evrovizije|Gruzija]]
|[[Bzikebi]]
|»On Replay«
|
|
|-
|7
|{{Ikona zastave|Finska}} [[Finska na Pesmi Evrovizije|Finska]]
|[[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
|»Liekinheitin«
|
|
|-
|8
|{{Ikona zastave|Črna Gora}} [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]]
|[[Tamara Živković]]
|»Nova Zora«
|
|
|-
|9
|{{Ikona zastave|Estonija}} [[Estonija na Pesmi Evrovizije|Estonija]]
|[[Vanilla Ninja]]
|»To Epic To Be True«
|
|
|-
|10
|{{Ikona zastave|Izrael}} [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izrael]]
|[[Noam Bettan]]
|»Michelle«
|
|
|-
|11
|{{Ikona zastave|Belgija}} [[Belgija na Pesmi Evrovizije|Belgija]]
|[[Essyla]]
|»Dancing on the Ice«
|
|
|-
|12
|{{Ikona zastave|Litva}} [[Litva na Pesmi Evrovizije|Litva]]
|[[Lion Ceccah]]
|»Solo quiero mas«
|
|
|-
|13
|{{Ikona zastave|San Marino}} [[San Marino na Pesmi Evrovizije|San Marino]]
|[[Senhit]]
|»Superstar«
|
|
|-
|14
|{{Ikona zastave|Poljska}} [[Poljska na Pesmi Evrovizije|Poljska]]
|[[Alicja Szemplińska|Alicja]]
|»Pray«
|
|
|-
|15
|{{Ikona zastave|Srbija}} [[Srbija na Pesmi Evrovizije|Srbija]]
|[[Lavina]]
|»Kraj mene«
|
|
|}

=== 2. Predizbor ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |2. Predizbor
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
! rowspan=&quot;7&quot; |Prva polovica
|{{Esc|Armenija|y=}}
|Simon
|Paloma Rumba
|-
|{{Esc|Azerbajdžan|y=}}
|Jiva
|Just Go
|-
|{{Esc|Bolgarija|y=}}
|[[Dara (pevka)|Dara]]
|Bangaranga
|-
|{{Esc|Češka|y=}}
|Daniel Zizka
|Crossroads
|-
|{{Esc|Luksemburg|y=}}
|[[Eva Marija]]
|Mother Nature
|-
|{{Esc|Romunija|y=}}
|Versuri Alexandra Câpitânescu
|Choke Me
|-
|{{Esc|Švica|y=}}
|[[Veronica Fusaro]]
|Alice
|-
! rowspan=&quot;8&quot; |Druga polovica
|{{Esc|Albanija|y=}}
|[[Alis (pevec)|Alis]]
|Nân
|-
|{{Esc|Avstralija|y=}}
|[[Delta Goodrem]]
|Eclipse
|-
|{{Esc|Ciper|y=}}
|[[Antigoni Buxton|Antigoni]]
|Jalla
|-
|{{Esc|Danska|y=}}
|[[Søren Torpegaard Lund]]
|Før vi går hjem
|-
|{{Esc|Latvija|y=}}
|[[Atvara]]
|Ēnā
|-
|{{Esc|Malta|y=}}
|[[Aidan (pevec)|Aidan]]
|Bella
|-
|{{Esc|Norveška|y=}}
|Jonas Lovv
|Ya Ya Ya
|-
|{{Esc|Ukrajina|y=}}
|[[Viktoria Anton|Leléka]]
|Ridnym
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
|{{Esc|Avstrija|y=}}
|[[Benjamin Gedeon|Cosmó]]
|Tanzschein
|-
|{{Esc|Francija|y=}}
|Paroles Monroe
|Regarde
|-
|{{Esc|Nemčija|y=}}
|[[Sarah Engels]]
|Fire
|-
|{{Esc|Italija|y=}}
|Sal Da Vinci
|Per Sempre Si
|-
|{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}}
|[[Look Mum No Computer]]
|Eins Zwei Drei
|-
|
|
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>kvs6gzjp6ymtfwi308jshebxer8pthg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677038</id>
      <parentid>6677037</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:48:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* 1. Predizbor */</comment>
      <origin>6677038</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8486" sha1="lcwqb4ef97b1p20yayvziwlu1f4bu18" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ First semi-final of the Eurovision Song Contest 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;My System&quot;
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=unset}}&quot;
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|italic=no}}&quot;
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| &quot;{{lang|pt|[[Rosa (Bandidos do Cante song)|Rosa]]|i=no}}&quot;
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| &quot;[[On Replay]]&quot;
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
|  »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| &quot;[[Too Epic to Be True]]&quot;
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=unset}}&quot;
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| &quot;[[Superstar (Senhit song)|Superstar]]&quot;
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |2. Predizbor
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
! rowspan=&quot;7&quot; |Prva polovica
|{{Esc|Armenija|y=}}
|Simon
|Paloma Rumba
|-
|{{Esc|Azerbajdžan|y=}}
|Jiva
|Just Go
|-
|{{Esc|Bolgarija|y=}}
|[[Dara (pevka)|Dara]]
|Bangaranga
|-
|{{Esc|Češka|y=}}
|Daniel Zizka
|Crossroads
|-
|{{Esc|Luksemburg|y=}}
|[[Eva Marija]]
|Mother Nature
|-
|{{Esc|Romunija|y=}}
|Versuri Alexandra Câpitânescu
|Choke Me
|-
|{{Esc|Švica|y=}}
|[[Veronica Fusaro]]
|Alice
|-
! rowspan=&quot;8&quot; |Druga polovica
|{{Esc|Albanija|y=}}
|[[Alis (pevec)|Alis]]
|Nân
|-
|{{Esc|Avstralija|y=}}
|[[Delta Goodrem]]
|Eclipse
|-
|{{Esc|Ciper|y=}}
|[[Antigoni Buxton|Antigoni]]
|Jalla
|-
|{{Esc|Danska|y=}}
|[[Søren Torpegaard Lund]]
|Før vi går hjem
|-
|{{Esc|Latvija|y=}}
|[[Atvara]]
|Ēnā
|-
|{{Esc|Malta|y=}}
|[[Aidan (pevec)|Aidan]]
|Bella
|-
|{{Esc|Norveška|y=}}
|Jonas Lovv
|Ya Ya Ya
|-
|{{Esc|Ukrajina|y=}}
|[[Viktoria Anton|Leléka]]
|Ridnym
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
|{{Esc|Avstrija|y=}}
|[[Benjamin Gedeon|Cosmó]]
|Tanzschein
|-
|{{Esc|Francija|y=}}
|Paroles Monroe
|Regarde
|-
|{{Esc|Nemčija|y=}}
|[[Sarah Engels]]
|Fire
|-
|{{Esc|Italija|y=}}
|Sal Da Vinci
|Per Sempre Si
|-
|{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}}
|[[Look Mum No Computer]]
|Eins Zwei Drei
|-
|
|
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>lcwqb4ef97b1p20yayvziwlu1f4bu18</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677042</id>
      <parentid>6677038</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:54:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tekmovanje v celoti */</comment>
      <origin>6677042</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8293" sha1="l33q9sopsptunhw538yaksxdx1hj1jp" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |2. Predizbor
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
! rowspan=&quot;7&quot; |Prva polovica
|{{Esc|Armenija|y=}}
|Simon
|Paloma Rumba
|-
|{{Esc|Azerbajdžan|y=}}
|Jiva
|Just Go
|-
|{{Esc|Bolgarija|y=}}
|[[Dara (pevka)|Dara]]
|Bangaranga
|-
|{{Esc|Češka|y=}}
|Daniel Zizka
|Crossroads
|-
|{{Esc|Luksemburg|y=}}
|[[Eva Marija]]
|Mother Nature
|-
|{{Esc|Romunija|y=}}
|Versuri Alexandra Câpitânescu
|Choke Me
|-
|{{Esc|Švica|y=}}
|[[Veronica Fusaro]]
|Alice
|-
! rowspan=&quot;8&quot; |Druga polovica
|{{Esc|Albanija|y=}}
|[[Alis (pevec)|Alis]]
|Nân
|-
|{{Esc|Avstralija|y=}}
|[[Delta Goodrem]]
|Eclipse
|-
|{{Esc|Ciper|y=}}
|[[Antigoni Buxton|Antigoni]]
|Jalla
|-
|{{Esc|Danska|y=}}
|[[Søren Torpegaard Lund]]
|Før vi går hjem
|-
|{{Esc|Latvija|y=}}
|[[Atvara]]
|Ēnā
|-
|{{Esc|Malta|y=}}
|[[Aidan (pevec)|Aidan]]
|Bella
|-
|{{Esc|Norveška|y=}}
|Jonas Lovv
|Ya Ya Ya
|-
|{{Esc|Ukrajina|y=}}
|[[Viktoria Anton|Leléka]]
|Ridnym
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
|{{Esc|Avstrija|y=}}
|[[Benjamin Gedeon|Cosmó]]
|Tanzschein
|-
|{{Esc|Francija|y=}}
|Paroles Monroe
|Regarde
|-
|{{Esc|Nemčija|y=}}
|[[Sarah Engels]]
|Fire
|-
|{{Esc|Italija|y=}}
|Sal Da Vinci
|Per Sempre Si
|-
|{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}}
|[[Look Mum No Computer]]
|Eins Zwei Drei
|-
|
|
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>l33q9sopsptunhw538yaksxdx1hj1jp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677045</id>
      <parentid>6677042</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:58:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677045</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10240" sha1="5ak006d4kh7emdj0ks4ya7px4uk0bsz" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
! scope=&quot;col&quot; |Država
! scope=&quot;col&quot; |Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; |Pesem
|-
|{{Esc|Avstrija|y=}}
|[[Benjamin Gedeon|Cosmó]]
|Tanzschein
|-
|{{Esc|Francija|y=}}
|Paroles Monroe
|Regarde
|-
|{{Esc|Nemčija|y=}}
|[[Sarah Engels]]
|Fire
|-
|{{Esc|Italija|y=}}
|Sal Da Vinci
|Per Sempre Si
|-
|{{Esc|Združeno kraljestvo|y=}}
|[[Look Mum No Computer]]
|Eins Zwei Drei
|-
|
|
|
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>5ak006d4kh7emdj0ks4ya7px4uk0bsz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677047</id>
      <parentid>6677045</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:01:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677047</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14069" sha1="mtyzqi1032tgitl6ipgk9r0dz363dlp" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Winner}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=2026}}
| [[Alis (singer)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=2026}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=2026}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=2026}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=2026}}
| [[Lavina (band)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=2026}}
| [[Aidan (singer)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=2026}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=2026}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=2026}}
| [[Lelek (band)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=2026}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=2026}}
| [[Monroe (singer)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=2026}}
| [[Satoshi (singer)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=2026}}
| [[Linda Lampenius]] and [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=2026}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=2026}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=2026}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=2026}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=2026}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=2026}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=2026}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=2026}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>mtyzqi1032tgitl6ipgk9r0dz363dlp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677049</id>
      <parentid>6677047</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:04:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677049</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13976" sha1="j03c3v5lq76hrtfp2eac7pah4391wfo" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Winner}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>j03c3v5lq76hrtfp2eac7pah4391wfo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677050</id>
      <parentid>6677049</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:04:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Finale */</comment>
      <origin>6677050</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13980" sha1="hjvjqghij6y8p9yepb2bwl88yjseufc" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>hjvjqghij6y8p9yepb2bwl88yjseufc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677056</id>
      <parentid>6677050</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:08:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tekmovanje v celoti */</comment>
      <origin>6677056</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14010" sha1="coph7babllejqengkga640rtpn3e4n1" xml:space="preserve">{{Infopolje Pesem Evrovizije
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| theme = United by Music
| host = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| venue = [[Wiener Stadthalle]]&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| final = 16. maja 2026
| semi1 = 12. maja 2026
| semi2 = 14. maja 2026
| exproducer = Michael Krön
| entries = 35
| return = {{Ubl|{{esc|Bolgarija}}|{{esc|Moldavija}}|{{esc|Romunija}}}}
| non-return = {{Ubl|
{{esc|Irska}}|
{{esc|Islandija}}|
{{esc|Nizozemska}}|
{{esc|Slovenija}}|
{{esc|Španija}}}}
| participants update = Marec 2026
| prev_year = 2025
| Map ListOut = Y
| logo = 
| exsupervisor = [[Martin Green]]
| director = 
}}

[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>coph7babllejqengkga640rtpn3e4n1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677060</id>
      <parentid>6677056</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:12:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677060</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14796" sha1="8kzocv7szjdalvb5lunqqkrqy97xu5o" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = {{langr|de|[[Wiener Stadthalle]]}}&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = {{lang|de|[[Österreichischer Rundfunk]]|i=no}} (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (green room)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Each country awards two sets of 12, 10, 8–1 points to ten songs.&lt;br /&gt;Online votes from viewers in non-participating countries are aggregated and awarded as one set of points.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=2026}}&lt;br&gt;&quot;[[Bangaranga]]&quot;
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>8kzocv7szjdalvb5lunqqkrqy97xu5o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677061</id>
      <parentid>6677060</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:14:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677061</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14873" sha1="8alqe68zqo7y8bnubhnxvuc2idd2dpa" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = {{langr|de|[[Wiener Stadthalle]]}}&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = {{lang|de|[[Österreichischer Rundfunk]]|i=no}} (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (green room)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=2026}}&lt;br&gt;&quot;[[Bangaranga]]&quot;
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>8alqe68zqo7y8bnubhnxvuc2idd2dpa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677062</id>
      <parentid>6677061</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:15:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677062</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14871" sha1="n9tybvt14weisyuyun35e2jnpzrcevr" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = {{langr|de|[[Wiener Stadthalle]]}}&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = {{lang|de|[[Österreichischer Rundfunk]]|i=no}} (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (green room)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>n9tybvt14weisyuyun35e2jnpzrcevr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677063</id>
      <parentid>6677062</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:18:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677063</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14833" sha1="o34vxztygqwd64hori4t7re99oc70oi" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (green room)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>o34vxztygqwd64hori4t7re99oc70oi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677064</id>
      <parentid>6677063</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:18:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6677064</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14834" sha1="jfeqcq9cdnq5zpfopxxh9d7i4ak38h1" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (Bulgarian singer)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 278
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| &quot;[[Just Go (Jiva song)|Just Go]]&quot;
| 2
| 15
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 234
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| &quot;[[Mother Nature (Eva Marija song)|Mother Nature]]&quot;
| 60
| 12
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 142
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (singer)|Simón]]
| &quot;{{lang|es|[[Paloma Rumba]]|i=no}}&quot;
| 49
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| &quot;[[Alice (Veronica Fusaro song)|Alice]]&quot;
| 108
| 11
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 122
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| &quot;{{lang|lv|[[Ēnā]]|i=no}}&quot;
| 49
| 13
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 174
| 6
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=unset}}&quot;
| 158
| 7
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 143
| 8
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 206
| 4
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>jfeqcq9cdnq5zpfopxxh9d7i4ak38h1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677196</id>
      <parentid>6677064</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:38:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tekmovanje v celoti */</comment>
      <origin>6677196</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14595" sha1="3baknbtt4vpdvyd935k08p8aqaaz2te" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>3baknbtt4vpdvyd935k08p8aqaaz2te</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677198</id>
      <parentid>6677196</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:41:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2. Predizbor */</comment>
      <origin>6677198</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14545" sha1="fpxjzbf2ryqhybk0vf2bo5pxa3p8ph2" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>fpxjzbf2ryqhybk0vf2bo5pxa3p8ph2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677203</id>
      <parentid>6677198</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:52:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2. Predizbor */</comment>
      <origin>6677203</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16428" sha1="kd2ywb24mj4xp5fcmn7z3tz55zvuvn5" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še {{Esccnty|Austria|y=}}, {{Esccnty|France|y=}} in {{Esccnty|United Kingdom|y=}} ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>kd2ywb24mj4xp5fcmn7z3tz55zvuvn5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677205</id>
      <parentid>6677203</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:53:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tekmovanje v celoti */</comment>
      <origin>6677205</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16392" sha1="lqnxzd28a3wc731wqtb7aayqqaq066m" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru tudi predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko je v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>lqnxzd28a3wc731wqtb7aayqqaq066m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677208</id>
      <parentid>6677205</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:55:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>/* 1. Predizbor */</comment>
      <origin>6677208</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16387" sha1="k52syx7v6rwrlif28q06cbu56mufj0k" xml:space="preserve">{{Infobox song contest
| name = Pesem Evrovizije
| year = 2026
| logo =
| alt =
| theme = ''United by Music''&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://eurovision.tv/story/united-by-music-permanent-slogan |title='United By Music' chosen as permanent Eurovision slogan |website=Eurovision.tv |publisher=[[European Broadcasting Union]] (EBU) |date=14 November 2023 |access-date=14 November 2023}}&lt;/ref&gt;
| semi1 = 12. maj 2026
| semi2 = 14. maj 2026
| final = 16. maj 2026
| venue = Wiener Stadthalle&lt;br /&gt;Dunaj, Avstrija
| organiser = [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU)
| esc_director = [[Martin Green]]
| esc_executive_producer = Gert Kark
| execsupervisor =
| host_broadcaster = Österreichischer Rundfunk (ORF)
| director = Michael Kögler&lt;br /&gt;Robin Hofwander
| execproducer = Michael Krön
| presenters = [[Victoria Swarovski]]&lt;br /&gt;[[Michael Ostrowski]]&lt;br /&gt;Emily Busvine (zelena soba)
| entries = 35
| finalists = 25
| debut =
| return = {{ubl|{{esc|Bulgaria}}|{{esc|Moldova}}|{{esc|Romania}}}}
| nonreturn = {{ubl|{{esc|Iceland}}|{{esc|Ireland}}|{{esc|Netherlands}}|{{esc|Slovenia}}|{{esc|Spain}}}}
| vote = Vsaka država je podelila en sklop točk v polfinalih in dva sklopa točk v finalu po sistemu 12, 10, 8–1 točk desetim pesmim.
V vseh treh oddajah so se spletni glasovi gledalcev iz držav, ki niso sodelovale, združile in podelile kot en sklop točk.
| winner = {{esc|Bulgaria|y=}}&lt;br&gt;»[[Bangaranga]]«
| prev_year = 2025
| Map Final = y
}}
[[Pesem Evrovizije 2026]] je bila 70. izdaja tekmovanja [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], ki se je odvijala v dvorani [[Dunajska mestna hiša|Wiener Stadthalle]] na [[Dunaj|Dunaju]] v [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstriji]], potem ko je [[Avstrija na Pesmi Evrovizije|Avstrija]] na tekmovanju leta [[Pesem Evrovizije 2025|2025]] zmagala s pesmijo [[Wasted Love JJ|''Wasted Love'']], ki jo je napisal [[Johannes Pietsch]] (umetniško ime JJ). Predizbora sta potekala 12. in 14. maja, finale pa 16. maja 2026. Tekmovanje sta organizirala [[Evropska radiodifuzna zveza]] (EBU) in gostiteljska [[ORF|radiotelevizija Österreichischer Rundfunk]] (ORF).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Home {{!}} Eurovision Song Contest|url=https://eurovision.tv/|website=eurovision.tv|accessdate=2025-10-31|language=en}}&lt;/ref&gt;

Tekmovanja so se ponovno udeležile [[Bolgarija na Pesmi Evrovizije|Bolgarija]], [[Moldavija na Pesmi Evrovizije|Moldavija]] in [[Romunija na Pesmi Evrovizije|Romunija]], bojkotirale pa so ga [[Irska na Pesmi Evrovizije|Irska]], [[Nizozemska na Pesmi Evrovizije|Nizozemska]], [[Islandija na Pesmi Evrovizije|Islandija]],  [[Španija na Pesmi Evrovizije|Španija]] in [[Slovenija na Pesmi Evrovizije|Slovenija]] zaradi odločitve [[EBU]] o nastopanju [[Izrael na Pesmi Evrovizije|Izraela]] na tekmovanju, ko so se decembra 2025 odločili za udeležbo [[Izrael|Izraela]] navkljub njegovi udeležbi v [[Vojna v Gazi|vojni v Gazi]]. Na odločitev [[EBU|EBU-ja]] je vplival tudi tedanji [[Kancler Avstrije|avstrijski kancler]] [[Christian Stocker]], ki je poudaril, da [[Pesem Evrovizije|Evrovizije]] v [[Avstrija|Avstriji]] brez [[Izrael|Izraela]] ne bo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Radio Times {{!}} TV, film and entertainment news {{!}} Radio Times|url=https://www.radiotimes.com/|website=www.radiotimes.com|accessdate=2025-12-07|language=en-GB}}&lt;/ref&gt;

Zmagala je bolgarska predstavnica [[Dara (pevka)|Dara]], ki je s plesno skladbo »Bangaranga« prejela največ glasov tako od strokovnih žirij kot občinstva ter prinesla prvo evrovizijsko zmago svoji državi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-70-evroviziji-slavila-bolgarska-predstavnica-dara-s-pesmijo-bangaranga/782388|title=Na 70. Evroviziji slavila bolgarska predstavnica Dara s pesmijo Bangaranga|date=17. 5. 2026|accessdate=17. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

== Tekmovanje v celoti ==

=== 1. Predizbor ===
Prvi predizbor je potekal 12. maja 2026, z začetkom ob 21.00 po [[Srednjeevropski čas|srednjeevropskem času]]. V tem predizboru se je pomerilo petnajst držav. Te države, Nemčija in Italija ter države, ki ne sodelujejo v okviru spletnega glasovanja (»preostali svet«), so glasovale v tem predizboru. Vrstni red nastopajočih so določili producenti tekmovanja in je bil javno objavljen 2. aprila 2026. Poleg tekmovalnih nastopajočih sta se na odru predstavili še Italija in Nemčija, ki sta nastopili po nastopih Gruzije oziroma Izraela.

Predizbor je odprl 70-članski zbor z luksemburško pesmijo »L'amour est bleu« iz leta [[Pesem Evrovizije 1967|1967]], medtem ko so v odmoru izvedli glasbeno predstavo »Kangaroo« voditeljev Victorie Swarowski in Michaela Ostrowskega, ki sta predstavila, kako »razlikovati Avstrijo od Avstralije«, nastopil je tudi [[Go-Jo]], ki je [[Pesem Evrovizije 2025|leta 2025]] zastopal [[Avstralija na Pesmi Evrovizije|Avstralijo]].

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Prvi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| »Viva, Moldova!«
| 208
| 4.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| »My System«
| 96
| 9.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| »Andromeda«
| 175
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| »[[Ferto (skladba)|Ferto]]«
| 159
| 7.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Portugal|y=}}
| [[Bandidos do Cante]]
| »Rosa«
| 74
| 12.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Georgia|y=}}
| [[Bzikebi]]
| »On Replay«
| 5
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| »[[Liekinheitin]]«
| 227
| 3.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Montenegro|y=}}
| [[Tamara Živković]]
| »Nova zora«
| 71
| 13.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Estonia|y=}}
| [[Vanilla Ninja]]
| »Too Epic to Be True«
| 79
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| »Michelle«
| 269
| 1.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| »Dancing on the Ice«
| 91
| 10.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| »Sólo quiero más«
| 101
| 8.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|San Marino|y=}}
| [[Senhit (pevka)|Senhit]]{{Efn|name=BoyGeorge}}
| »Superstar«
| 41
| 14.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| »Pray«
| 247
| 2.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| »Kraj mene«
| 187
| 5.
|}

=== 2. Predizbor ===
Drugi predizbor je potekal 14. maja 2026 z začetkom ob 21.00 po srednjeevropskem času. Pomerilo se je nadaljnjih petnajst držav.&lt;ref name=&quot;esc2026 partecipants&quot;/&gt; Poleg njih so glasovali še Avstrija, Francija in Združeno kraljestvo ter gledalci iz nesodelujočih držav (»preostanek sveta«).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Zaporedje nastopov so določili producenti izbora, objavili so ga pa 2. aprila 2026. Poleg tekmujočih držav so se predstavili še Francija, Avstrija in Združeno kraljestvo, ki so sicer že bili neposredno uvrščeni v finalni izbor.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;

Drugi polfinalni izbor so otvorili s predhodno posnetim vložkom, v katerem sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski izvedla zmagovalno pesem {{Escyr|2025}} »[[Wasted Love]]«, medtem ko sta v odmorih voditelja izvedla skladbo »[[I'm So Excited]]«, [[JJ (pevec)|JJ]] pa je nastopil s svojim novim singlom »Unknown«.{{Efn|Attributed to multiple references:&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite Instagram |postid=DYH9wUIK0rL |user=johannesjjpietsch |title=the snippet of my new song „unknown&quot; for @eurovision is out now! make sure to pre-save my upcoming EP |first=Johannes |last=Pietsch |author=Johannes Pietsch |author-link=JJ (singer) |date=9 May 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Farren |first=Neil |date=13 May 2026 |title=Live from Vienna: Eurovision 2026 Semi Final Two Jury Show |url=https://eurovoix.com/2026/05/13/live-from-vienna-eurovision-2026-semi-final-two-jury-show/ |access-date=14 May 2026 |website=Eurovoix |language=en-GB}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Petersen |first=Rasmus |date=14 May 2026 |title=Tonight: Semi-final 2 of the Eurovision Song Contest 2026 |url=https://eurovisionworld.com/esc/tonight-semi-final-2-of-the-eurovision-song-contest-2026 |access-date=14 May 2026 |website=Eurovisionworld |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;}}

{{Legend|navajowhite|Uvrščeni v finale}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ Drugi polfinalni izbor Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev

|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1.
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| »[[Bangaranga]]«
| 278
| 1.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2.
| {{Esc|Azerbaijan|y=}}
| [[Jiva (singer)|Jiva]]
| »Just Go«
| 2.
| 15.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3.
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| »Choke Me«
| 234
| 2.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4.
| {{Esc|Luxembourg|y=}}
| [[Eva Marija]]
| »Mother Nature«
| 60
| 12.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5.
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| »Crossroads«
| 142
| 9.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6.
| {{Esc|Armenia|y=}}
| [[Simón (pevec)|Simón]]
| »Paloma Rumba«
| 49
| 14.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7.
| {{Esc|Switzerland|y=}}
| [[Veronica Fusaro]]
| »Alice«
| 108
| 11.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8.
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| »Jalla«
| 122
| 10.
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9.
| {{Esc|Latvia|y=}}
| [[Atvara]]
| »Ēnā«
| 49
| 13.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10.
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| »Før vi går hjem«
| 199
| 5.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11.
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| »Eclipse«
| 222
| 3.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12.
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| »Ridnym«
| 174
| 6.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13.
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| »Nân«
| 158
| 7.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14.
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| »Bella«
| 143
| 8.
|-style=&quot;font-weight: bold; background: navajowhite;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15.
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| »Ya Ya Ya«
| 206
| 4.
|}

=== Finale ===
{{Legend|gold|Zmagovalec}}
{| class=&quot;sortable wikitable plainrowheaders&quot;
|+ class=&quot;nowrap&quot; |Finale Pesmi Evrovizije 2026&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Cite web |date=15 May 2026 |title=The Running Order of the Eurovision 2026 Grand Final |url=https://www.eurovision.com/stories/running-order-eurovision-2026-grand-final-vienna/ |access-date=15 May 2026 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; | Zap. št.
! scope=&quot;col&quot; | Država
! scope=&quot;col&quot; | Izvajalec
! scope=&quot;col&quot; | Skladba
! scope=&quot;col&quot; class=&quot;unsortable&quot; | Točke
! scope=&quot;col&quot; | Uvrstitev
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 1
| {{Esc|Denmark|y=}}
| [[Søren Torpegaard Lund]]
| &quot;{{lang|da|[[Før vi går hjem]]|i=no}}&quot;
| 243
| 7
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 2
| {{Esc|Germany|y=}}
| [[Sarah Engels]]
| &quot;[[Fire (Sarah Engels song)|Fire]]&quot;
| 12
| 23
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 3
| {{Esc|Israel|y=}}
| [[Noam Bettan]]
| &quot;[[Michelle (Noam Bettan song)|Michelle]]&quot;
| 343
| 2
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 4
| {{Esc|Belgium|y=}}
| [[Essyla]]
| &quot;[[Dancing on the Ice]]&quot;
| 36
| 21
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 5
| {{Esc|Albania|y=}}
| [[Alis (pevec)|Alis]]
| &quot;{{lang|sq|[[Nân (song)|Nân]]|i=no}}&quot;
| 145
| 13
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 6
| {{Esc|Greece|y=}}
| [[Akylas]]
| &quot;{{lang|el-Latn|[[Ferto (song)|Ferto]]|i=no}}&quot;
| 220
| 10
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 7
| {{Esc|Ukraine|y=}}
| [[Viktoria Leléka|Leléka]]
| &quot;{{lang|uk-Latn|[[Ridnym]]|i=no}}&quot;
| 221
| 9
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 8
| {{Esc|Australia|y=}}
| [[Delta Goodrem]]
| &quot;[[Eclipse (Delta Goodrem song)|Eclipse]]&quot;
| 287
| 4
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 9
| {{Esc|Serbia|y=}}
| [[Lavina (skupina)|Lavina]]
| &quot;{{lang|sr-Latn|[[Kraj mene]]|i=no}}&quot;
| 90
| 17
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 10
| {{Esc|Malta|y=}}
| [[Aidan (pevec)|Aidan]]
| &quot;{{lang|it|[[Bella (Aidan song)|Bella]]|i=no}}&quot;
| 89
| 18
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 11
| {{Esc|Czechia|name=Czechia|y=}}
| [[Daniel Zizka]]
| &quot;[[Crossroads (song)|Crossroads]]&quot;
| 113
| 16
|- style=&quot;font-weight:bold; background:gold;&quot;
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 12
| {{Esc|Bulgaria|y=}}
| [[Dara (pevka)|Dara]]
| &quot;[[Bangaranga]]&quot;
| 516
| 1
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 13
| {{Esc|Croatia|y=}}
| [[Lelek (skupina)|Lelek]]
| &quot;{{lang|hr|[[Andromeda (Lelek song)|Andromeda]]|i=no}}&quot;
| 124
| 15
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 14
| {{Esc|United Kingdom|y=}}
|  [[Look Mum No Computer]]
| &quot;{{lang|de|[[Eins, Zwei, Drei]]|i=no}}&quot;
| 1
| 25
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 15
| {{Esc|France|y=}}
| [[Monroe (pevka)|Monroe]]
| &quot;{{lang|fr|[[Regarde!]]|i=no}}&quot;
| 158
| 11
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 16
| {{Esc|Moldova|y=}}
| [[Satoshi (pevec)|Satoshi]]
| &quot;{{lang|ro|[[Viva, Moldova!]]|i=no}}&quot;
| 226
| 8
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 17
| {{Esc|Finland|y=}}
| [[Linda Lampenius]] in [[Pete Parkkonen]]
| &quot;{{lang|fi|[[Liekinheitin]]|i=no}}&quot;
| 279
| 6
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 18
| {{Esc|Poland|y=}}
| [[Alicja Szemplińska|Alicja]]
| &quot;[[Pray (Alicja song)|Pray]]&quot;
| 150
| 12
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 19
| {{Esc|Lithuania|y=}}
| [[Lion Ceccah]]
| &quot;{{lang|es|[[Sólo quiero más]]|i=no}}&quot;
| 22
| 22
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 20
| {{Esc|Sweden|y=}}
| [[Felicia Eriksson|Felicia]]
| &quot;[[My System (song)|My System]]&quot;
| 51
| 20
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 21
| {{Esc|Cyprus|y=}}
| [[Antigoni Buxton|Antigoni]]
| &quot;[[Jalla (song)|Jalla]]&quot;
| 75
| 19
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 22
| {{Esc|Italy|y=}}
| [[Sal Da Vinci]]
| &quot;{{lang|it|[[Per sempre sì]]|i=no}}&quot;
| 281
| 5
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 23
| {{Esc|Norway|y=}}
| [[Jonas Lovv]]
| &quot;[[Ya Ya Ya]]&quot;
| 134
| 14
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 24
| {{Esc|Romania|y=}}
| [[Alexandra Căpitănescu]]
| &quot;[[Choke Me]]&quot;
| 296
| 3
|-
! scope=&quot;row&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | 25
| {{Esc|Austria|y=}}
| [[Cosmó]]
| &quot;{{lang|de|[[Tanzschein]]|i=no}}&quot;
| 6
| 24
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Pesem Evrovizije po letih]]
[[Kategorija:2026 v glasbi]]</text>
      <sha1>k52syx7v6rwrlif28q06cbu56mufj0k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Italiji 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>595394</id>
    <revision>
      <id>6677076</id>
      <parentid>6676568</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:49:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Etape */ dp</comment>
      <origin>6677076</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16331" sha1="5ro9fzbr8uufho0vugrhv015s9wqf6m" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}}
{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 2026
| series             = [[UCI World Tour 2026]]
| race_no            = 22
| season_no          = 36
| image              = 
| image_caption      = 
| image_alt          =
| image_size         = 350px
| date               = 8. maj–31. maj
| stages             = 21
| distance           = 3459,2
| unit               = km
| time               = 
| first              = 
| first_nat          = 
| first_team         = 
| first_color        = pink
| second             = 
| second_nat         = 
| second_team        = 
| third              = 
| third_nat          = 
| third_team         = 
| points             = 
| points_nat         = 
| points_team        = 
| points_color       = violet
| mountains          = 
| mountains_nat      = 
| mountains_team     = 
| mountains_color    = blue
| youth              = 
| youth_nat          = 
| youth_team         = 
| youth_color        = white
| sprints            = 
| sprints_nat        = 
| sprints_team       = 
| combativity        = 
| combativity_nat    = 
| combativity_team   = 
| team               = 
| previous           = [[Dirka po Italiji 2025|2025]]
| next               = [[Dirka po Italiji 2027|2027]]
}}
'''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
'''UCI WorldTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|APT|2026}}
* {{UCI team code|DCT|2026}}
* {{UCI team code|EFE|2026}}
* {{UCI team code|GFC|2026}}
* {{UCI team code|LTK men|2026}}
* {{UCI team code|LOI|2026}}
* {{UCI team code|MOV men|2026}}
* {{UCI team code|IGD|2026b}}
* {{UCI team code|NSN|2026}}
* {{UCI team code|RBH|2026}}
* {{UCI team code|SOQ|2026}}
* {{UCI team code|TBV|2026}}
* {{UCI team code|JAY men|2026}}
* {{UCI team code|TPP men|2026}}
* {{UCI team code|TVL men|2026}}
* {{UCI team code|UAD men|2026}}
* {{UCI team code|UXM men|2026}}
* {{UCI team code|XAT|2026}}
{{div col end}}

'''UCI ProTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|BCS|2026}}
* {{UCI team code|PQT|2026}}
* {{UCI team code|PTV|2026}}
* {{UCI team code|TUD|2026}}
* {{UCI team code|URR|2026}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1
| style=&quot;text-align:right&quot; | 8. maj
| [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 156 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2
| style=&quot;text-align:right&quot; | 9. maj
| [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 220 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3
| style=&quot;text-align:right&quot; | 10. maj
| [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 174 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 11. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 4
| style=&quot;text-align:right&quot; | 12. maj
| [[Catanzaro]] — [[Cosenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 144 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 5
| style=&quot;text-align:right&quot; | 13. maj
| [[Praia a Mare]] — [[Potenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 204 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 6
| style=&quot;text-align:right&quot; | 14. maj
| [[Paestum]] — [[Neapelj]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 161 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 7
| style=&quot;text-align:right&quot; | 15. maj
| [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 246 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]]
| gorska etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 8
| style=&quot;text-align:right&quot; | 16. maj
| [[Chieti]] — [[Fermo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 159 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 9
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17. maj
| [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 184 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 18. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 10
| style=&quot;text-align:right&quot; | 19. maj
| [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 40.2 km
| [[File:Time Trial.svg|20px|link=]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 11
| style=&quot;text-align:right&quot; | 20. maj
| [[Porcari]] — [[Chiavari]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 178 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 12
| style=&quot;text-align:right&quot; | 21. maj
| [[Imperia]] — [[Novi Ligure]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 177 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | 13
| style=&quot;text-align:right&quot; | 22. maj
| [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 186 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 14
| style=&quot;text-align:right&quot; | 23. maj
| [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 133 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 15
| style=&quot;text-align:right&quot; | 24. maj
| [[Voghera]] — [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 136 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 25. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 16
| style=&quot;text-align:right&quot; | 26. maj
| [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 113 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 17
| style=&quot;text-align:right&quot; | 27. maj
| [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 200 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 18
| style=&quot;text-align:right&quot; | 28. maj
| [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 167 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 19
| style=&quot;text-align:right&quot; | 29. maj
| [[Feltre]] — [[Alleghe]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 151 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 20
| style=&quot;text-align:right&quot; | 30. maj
| [[Humin]] — [[Piancavallo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 199 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 21
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31. maj
| [[Rim]] — [[Rim]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 131 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | Skupaj
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | 3459,2 km
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vijolična majica&lt;br /&gt;{{cjersey|purple|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Modra majica&lt;br /&gt;{{cjersey|blue|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Bela majica&lt;br /&gt;{{cjersey|white|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Ekipno
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vmesni šprinti
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Borbenost&lt;br /&gt;{{cjersey|red number|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Begi
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Red Bull KM
|-
! 1
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=&quot;8&quot;| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|SOQ|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 2
| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Egan Bernal]]
|-
! 3
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 4
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Giulio Ciccone]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Jan Christen]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|EFE|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jan Christen]]
|-
! 5
| [[Igor Arrieta]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;4&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;4&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Igor Arrieta]]
|-
! 6
| [[Davide Ballerini]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Alec Segaert]]
|-
! 7
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|RBH|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonathan Milan]]
|-
! 8
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 9
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 10
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 11
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 12
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 13
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 14
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 15
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 16
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 17
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 18
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 19
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 20
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 21
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
! style=&quot;background:#F660AB;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:dodgerblue;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:white;&quot; | 
! style=&quot;background:yellow;&quot; | 
! style=&quot;background:#0094FF&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#E42A19;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#FF8C00;&quot; | 
! style=&quot;background:#736aff;&quot; | {{font color|white| |link= }}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>5ro9fzbr8uufho0vugrhv015s9wqf6m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677078</id>
      <parentid>6677076</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:51:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp</comment>
      <origin>6677078</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16074" sha1="553u4lwebwbkvkal6yjnch2o1o30227" xml:space="preserve">{{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}}
{{Infobox cycling race report
| name               = Dirka po Italiji 2026
| series             = [[UCI World Tour 2026]]
| race_no            = 22
| season_no          = 36
| image              = 
| image_caption      = 
| image_alt          =
| image_size         = 350px
| date               = 8. maj–31. maj
| stages             = 21
| distance           = 3459,2
| unit               = km
| time               = 
| first              = 
| first_nat          = 
| first_team         = 
| first_color        = pink
| second             = 
| second_nat         = 
| second_team        = 
| third              = 
| third_nat          = 
| third_team         = 
| points             = 
| points_nat         = 
| points_team        = 
| points_color       = violet
| mountains          = 
| mountains_nat      = 
| mountains_team     = 
| mountains_color    = blue
| youth              = 
| youth_nat          = 
| youth_team         = 
| youth_color        = white
| sprints            = 
| sprints_nat        = 
| sprints_team       = 
| combativity        = 
| combativity_nat    = 
| combativity_team   = 
| team               = 
| previous           = [[Dirka po Italiji 2025|2025]]
| next               = [[Dirka po Italiji 2027|2027]]
}}
'''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}&lt;/ref&gt;

== Ekipe ==
'''UCI WorldTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|APT|2026}}
* {{UCI team code|DCT|2026}}
* {{UCI team code|EFE|2026}}
* {{UCI team code|GFC|2026}}
* {{UCI team code|LTK men|2026}}
* {{UCI team code|LOI|2026}}
* {{UCI team code|MOV men|2026}}
* {{UCI team code|IGD|2026b}}
* {{UCI team code|NSN|2026}}
* {{UCI team code|RBH|2026}}
* {{UCI team code|SOQ|2026}}
* {{UCI team code|TBV|2026}}
* {{UCI team code|JAY men|2026}}
* {{UCI team code|TPP men|2026}}
* {{UCI team code|TVL men|2026}}
* {{UCI team code|UAD men|2026}}
* {{UCI team code|UXM men|2026}}
* {{UCI team code|XAT|2026}}
{{div col end}}

'''UCI ProTeams'''
{{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}}
* {{UCI team code|BCS|2026}}
* {{UCI team code|PQT|2026}}
* {{UCI team code|PTV|2026}}
* {{UCI team code|TUD|2026}}
* {{UCI team code|URR|2026}}
{{div col end}}

== Etape ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Karakteristike etap&lt;ref name=&quot;CN-route&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; |Datum
! scope=&quot;col&quot; |Štart/Cilj
! scope=&quot;col&quot; |Razdalja
! colspan=&quot;2&quot; scope=&quot;col&quot; |Tip
! scope=&quot;col&quot; |Zmagovalec
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1
| style=&quot;text-align:right&quot; | 8. maj
| [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 156 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2
| style=&quot;text-align:right&quot; | 9. maj
| [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 220 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3
| style=&quot;text-align:right&quot; | 10. maj
| [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 174 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 11. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 4
| style=&quot;text-align:right&quot; | 12. maj
| [[Catanzaro]] — [[Cosenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 144 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 5
| style=&quot;text-align:right&quot; | 13. maj
| [[Praia a Mare]] — [[Potenza]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 204 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | 6
| style=&quot;text-align:right&quot; | 14. maj
| [[Paestum]] — [[Neapelj]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 161 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 7
| style=&quot;text-align:right&quot; | 15. maj
| [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 246 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]]
| gorska etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 8
| style=&quot;text-align:right&quot; | 16. maj
| [[Chieti]] — [[Fermo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 159 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 9
| style=&quot;text-align:right&quot; | 17. maj
| [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 184 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}}  
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 18. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 10
| style=&quot;text-align:right&quot; | 19. maj
| [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 40.2 km
| [[File:Time Trial.svg|20px|link=]]
| [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]]
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 11
| style=&quot;text-align:right&quot; | 20. maj
| [[Porcari]] — [[Chiavari]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 178 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 12
| style=&quot;text-align:right&quot; | 21. maj
| [[Imperia]] — [[Novi Ligure]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 177 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
|
|-
! scope=&quot;row&quot; | 13
| style=&quot;text-align:right&quot; | 22. maj
| [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 186 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 14
| style=&quot;text-align:right&quot; | 23. maj
| [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 133 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 15
| style=&quot;text-align:right&quot; | 24. maj
| [[Voghera]] — [[Milano]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 136 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
!
| style=&quot;text-align:right&quot; | 25. maj
| colspan=&quot;5&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; |dan počitka
|-
! scope=&quot;row&quot; | 16
| style=&quot;text-align:right&quot; | 26. maj
| [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica)
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 113 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 17
| style=&quot;text-align:right&quot; | 27. maj
| [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 200 km
| [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]]
| hribovita etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 18
| style=&quot;text-align:right&quot; | 28. maj
| [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 167 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 19
| style=&quot;text-align:right&quot; | 29. maj
| [[Feltre]] — [[Alleghe]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 151 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 20
| style=&quot;text-align:right&quot; | 30. maj
| [[Humin]] — [[Piancavallo]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 199 km
| [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| gorska etapa
| 
|-
! scope=&quot;row&quot; | 21
| style=&quot;text-align:right&quot; | 31. maj
| [[Rim]] — [[Rim]]
| style=&quot;text-align:center;&quot; | 131 km
| [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]]
| ravninska etapa
| 
|-
! colspan=&quot;3&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | Skupaj
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | 3459,2 km
|}

== Razvrstitev po klasifikacijah ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; font-size:smaller;&quot;
|+Vodilni po klasifikacijah in etapah
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:1%;&quot; |Etapa
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:14%;&quot; |Zmagovalec
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | [[Rožnata majica]]&lt;br /&gt;{{cjersey|pink|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vijolična majica&lt;br /&gt;{{cjersey|purple|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Modra majica&lt;br /&gt;{{cjersey|blue|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Bela majica&lt;br /&gt;{{cjersey|white|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Ekipno
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Vmesni šprinti
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Borbenost&lt;br /&gt;{{cjersey|red number|size=25px}}
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Begi
! scope=&quot;col&quot; style=&quot;width:10%;&quot; | Red Bull KM
|-
! 1
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:violet;&quot; rowspan=&quot;9&quot;| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;6&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|SOQ|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 2
| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| [[Guillermo Thomas Silva]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot;| {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;3&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | [[Egan Bernal]]
|-
! 3
| [[Paul Magnier]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Diego Pablo Sevilla]]
| style=&quot;background:skyblue;&quot; rowspan=&quot;7&quot;| [[Manuele Tarozzi]]
|-
! 4
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:pink;&quot; | [[Giulio Ciccone]]
| style=&quot;background:white;&quot; | [[Jan Christen]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | {{UCI team code|EFE|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jan Christen]]
|-
! 5
| [[Igor Arrieta]]
| style=&quot;background:pink;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:white;&quot; rowspan=&quot;5&quot;| [[Afonso Eulálio]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|XAT|2026}}
| style=&quot;background:azure;&quot; rowspan=&quot;5&quot; | [[Manuele Tarozzi]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Igor Arrieta]]
|-
! 6
| [[Davide Ballerini]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Alec Segaert]]
|-
! 7
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:lightblue;&quot; rowspan=&quot;3&quot; | [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; rowspan=&quot;2&quot; | {{UCI team code|RBH|2026}}
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Jonathan Milan]]
|-
! 8
| [[Jhonatan Narváez]]
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | [[Mikkel Bjerg]]
|-
! 9
| [[Jonas Vingegaard]]
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
|-
! 10
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 11
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 12
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 13
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 14
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 15
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 16
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 17
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 18
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 19
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 20
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! 21
| 
| style=&quot;background:pink;&quot; | 
| style=&quot;background:violet;&quot; | 
| style=&quot;background:lightblue;&quot; | 
| style=&quot;background:white;&quot; | 
| style=&quot;background:#FFFF00;&quot; | 
| style=&quot;background:azure;&quot; | 
| style=&quot;background:#E4B3AB;&quot; | 
| style=&quot;background:navajowhite;&quot; | 
| style=&quot;background:skyblue;&quot; | 
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
! style=&quot;background:#F660AB;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:dodgerblue;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:white;&quot; | 
! style=&quot;background:yellow;&quot; | 
! style=&quot;background:#0094FF&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#E42A19;&quot; | {{font color|white| |link= }}
! style=&quot;background:#FF8C00;&quot; | 
! style=&quot;background:#736aff;&quot; | {{font color|white| |link= }}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Dirka po Italiji}}

[[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]]
[[Kategorija:2026 v športu]]</text>
      <sha1>553u4lwebwbkvkal6yjnch2o1o30227</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Markeš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>598715</id>
    <revision>
      <id>6677363</id>
      <parentid>6646844</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:34:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Llllllucka</username>
        <id>260120</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sprememba fotografije</comment>
      <origin>6677363</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3955" sha1="mz81ifvxk00v4rptqrimn209uhrzk8r" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|image=CP_X1349.jpg|caption=Foto: Črt Piksi}}
'''Janez Markeš''', [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], kolumnist, [[Novinarstvo|novinar]], politični analitik, [[Religiolog|regiolog]] in [[publicist]], * [[1962]], [[Jesenice]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Premišljevanja o Sloveniji|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20170501/C/170509998/premisljevanja-o-sloveniji|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-26}}&lt;/ref&gt;

Dolga leta deluje kot komentator časnika Delo ter je nekdanji urednik tednika Mag.

== Življenje ==

=== Izobraževanje ===
Markeš je obiskoval [[Gimnazija Jesenice|Gimnazijo Jesenice]], nato pa se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1989 diplomiral. Na isti fakulteti je leta 1998 magistriral in leta 2000 doktoriral.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2021 je iz filozofije magistriral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].

=== Novinarska kariera ===
Sprva je Markeš delal kot novinar pri katoliško orientiranem časopisu ''Slovenec'', nato pa je prešel v tednik ''[[Mag (revija)|Mag]]''. Bil je urednik ''Mag''-a (revije, ki jo je ustanovil [[Danilo Slivnik]]). Sledila je zaposlitev pri dnevnem časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bil deset mesecev tudi odgovorni urednik. Danes pa dela pri ''Delu'' kot komentator in kolumnist.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Markeš redno piše kolumne v ''Delu'' (zlasti za Sobotno prilogo), v katerih kritično obravnava slovensko politiko in družbo. Z [[Ali Žerdin|Alijem Žerdinom]] skupno vodi podkast »Od srede do srede«, v katerem komentirata aktualne dogodke v [[Slovenija|Sloveniji]] (in včasih po svetu).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od srede do srede|url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH|website=YouTube|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Politični in družbeni angažma ===
Njegovo družbeno-politično delovanje se kaže predvsem skozi publicistično in komentatorsko delo.

Markeš ni (bil) član nobene politične stranke; po lastnih besedah se nanj ne navezuje določena ideološka pripadnost,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kljub temu, da je možno zaznati spremembo političnega prepričanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Janez Markeš: “Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju.” {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/dr-janez-markes-mislim-da-je-kucan-eden-najbolj-malignih-ljudi-kar-sem-jih-srecal-v-zivljenju/|date=2020-08-09|accessdate=2026-02-26|language=sl|last=Perš|first=Luka}}&lt;/ref&gt; V 2000-ih letih je podal kritične izjave o delovanju RTV Slovenija, ki jo je označil za leglo politične in finančne korupcije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V istem obdobju je označil takratnega  predsednika Republike Slovenije [[Milan Kučan|Milana Kučana]] za enega najbolj malignih ljudi, kar jih je srečal.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

V domačih Jesenicah je bil nekaj časa celo predsednik lokalnega družbenopolitičnega zbora, vendar se nikoli ni vključil v nobeno stranko.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

== Izbrana bibliografija ==

* ''Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije'', Ljubljana 2000 {{COBISS|ID=2463066}}
* ''Točka nacionalnega nesporaza'', Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=115269888}}
* ''Premišljevanja o Sloveniji'', Ljubljana, 2016 {{COBISS|ID=286641408}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Markeš, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski kolumnisti]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>mz81ifvxk00v4rptqrimn209uhrzk8r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677364</id>
      <parentid>6677363</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:39:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Llllllucka</username>
        <id>260120</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Sprememba fotografije</comment>
      <origin>6677364</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3984" sha1="cbk541i02k46kpy1r0obcx67inzn4lo" xml:space="preserve">{{infopolje oseba|image=[[File:CP X1361.jpg|thumb|Janez Markeš]]|caption=Foto: Črt Piksi}}
'''Janez Markeš''', [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], kolumnist, [[Novinarstvo|novinar]], politični analitik, [[Religiolog|regiolog]] in [[publicist]], * [[1962]], [[Jesenice]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Premišljevanja o Sloveniji|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20170501/C/170509998/premisljevanja-o-sloveniji|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-26}}&lt;/ref&gt;

Dolga leta deluje kot komentator časnika Delo ter je nekdanji urednik tednika Mag.

== Življenje ==

=== Izobraževanje ===
Markeš je obiskoval [[Gimnazija Jesenice|Gimnazijo Jesenice]], nato pa se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1989 diplomiral. Na isti fakulteti je leta 1998 magistriral in leta 2000 doktoriral.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Leta 2021 je iz filozofije magistriral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].

=== Novinarska kariera ===
Sprva je Markeš delal kot novinar pri katoliško orientiranem časopisu ''Slovenec'', nato pa je prešel v tednik ''[[Mag (revija)|Mag]]''. Bil je urednik ''Mag''-a (revije, ki jo je ustanovil [[Danilo Slivnik]]). Sledila je zaposlitev pri dnevnem časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bil deset mesecev tudi odgovorni urednik. Danes pa dela pri ''Delu'' kot komentator in kolumnist.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Markeš redno piše kolumne v ''Delu'' (zlasti za Sobotno prilogo), v katerih kritično obravnava slovensko politiko in družbo. Z [[Ali Žerdin|Alijem Žerdinom]] skupno vodi podkast »Od srede do srede«, v katerem komentirata aktualne dogodke v [[Slovenija|Sloveniji]] (in včasih po svetu).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od srede do srede|url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH|website=YouTube|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

=== Politični in družbeni angažma ===
Njegovo družbeno-politično delovanje se kaže predvsem skozi publicistično in komentatorsko delo.

Markeš ni (bil) član nobene politične stranke; po lastnih besedah se nanj ne navezuje določena ideološka pripadnost,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; kljub temu, da je možno zaznati spremembo političnega prepričanja.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Dr. Janez Markeš: “Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju.” {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/dr-janez-markes-mislim-da-je-kucan-eden-najbolj-malignih-ljudi-kar-sem-jih-srecal-v-zivljenju/|date=2020-08-09|accessdate=2026-02-26|language=sl|last=Perš|first=Luka}}&lt;/ref&gt; V 2000-ih letih je podal kritične izjave o delovanju RTV Slovenija, ki jo je označil za leglo politične in finančne korupcije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; V istem obdobju je označil takratnega  predsednika Republike Slovenije [[Milan Kučan|Milana Kučana]] za enega najbolj malignih ljudi, kar jih je srečal.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

V domačih Jesenicah je bil nekaj časa celo predsednik lokalnega družbenopolitičnega zbora, vendar se nikoli ni vključil v nobeno stranko.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; 

== Izbrana bibliografija ==

* ''Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije'', Ljubljana 2000 {{COBISS|ID=2463066}}
* ''Točka nacionalnega nesporaza'', Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=115269888}}
* ''Premišljevanja o Sloveniji'', Ljubljana, 2016 {{COBISS|ID=286641408}}

== Sklici ==
{{Sklici}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Markeš, Janez}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski kolumnisti]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>cbk541i02k46kpy1r0obcx67inzn4lo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika</title>
    <ns>4</ns>
    <id>599018</id>
    <revision>
      <id>6677054</id>
      <parentid>6676866</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:06:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+1</comment>
      <origin>6677054</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31385" sha1="45yfywnehtyzkorx593zozyvm5n40xn" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>45yfywnehtyzkorx593zozyvm5n40xn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677101</id>
      <parentid>6677054</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:38:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */ Feldšer</comment>
      <origin>6677101</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31436" sha1="p8yvr2zjpu6lqmj0vdrqhm5t81iij6b" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-11 18:21:18 CEST smo bili s 434 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''24 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>p8yvr2zjpu6lqmj0vdrqhm5t81iij6b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677257</id>
      <parentid>6677101</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:09:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <origin>6677257</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32145" sha1="8d2vsmwc4dfqukdcmd5k0p8bxmbab7s" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|25.
| ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|26.
| ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|27.
| ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>8d2vsmwc4dfqukdcmd5k0p8bxmbab7s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677279</id>
      <parentid>6677257</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:37:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sodelujoči in prispevki */ Prva srbska vstaja</comment>
      <origin>6677279</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="32232" sha1="3j74622ucpod8tqw2er0sma1pbmcujd" xml:space="preserve">{{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}}

== Statistika ==
Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge).

Prazna predloga za kopiranje:
 &lt;nowiki&gt;{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}&lt;/nowiki&gt;

Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-18 06:40:58 CEST smo bili s 468 prispevki na '''desetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat).

== Sodelujoči in prispevki ==
Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen.

{| class=&quot;wikitable sortable plainlist&quot;
|- align=&quot;left&quot;
! Udeleženec/Udeleženka
! Novi oz. razširjeni članki
! Število točk
|-
| {{u|Yerpo}}
| 
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]]
* {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]''
| {{n/a}}
|-
| {{u|Upwinxp}}
| 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]]
* {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]]
* {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]]
| {{n/a}}
|-
| {{u|Octopus}}
|
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] 
* {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]]
* [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]]
* {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] 
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] 
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]]
* {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] 
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] 
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]]
* {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]]
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]]
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]]
* {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]]
* [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]''
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]]
* {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]]
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]]
* {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]]
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]]
* {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]]
* {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]]
* {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]]
* {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]]
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]]
* {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]]
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]]
* {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]]
* {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen)
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]]
* {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]]
* {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen)
|  
|-
| {{u|Pinky sl}}
| 
* {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]''
* {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]]
* {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]]
* {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]]
* {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]]
* {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]]
* {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]]
* {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]]
* {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]]
* {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]''
* {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]''
* {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]]
* {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]]
* {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]]
* {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno)
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]]
* {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]]
* {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]]
* {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'')
* {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]]
* {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]]
* {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]]
* {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]]
* {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]]
* {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]]
* {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno)
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]''
* {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno)
* {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]]
* [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] 
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]]
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno)
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno)
|
|-
|{{U|FJJ}}
|
* {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]]
|
|-
|{{U|Sporti}}
|
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]]
*{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]]
*{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]]
*{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]]
*{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]]
|
|-
|{{U|Ljuba24b}}
|
*{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]]
*{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]]
*{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]]
*{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]]
*{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]]
*{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]]
*{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}}  [[Zavarovana območja Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]]
*{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]]
*{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]]
*{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]]
*{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Črna gora}}  [[Morača]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Kalevipoeg]]
*{{Ikona zastave|Estonija}}  [[Jaanipäev]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]]
*{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]]
*{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]]
*{{Ikona zastave|Kazahstan}}  [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}}  [[Qeleshe]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]]
*{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]]
*{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]]
*{{Ikona zastave|Litva}}  [[Zgodovinski narodni park Trakai]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Arabec Shagya]]
*{{Ikona zastave|Madžarska}}  [[Racka (ovca)]]
*{{Ikona zastave|Malta}}  [[Utrdba Tigné]]
*{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]]
*{{Ikona zastave|Poljska}}  [[Jezero Głębokie]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]]
*{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]]  (razširjen)
*{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]]
*{{Ikona zastave|Romunija}}  [[Soteska Turda]]
*{{Ikona zastave|Rusija}}  [[Severni Kavkaz]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]]  [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]]
*{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]]
*{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]]
*{{Ikona zastave|Srbija}}  [[Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]]
*{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen)
*{{Ikona zastave|Turčija}}  [[Jez Karakaja]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]]
*{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]]
*{{Ikona zastave|Baškortostan}}  [[Orenburški karavanseraj]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]]
*[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen)
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}  [[Keremet]]
*{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]]
*[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]]
* [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]]
*{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Tatarstan}}  [[Qul Ghali]]
*[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]]
*{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]]
*{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]]
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen)
*{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]]
|
|-
|{{u|Ivo Lendić}}
|
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]]
* {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]]
* {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]]
* {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]]
|
|-
|{{u|SirFranzPaul}}
|
* {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]]
* {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]]
|
|-
| {{u|xJaM}}
|
* {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen)
* {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]''
* {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]]
* {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]]
* {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]]
* {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]''
|
|-
| {{u|MaksiKavsek}}
|
* {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
* {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen)
* {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]]
|
|-
| {{u|A09}}
|
* {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]]
* {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]]
* {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]]
|
|-
| {{u|Stebunik}}
|
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen)
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]]
* {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]]
* {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]]
* {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]]
|
|-
| {{u|Rude}}
|
* {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]]
* {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]]
|
|-
| {{u|Florentina Veršič}}
|
* {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]]
|
|-
| {{u|TadejM}}
|
* {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]]
|
|-
| {{u|ModriDirkac}}
|
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]]
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]]
|
|}

== Izbrana vsebina ==

{| class=&quot;messagebox standard-talk&quot;
|-
|[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]]
|Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]'''
|[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]]
|-
|
!Vnosi so se glasili:
!Teden
!Avtor
|-
|1.
|... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|2.
| ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|3.
| ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu?
|[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|4.
|... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|A09}}
|-
|5.
| ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|6.
| ... velja '''[[Lev Jašin]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|FJJ}}
|-
|7.
| ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]];
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|8.
| ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Florentina Veršič}}
|-
|9.
|... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]''';
|[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|10.
|... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|-
|11.
| ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|12.
| ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|13.
| ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|TadejM}}
|-
|14.
| ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Rude}}
|-
|15. 
| ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi?
|[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|16.
| ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Yerpo}}
|-
|17.
| ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|18.
| ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|19.
| ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt;?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|XJaM}}
|-
|20.
| ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|MaksiKavsek}}
|-
|21.
| ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|22.
| ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' &lt;small&gt;(na sliki)&lt;/small&gt; spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|ModriDirkac}}
|-
|23.
| ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Sporti}}
|-
|24.
| ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''?
|[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Ljuba24b}}
|-
|25.
| ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Upwinxp}}
|-
|26.
| ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Octopus}}
|-
|27.
| ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]?
|[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]]
|{{u|Pinky sl}}
|}

[[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]]</text>
      <sha1>3j74622ucpod8tqw2er0sma1pbmcujd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Liffe 2002</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599697</id>
    <revision>
      <id>6677322</id>
      <parentid>6652047</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:44:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Anzet</username>
        <id>118843</id>
      </contributor>
      <origin>6677322</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13230" sha1="33og7wkes9juy7h6ubv4gta6zeu42z8" xml:space="preserve">'''13. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 11. do 24. novembra 2002. Festival je zabeležil okoli 40.000 obiskovalcev, 20 % več kot leto poprej.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/ob_koncu_festivala.asp |title=Ob koncu festivala |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171132/http://www.cd-cc.si/liffe/13/ob_koncu_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt; Projekcije so bile predvajane v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (Linhartova in Kosovelova dvorana), [[Kino Vič|Kinu Vič]], [[Kino Komuna|Kinu Komuna]] in Slovenski kinoteki. Programska direktorica in vodja projekta je bila Jelka Stergel.

==Nagradi==
;Vodomec
* {{flagicon|ARG}} ''Sobota &lt;small&gt;/ Sábado&lt;/small&gt;'' (r. Juan Villegas)
Nagrada strokovne žirije režiserju najboljšega filma iz sekcije Perspektive. Člani žirije so bili Anna Karina (ta je nadomestila Rona Hollowaya), Neil Young in Igor Šterk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/predstavitev_festivala.asp |title=Predstavitev festivala |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171123/http://www.cd-cc.si/liffe/13/predstavitev_festivala.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://web.archive.org/web/20050219055143/http://www.cd-cc.si/liffe/13/medijska_soba_ms4.asp|title=Medijsko sporočilo, 6. november 2002 |accessdate=16. 5. 2026 |date=6. 11. 2002 |format= |work= }}&lt;/ref&gt;

;Zlati kolut
* {{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRE}} [[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke &lt;small&gt;/ The Magdalene Sisters&lt;/small&gt;]] (r. Peter Mullan)
Nagrada občinstva za najboljši film iz sekcije Obzorja, ki zagotavlja odkup za prikazovanje v Sloveniji.
{| class=&quot;wikitable collapsible collapsed&quot; style=&quot;font-size: 95%&quot;
|-
! colspan=2|Glasovanje za zlati kolut&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.cd-cc.si/liffe/13/ocene_filmov.asp |title=Izidi glasovanja (Obzorja) |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= |archive-date=2005-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050216171014/http://www.cd-cc.si/liffe/13/ocene_filmov.asp |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;
|-
! Film !! Ocena
|-
| '''''Sestre magdalenke''''' || '''4,72'''
|-
| ''Nikjer v Afriki'' || 4,70
|-
| ''Opredeljevanja'' || 4,59
|-
| ''Zaročenkin sin'' || 4,57
|-
| ''Kukavica'' || 4,53
|-
| ''Lantana'' || 4,33
|-
| ''Okej'' || 4,17
|-
| ''Bemani'' || 4,14
|-
| ''Galebji smeh'' || 4,07
|-
| ''Na žaru'' || 4,05
|-
| ''Kandahar'' || 3,96
|-
| ''Živjo, Tereska'' || 3,93
|-
| ''Hoja po vodi'' || 3,76
|-
| ''Brez obžalovanja'' || 3,60
|-
| ''Tri Marije'' || 3,60
|-
| ''Angela'' || 3,52
|-
| ''Kedma'' || 3,25
|-
| ''Neznani užitki'' || 3,25
|}

==Filmski program==
Programski sklopi:
* Perspektive: Nizkoproračunski filmi obetavnih avtorjev mlajše generacije, ki se potegujejo za nagrado vodomec. Podsekcija filmov, ki so jih izbrali kritiki revije Ekran – Ekranove perspektive.
* Predpremiere: Prva predvajanja zmagovalnih oz. nagrajenih filmov z drugih festivalov. Velika imena sodobnega svetovnega filma.
* Obzorja: Enak tip filmov kot predpremiere, le da ti filmi nimajo slovenskih distributerjev.
* Jug jugovzhodno: Produkcija z območja južne in jugovzhodne Evrope (»južno od Alp in severno od Egejskega morja«).
* Proti vetru: Program filmov sicer uveljavljenih, a vedno znova presenetljivih režiserjev z lastno filmsko vizijo, ki veljajo za izvirne in niso podvrženi prevladujočim izraznim konvencijam (režiserji samotarji). Nova sekcija.
* Fokus: Novi britanski film
* Retrospektiva: Novi japonski film. V sodelovanju s Slovensko kinoteko.
* Kratki film

===Perspektive===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Ali ribe seksajo?'' || ''Fickende Fische'' || Almut Getto || Nemčija
|-
| ''Atanarjuat: hitri tekač'' || ''Atanarjuat: The Fast Runner'' || Zacharias Kunuk || Kanada
|-
| ''Bog daj nedeljo'' || ''Inch'Allah dimanche'' || Yamina Benguigui || Alžirija, Francija
|-
| ''[[Božje mesto]]'' || ''Cidade de Deus'' || Fernando Meirelles || Brazilija
|-
| ''Divje čebele'' || ''Divoké včely'' || Bohdan Sláma || Češka
|-
| ''Dnevi, ko ne obstajam'' || ''Les jours où je n'existe pas'' || Jean-Charles Fitoussi || Francija
|-
| ''Moja obilna grška poroka'' || ''My Big Fat Greek Wedding'' || Joel Zwick || ZDA
|-
| ''Moja Rusija'' || ''Mein Russland'' || Barbara Gräftner || Avstrija
|-
| ''Morska hrana'' || ''Hai Xian &lt;small&gt;/ Seafood&lt;/small&gt;'' || Wen Zhu || Kitajska, Hongkong
|-
| ''Pst!'' || ''Hush!'' || Ryosuke Hashiguchi || Japonska
|-
| ''Punčica mojega očesa'' || ''Luce dei miei occhi'' || Giuseppe Piccioni || Italija
|-
| ''Samo za kadilce'' || ''Vagón fumador'' || Verónica Chen || Argentina
|-
| ''Sestri'' || ''Sestry &lt;small&gt;/ Sisters&lt;/small&gt;'' || Sergej Bodrov, jr. || Rusija
|-
| colspan=2|''Slepa pega'' || [[Hanna A. W. Slak]]|| Slovenija
|-style=&quot;background:#FAEB86&quot;
| ''Sobota'' † || ''Sábado'' || Juan Villegas || Argentina
|-
| ''Španka'' || ''La spagnola'' || Steve Jacobs || Avstralija
|-
| ''To ni ljubezenska pesem'' || ''This Is Not a Love Song'' || Bille Eltringham || VB
|-
| ''Vsak dan nas bog poljubi na usta'' || ''În fiecare zi Dumnezeu ne sărută pe gură'' || Siniša Dragin || Romunija
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; bgcolor=&quot;#DCDCDC&quot;|&lt;small&gt;'''Ekranove perspektive'''&lt;/small&gt;
|-
| ''Afrancija'' || ''L'afrance'' || Alain Gomis || Francija, Senegal
|-
| ''Kletka'' || ''La cage'' || Alain Raoust || Francija
|-
| ''Moja zvezda'' || ''Mein Stern'' || Valeska Grisebach || Avstrija, Nemčija
|-
| ''Stadion Wimbledon'' || ''La Stade de Wimbledon'' || Mathieu Amalric || Francija
|-
| ''Svoboda'' || ''La libertad'' || Lisandro Alonso || Argentina
|-
| ''Trenutek sreče'' || ''Un moment de bonheur'' || Antoine Santana || Francija
|}
† nagrada vodomec

===Predpremiere===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''24-urni žurerji'' || ''24 Hour Party People'' || Michael Winterbottom || VB, Francija, Nizozemska
|-
| ''8 žensk'' || ''8 Femmes'' || François Ozon || Francija
|-
| ''Amen.'' || ''Amen.'' || Costa-Gavras || Francija, Nemčija, Romunija
|-
| ''Človeška narava'' || ''Human Nature'' || [[Michel Gondry]]|| Francija, ZDA
|-
| ''Eksperiment'' || ''Das Experiment'' || Oliver Hirschbiegel || Nemčija
|-
| ''[[Govori z njo]]'' || ''Hable con ella'' || [[Pedro Almodóvar]]|| Španija
|-
| colspan=2|''Intacto'' || Juan Carlos Fresnadillo || Španija
|-
| ''Lutke'' || ''Dôruzu &lt;small&gt;/ Dolls&lt;/small&gt;'' || [[Takeši Kitano]]|| Japonska
|-
| ''Mambo tisočletja'' || ''Qianxi manbo &lt;small&gt;/ Millennium Mambo&lt;/small&gt;'' || Hou Hsiao-hsien || Francija, Tajvan
|-
| ''Mož brez preteklosti'' || ''Mies vailla menneisyyttä'' || Aki Kaurismäki || Finska, Nemčija, Francija
|-
| ''Nomadi neba'' || ''Le peuple migrateur'' || Jacques Perrin; Jacques Cluzaud, Michel Debats || Francija
|-
| ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' || ''The Pianist'' || [[Roman Polanski]]|| Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, VB
|-
| colspan=2|''Pollock'' || Ed Harris || ZDA
|-
| ''Sin'' || ''Le fils'' || Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne || Belgija, Francija
|-
| ''Sladkih šestnajst'' || ''Sweet Sixteen'' || Ken Loach || VB, Nemčija, Španija
|-
| ''Svet duhov'' || ''Ghost World'' || Terry Zwigoff || VB, ZDA, Nemčija
|-
| ''V ponedeljek zjutraj'' || ''Lundi matin'' || Otar Iosseliani || Francija, Italija
|-
| ''Vse ali nič'' || ''All or Nothing'' || Mike Leigh || VB, Francija
|}

===Obzorja===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| colspan=2|''Angela'' || Roberta Torre || Italija
|-
| colspan=2|''Bemani'' || Dariush Mehrjui || Iran
|-
| ''Brez obžalovanja'' || ''Nichts bereuen'' || Benjamin Quabeck || Nemčija
|-
| ''Galebji smeh'' || ''Mávahlátur'' || Ágúst Guðmundsson || Islandija
|-
| ''Hoja po vodi'' || ''Walking on Water'' || Tony Ayres || Avstralija
|-
| ''Kandahar'' || ''Safar-e Ghandehar'' || [[Mohsen Mahmalbaf|Mohsen Makhmalbaf]]|| Iran, Francija
|-
| colspan=2|''Kedma'' || Amos Gitai || Francija, Izrael, Italija
|-
| ''Kukavica'' || ''Kukuška &lt;small&gt;/ The Cuckoo&lt;/small&gt;'' || Aleksander Rogožkin || Rusija
|-
| colspan=2|''Lantana'' || Ray Lawrence || Avstralija, Nemčija
|-
| ''Na žaru'' || ''Halbe Treppe'' || Andreas Dresen || Nemčija
|-
| ''Neznani užitki'' || ''Ren xiao yao'' || Jia Zhang-ke || Kitajska, Japonska, Koreja, Francija
|-
| ''Nikjer v Afriki'' || ''Nirgendwo in Afrika'' || Caroline Link || Nemčija
|-
| ''Okej'' || ''Okay'' || Jesper W. Nielsen || Danska
|-
| ''Opredeljevanja'' || ''Taking Sides'' || István Szabó || Avstrija, Francija, Nemčija, VB
|-style=&quot;background:#FAEB86&quot;
| ''[[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke]]'' † || ''The Magdalene Sisters'' || Peter Mullan || VB, Irska
|-
| ''Tri Marije'' || ''As Três Marias'' || Aluizio Abranches || Brazilija
|-
| ''Zaročenkin sin'' || ''El hijo de la novia'' || Juan José Campanella || Španija, Argentina
|-
| ''Živjo, Tereska'' || ''Cześć Tereska'' || Robert Gliński || Poljska
|}
† nagrada zlati kolut

===Jug jugovzhodno===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Absolutnih sto'' || ''Apsolutnih sto'' || Srdjan Golubović || Jugoslavija
|-
| ''Bog nas obvaruj hujšega'' || ''Ne dao Bog većeg zla'' || Snježana Tribuson || Hrvaška
|-
| ''Onstran meje'' || ''Oltre il confine'' || Rolando Colla || Švica, Italija
|-
| ''Skušnjave'' || ''Kísértések'' || Zoltán Kamondi || Madžarska
|-
| ''Tirana, leto nič'' || ''Tirana, année zéro'' || Fatmir Koçi || Albanija, Francija
|-
| ''Zahod'' || ''Occident'' || Cristian Mungiu || Romunija
|}

===Proti vetru===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Bovling za Columbine'' || ''Bowling for Columbine'' || Michael Moore || Kanada, ZDA
|-
| ''Hvalnica ljubezni'' || ''Éloge de l'amour'' || [[Jean-Luc Godard]]|| Francija, Švica
|-
| ''[[Nepovratno]]'' || ''Irréversible'' || Gaspar Noé || Francija
|-
| ''Pasji dnevi'' || ''Hundstage'' || Ulrich Seidl || Avstrija
|-
| ''Prostor na zemlji'' || ''Mesto na Zemle'' || Artur Aristakisjan || Rusija
|-
| ''Ruski zaklad'' || ''Russkij kovčeg &lt;small&gt;/ Russian Ark&lt;/small&gt;'' || Aleksander Sokurov || Rusija, Nemčija
|}

===Fokus: Novi britanski film===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| colspan=2|''Charlotte Grey'' || Gillian Armstrong || VB, Nemčija, Avstralija
|-
| colspan=2|''Iris'' || Richard Eyre || VB, ZDA
|-
| ''Krupje'' || ''Croupier'' || Mike Hodges || VB, Francija, Nemčija, Irska
|-
| ''Krvava nedelja'' || ''Bloody Sunday'' || [[Paul Greengrass]]|| VB, Irska
|-
| ''Napad s plinom'' || ''Gas Attack'' || Kenny Glenaan || VB
|-
| ''Neki glasovi'' || ''Some Voices'' || Simon Cellan Jones || VB
|-
| ''Nočno nakupovanje'' || ''Late Night Shopping'' || Saul Metzstein || VB
|-
| ''Seksi zverina'' || ''Sexy Beast'' || Jonathan Glazer || VB, Španija
|-
| ''Srečno naključje'' || ''Lucky Break'' || Peter Cattaneo || VB, Nemčija
|}

===Retrospektiva: Novi japonski film===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| ''Dvojčka'' || ''Sôseiji &lt;small&gt;/ Gemini&lt;/small&gt;'' || Šinja Tsukamoto  || Japonska
|-
| ''Kresnica'' || ''Hotaru &lt;small&gt;/ Firefly&lt;/small&gt;'' || Naomi Kawase || Japonska
|-
| ''Pištolarska opera'' || ''Pisutoru opera &lt;small&gt;/ Pistol Opera&lt;/small&gt;'' || Seijun Suzuki || Japonska
|-
| ''Razdalja'' || ''Distance'' || Hirokazu Koreeda || Japonska
|-
| ''Skozi prehod'' || ''Roji e &lt;small&gt;/ To the Backstreet&lt;/small&gt;'' || Šinji Aojama || Japonska
|-
| ''Topla voda pod rdečim mostom'' || ''Akai hashi no shita no nurui mizu &lt;small&gt;/ Warm Water Under a Red Bridge&lt;/small&gt;'' || Šohei Imamura || Japonska, Francija
|-
| ''Zgodba o H'' || ''H-Story'' || Nobuhiro Suwa || Japonska
|}

===Kratki film===
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država
|-
| colspan=2|''[[(A)torzija]]'' || Stefan Arsenijević || Slovenija
|-
| ''Čas beži'' || ''Tempus Fugit'' || Sabine Van Der Linden, Hugo Pauwels; José Alberto Martín || Belgija
|-
| ''Dej mi zavetje'' || ''Gimmie Shelter'' || Jeff Matakovich || ZDA
|-
| ''Jok za Bobom'' || ''Cry for Bobo'' || David Cairns || Škotska, VB
|-
| ''Klicanje hudiča'' || ''Dialing the Devil'' || Toon Aerts || Belgija
|-
| ''Klici'' || ''Calls'' || Sören Voigt || Nemčija
|-
| colspan=2|''Leti, leti ... ženska'' || [[Polona Sepe]]|| Slovenija
|-
| ''Lupina'' || ''Shell'' || Kate Cragg || VB
|-
| ''Vsak dan je zase, vsi skupaj nikoli'' || ''Svaki je dan za sebe, svi zajedno nikad'' || Goran Trbuljak || Hrvaška
|}

==Sklici in viri==
{{sklici|1}}
* {{navedi splet |url=https://web.archive.org/web/20050216171226/http://www.cd-cc.si/liffe/13/program.asp |title=Program |accessdate=21. 3. 2026 |date= |format= |work= }}

==Zunanje povezave==
* [https://web.archive.org/web/20050216171119/http://www.cd-cc.si/liffe/13/index.asp Arhivirana spletna stran 13. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala]
{{Liffe}}

[[Kategorija:Liffe]]
[[Kategorija:2002 v Sloveniji]]
[[Kategorija:2002 v filmu]]</text>
      <sha1>33og7wkes9juy7h6ubv4gta6zeu42z8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dirka po Grčiji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601989</id>
    <revision>
      <id>6677362</id>
      <parentid>6676341</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:33:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6731" sha1="7jxaijmakxjt53pte74fxrtdqkx7rrs" xml:space="preserve">{{Infobox cycling race
| name          =  Dirka po Grčiji
| image         = 
| image_caption = 
| date          = april-maj
| region        = [[Grčija]]
| english       = 
| localnames    = Ποδηλατικός Γύρος Ελλάδος {{in lang|el}}
| nickname      = ToH
| discipline    = [[cestna kolesarska dirka|cestna]]
| competition   = [[UCI Europe Tour]]
| type          = [[etapna dirka]]
| organiser     = [[Kolesarska zveza Gčije]]
| director      = 
| first         = {{Start date|1968}}
| number        = 22
| final         = 
| firstwinner   = {{flagathlete|[[Gerhard Nielsen]]|DEN}}
| mostwins      = ''brez večkratnih zmagovalcev''
| mostrecent    = {{flagathlete|[[Václav Ježek (kolesar)|Václav Ježek]]|CZE}}
| website       = https://www.hellas-tour.gr/
}}

'''Dirka po Grčiji''' ({{jezik-el|Ποδηλατικός Γύρος Ελλάδος}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Grčija|Grčiji]]. Sestavlja jo pet etap in običajno poteka aprila ali maja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=International Tour of Hellas (Grè) - Cat.2.1 |url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_hellas.php |accessdate= |work=Memoire-du-cyclisme.eu |language=fr |archive-date=2023-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325195547/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_hellas.php |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Organizira jo [[Kolesarska zveza Gčije]] in poteka od leta 1968 z več prekinitvami. Od leta 2005 je del koledarja [[UCI Europe Tour]]&lt;ref name=&quot;historical&quot;&gt;{{cite web|url=https://firstcycling.com/race.php?r=513|title=Tour of Hellas|website=FirstCycling|access-date=20 April 2022}}&lt;/ref&gt;, od leta 2022 z oznako 2.1.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.uci.org/competition-details/2022/ROA/67075|title=ΔΕΗ International Tour of Hellas|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|access-date=20 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220420164050/https://www.uci.org/competition-details/2022/ROA/67075|archive-date=20 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Palmares International Tour of Hellas |url=https://www.procyclingstats.com/race/international-tour-of-hellas/2023/history/palmares |access-date=2023-03-18 |website=www.procyclingstats.com}}&lt;/ref&gt; Nobeden od kolesarjev v zgodovini dirke ni zmagal več kot enkrat. Prvi slovenski kolesar z zmago na dirki je postal [[Robert Vrečer]] leta 2012.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/international-tour-of-hellas/2022/gc/history|title=Top-3 per edition|publisher=ProCyclingStats|access-date=20 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.hellas-tour.gr/portal/en/media-toh-2/history|title=History|publisher=International Tour of Hellas|access-date=2 May 2022|archive-date=2024-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20241106023420/https://www.hellas-tour.gr/portal/en/media-toh-2/history|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;/small&gt;

== Zmagovalci ==
{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:95%&quot;
!Leto
!Zmagovalec
!Drugouvrščeni
!Tretjeuvrščeni
|-
! 1968
| {{flagathlete|[[Gerhard Nielsen]]|DEN}}
| {{flagathlete|[[Noël Vantyghem]]|BEL}}
| {{flagathlete|[[Břetislav Souček]]|CZE}}
|-
! 1969–1980
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 1981
| {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Evaggelos Papadakis]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Ilias Kelesidis]]|GRE}}
|-
! 1982
| {{flagathlete|[[Henri Manders]]|NED}}
| {{flagathlete|[[Pascal Kolkhuis Tanke]]|NED}}
| {{flagathlete|[[Dragić Borovičanin]]|YUG}}
|-
! 1983
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 1984
| {{flagathlete|[[Asiat Saitov]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Jevgenij Korolkov]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Vasilij Ždanov]]|URS}}
|-
! 1985
| {{flagathlete|[[Jonas Romanovas]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Marat Ganejev]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Vasilij Špundov]]|URS}}
|-
! 1986
| {{flagathlete|[[Roland Königshofer]]|AUT}}
| {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Stančo Stančev (kolesar)|Stančo Stančev]]|BUL|1971}}
|-
! 1987
| {{flagathlete|[[Olaf Jentzsch]]|DDR}}
| {{flagathlete|[[Kanellos Kanellopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Jan Schur]]|DDR}}
|-
! 1988
| {{flagathlete|[[Gintautas Umaras]]|URS}}
| {{flagathlete|[[Michel Zanoli]]|NED}}
| {{flagathlete|[[Dan Radtke]]|DDR}}
|-
! 1989
| {{flagathlete|[[Frank Kühn]]|DDR}}
| {{flagathlete|[[Jan Schur]]|DDR}}
| {{flagathlete|[[Andreas Wartenberg]]|DDR}}
|-
! 1990–1997
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 1998
| {{flagathlete|[[Thomas Liese]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Hristo Zaikov]]|BUL}}
| {{flagathlete|[[Matthew Stephens (kolesar)|Matthew Stephens]]|GBR}}
|-
! 1999–2001
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 2002
| {{flagathlete|[[Fraser MacMaster]]|NZL}}
| {{flagathlete|[[Philippe Schnyder]]|SUI}}
| {{flagathlete|[[Adam Gawlik]]|POL}}
|-
! 2003
| {{flagathlete|[[Vasilis Anastopoulos]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Svetoslav Tčanliev]]|BUL}}
| {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}}
|-
! 2004
| {{flagathlete|[[Asan Bazajev]]|KAZ}}
| {{flagathlete|[[André Schulze]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Maksim Iglinski]]|KAZ}}
|-
! 2005
| {{flagathlete|[[Valerij Dmitrijev]]|KAZ}}
| {{flagathlete|[[Aleksander Dimovskih]]|KAZ}}
| {{flagathlete|[[Nebojša Jovanović]]|SRB|2004}}
|-
! 2006
| {{flagathlete|[[Pavel Brutt]]|RUS}}
| {{flagathlete|[[Vladimir Koev]]|BUL}}
| {{flagathlete|[[René Andrle]]|CZE}}
|-
! 2007–2010
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 2011
| {{flagathlete|[[Stefan Schäfer]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}}
| {{flagathlete|[[Markus Fothen]]|GER}}
|-
! 2012
| {{flagathlete|[[Robert Vrečer]]|SLO}}
| {{flagathlete|[[Davide Rebellin]]|ITA}}
| {{flagathlete|[[Ioannis Tamouridis]]|GRE}}
|-
! 2013–2021
| align=&quot;center&quot; colspan=&quot;3&quot; | ''ni potekala''
|-
! 2022
| {{flagathlete|[[Aaron Gate]]|NZL}}
| {{flagathlete|[[Lennert Teugels]]|BEL}}
| {{flagathlete|[[Mark Stewart (kolesar)|Mark Stewart]]|GBR}}
|-
! 2023
| {{flagathlete|[[Iúri Leitão]]|POR}}
| {{flagathlete|[[Aaron Gate]]|NZL}}
| {{flagathlete|[[Stanisław Aniołkowski]]|POL}}
|-
! 2024
| {{flagathlete|[[Riccardo Zoidl]]|AUT}}
| {{flagathlete|[[Hermann Pernsteiner]]|AUT}}
| {{flagathlete|[[Valerio Conti]]|ITA}}
|-
! 2025
| {{flagathlete|[[Harold Martín López]]|ECU}}
| {{flagathlete|[[Anton Schiffer]]|GER}}
| {{flagathlete|[[Adrien Maire]]|FRA}}
|-
! 2026
| {{flagathlete|[[Václav Ježek (kolesar)|Václav Ježek]]|CZE}}
| {{flagathlete|[[Domenico Pozzovivo]]|ITA}}
| {{flagathlete|[[Nikiforos Arvanitou]]|GRE}}
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}

{{Etapne dirke}}

{{kolo-stub}}

[[Kategorija:Kolesarske dirke v Grčiji]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1968]]</text>
      <sha1>7jxaijmakxjt53pte74fxrtdqkx7rrs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Đurić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602171</id>
    <revision>
      <id>6677258</id>
      <parentid>6675496</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:21:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Izid volitev v Srbiji 1990 Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko */</comment>
      <origin>6677258</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="61241" sha1="p9z35kfdmhdort9u1qdu9bw6o32v96k" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]&lt;br&gt;pozna [[bizantinologija]]&lt;br&gt;teorija zgodovinske vede&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = [[Georgij Ostrogorski]] (1902-1976)&lt;br&gt;[[Božidar Ferjančić]] (1929-1998).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. Sećanje na profesora Ivana Đurića|publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
| influenced  = [[Siniša Kovačević]] (*1954)
| awards      = Red Odrešenika (Grčija)&lt;ref&gt;{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић &amp; Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = &lt;center&gt;Spominjajo se ga kot ''&quot;Srbskega Kennedyja&quot;'' zaradi podobnosti v starosti, videzu in svobodoljubno-miroljubni usmerjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. 
Družinsko okolje — kakor tudi njegovo družinsko deblo — je bilo močno povezano s kulturnimi in akademskimi krogi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam kot je svobodoljubno domoljubje in ne svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo. Značilno zanj je tudi na teh prostorih izjemno redko ravnotežje med spoštovanjem do lastnega in do drugih narodov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje in pogledi ===
Po končanem študiju je bil izvoljen junija 1971 za asistenta na Stolici za zgodovino Bizanca, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983), na [[Univerza v Atenah|Univerzi v Atenah]] in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je postal 1989, a predsednik Sveta Filozofske fakultete 1990.

1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Soočen s političnimi vrenji konec 20. stoletja se ni postavil ne na stran vlade ne opozicije, temveč je iskal drugačno izbiro ter tako tvegal spor z obema stranema: 
{|
|-
! Jasno stajalište&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Jasno stališče
|-
| &lt;blockquote&gt;“Pošto nisam bio komunista, čvrsto sam protiv antikomunističke histerije; pošto potičem iz porodice svećenika – čvrsto sam protiv države koja ne bi bila sekularna.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Ker nisem bil komunist, sem odločno proti protikomunistični histeriji; ker prihajam iz duhovniške družine – sem odločno proti državi, ki ne bi bila sekularna.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Sam je večkrat dejal, da so ga razglašali za nacionalista, ker je slavil slavo in pisal v [[cirilica|cirilici]]. Ni pa bil zagovornik ne [[rusofilstvo|rusofilstva]] ne vele[[Srbija|srbstva]] ne [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] unitarizma. Šešljevo „Veliko Srbijo“, ki naj bi spravila vse Srbe v eno državo z „etničnim čiščenjem“ vseh drugih narodnosti,  je imel za tragično zablodo in poudarjal, da je v realnih zgodovinskih in narodnostnih okoliščinah zamisel o etnično čisti državi obsojena na neuspeh. Zavzemal pa se je za Srbijo kot sodobno evropsko in napredno državo, ki spoštuje pravice drugih – narodnostne, verske in politične – in jo smatral kot pogoj za lasten razvoj in skrb za rojake v tujini. Poleg tega je bil prepričan, da [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ni mogoče deliti glede na dejstvo, da so njene meje starejše tako od [[Kraljevina Jugoslavija|Stare]] kot tudi od [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]].

1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije, kakor tudi na več drugih evropskih univerzah kot v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===
Katera nuja je nagnilo sicer spoštovani zgodovinski vedi predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal: &quot;A ja sam ipak još uvek najpre istoričar!&quot; (»A jaz sem vendarle še vedno predvsem zgodovnar!«)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović)|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike? V njegovem primeru je od tega pravzaprav imel samo strah, begunstvo in škodo — pa nobene koristi, ter ga je očitno vodila le ljubezen do domovine in negotove prihodnosti njegovega naroda. On sam je namreč rad poudarjal, da je bil doma vzgojen tako, ''da je domoljubje dolžnost in ne sme prinašati nobenih koristi''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Đurić je predaval in bival največ v tujini. Pazljivo je spremljal [[Padec berlinskega zidu]]; s skrbjo pa je opažal tudi začetke [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] ter se odločil, da bo v grozi razpadajočega [[komunizem|komunizma]], ki ga je nadomestil morilski etnični [[nacionalizem]] — &quot;masovno ludilo&quot; (&quot;množična ponorelost&quot;), ponudil [[liberalizem|svobodoljubno]] človeka vredno drugo možnost.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://liberalniforum.com/2022/05/20/ivan-djuric-liberalni-glas-razuma-u-krvavom-raspadu-jugoslavije/|title=Ivan Đurić: Liberalni glas razuma u krvavom raspadu Jugoslavije|publisher=Liberalni Forum|author=Danijal Hadžović|place=|language=sr|date=20. maj 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegova odločitev je v teh prelomnih časih zaradi hudih nasprotovanj, podtikanj in medijskega linča pomenila res pravo junaštvo, ki ga je v svoji vesti čutil kot dolžnost. 

V kakšnih razmerah pa je nastopal, bomo lažje doumeli, če omenimo skoraj sočasni načrtovani »miting resnice« 1. decembra 1989 v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in dokončno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno že zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem že divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo &quot;Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito&quot;Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo, ostaja nesporno priznano dejstvo, da je bila takratna prepoved mitinga — zaradi ohranjanja javnega reda in mira — edino možna rešitev, ki je preprečila uvoz velesrbskega [[iridentizem|iridentizma]], uličnega divjanja in medetničnega obračunavanja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;qs=n&amp;sp=-1&amp;ghc=1&amp;lq=0&amp;pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;sc=10-30&amp;sk=&amp;cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&amp;ajaxnorecss=1&amp;sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&amp;jsoncbid=2&amp;ajaxsydconv=1&amp;ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&amp;mmscn=vwrc&amp;mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&amp;FORM=WRVORC&amp;ntb=1&amp;msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Tovrstno početje je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljalo druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta v tem grozljivem in do skrajnosti napetem ozračju poleg množice drugih kandidatov nastopila vsaj z malimi možnostmi na uspeh tudi dva miroljubno usmerjena kandidata: pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Z idejami Liberalnega foruma in kot kandidat Združene demokratične pobude (Ujedinjena demokratska inicijativa – UJDI) ter Zavezništva prenovitvenih sil za Srbijo (Savez reformskih snaga za Srbiju) takratnega premierja [[Ante Marković|Anteja Markovića]] je Ivan Đurić na predsedniških volitvah osvojil v Srbiji tretje mesto, za Slobodanom Miloševićem in Vukom Draškovićem, medtem ko je imel v Vojvodini na prvem mestu več glasov kot Slobodan Milošević. Bil je seveda politično in gmotno osamljen in nepripravljen.
:»To je bil zadosten signal, da je vznemiril tako vladajočo stranko kot opozicijo. Kot nasprotnik, ki se je nepričakovano pojavil na politični sceni in pokazal, da ni sam, je moral biti izpostavljen medijski kampanji in grožnjam.«&lt;ref&gt;Latinka Perović v predgovoru k Đurićevi knjigi »Vlada, opozicija, alternativa«, ki jo je leta 2009 posmrtno izdal Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Đurić je igral na karto, ki je v drugih republikah že izgubila - na Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti je na jugoslovanski politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter s širjenjem velesrbskega iridentizma, mednarodnega sovraštva ter revanšizma v nasprotju s prejšnjim jugoslovanskim &quot;bratstvom in enotnostjo&quot; uspel pridobiti soglasje za svojo nacionalistično smer JLA in tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, češ da so Srbi povsod in od vseh ogroženi, kar je bila le pretveza za poznejše napade in krvave spopade, ki so terjali številne nedolžne žrtve. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna &quot;ogroženost Srbov&quot; ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v &quot;matični&quot; Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi: 
:&quot;Oj Srbijo iz tri dela ponovo ćeš biti cela!&quot; (&quot;Oj Srbija iz treh delov, zopet boš cela!&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIVNhqP-kI0|title=(796) Duet Stevanovic Oj Srbijo iz tri dela|publisher=YouTube|author=Duet Stevanović|place=|language=sr|date=1989|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V nasprotju z nasilnim reševanjem medsebojnih odnosov tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje spornih vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević že od osemdesetih let, od svoje uveljavitve v politiki, [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil Đurić skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni ravno branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''&quot;Srbskega Kennedyja&quot;'', kot so ga mediji imenovali zaradi starosti in videza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;  Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologinja in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala pa na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

Đurić pa je bil poročen tudi z znano slikarko in pisateljico, belograjsko lepotico in TV-voditeljico [[Biljana Vilimon|Biljano Vilimon]] (*1951); njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srpski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Ona sama v pogovoru za promenadni dnevnik sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; Biljana pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz, česar niti njegova žena — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v &quot;čednega Ivana&quot; — ni tajila.
::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In nekaj let pozneje sta se res.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kronologija pomembnejših spisov Ivana Đurića&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt; ===
# „Ektesis nea“ – vizantijski priručnik za „pitakia“ o srpskom patrijarhu i nekim feudalcima krajem XIV veka, ZFFB – Filozofski fakultet, Beograd, XII – 1 (1974), Spomenica Georges Ostrogorsky, str. 415–432 
# Porodica Foka, ZRVI – SANU, Beograd, 17 (1976), str. 189 296. 
# The Intitulations of the Metropolitans in „Ekstesis nea“ and the Organization of the Church in Asia Minor in the Late Fourteenth Century, Xve Cngrès International d’ Etudes Byzantines. Résumés des communications, Athènes, 1976 
# Titulature Mitropolita u „Ektesis nea“ i crkvena organizacija u Maloj Aziji krajem XIV veka, ZFFB XIII-1, Filozofski fakultet, Beograd, (1976), str. 53–70 
# Svetovni dostojanstvenici u „Ektesis nea“, ZRVI 18 – SANU, Beograd, (1978), str. 189–211 
# Podatak iz 1444. o svetogorskom manastiru Karakalu, ZFFB XIV – 1 (1979), Filozofski fakultet, Beograd, Spomenica Franjo Barisić, str. 211–218 
# Titles of the Rulers of the Second Blgarian Empire in the Eyes of the Byzantines, Charanis Studies. Essays in Honor of Peter Charanis, ed. By Angeliki E. LAIOU – THOMADAKIS, „Rutgers University Press“, New Brunswick – New Jersey, 1980, pp. 31–50 
# Remarques sur l’épigramme de la croix de Léon, Etudes sur les croix byzantines du Musée d’Art et d’ Historie de Genève, Geneva XXVIII (1980), n.s., pp. 115–118, 123–124 371 Ivan Đurić 
# Pomenik svetogorskog protata s kraja XIV veka, ZRVI 20 (1981), SANU, Beograd, str. 139–169 
# Chronological Limits of „Presbeutikos“ by Theodore Metochites, XIV. Internationaler Byzantinistenkongress. Résumés der Kurzbeigräge, Wien, 1981, 5.1 
# Cadres chronologiques du „Presbeutikos“ de Théodore Métochite, XVI. Internationaler Byzantinistenkongress, Akten, II / 3, JÖB („Jahrbuch der Oesterreichischen Byzantinistik“) 32 / 3 (1982), pp. 111 120 
# Evdokija Komnina i njen muž Konstatin Dragaš, ZRVI 22 (1982), SANU, Beograd, str. 259–272 
# Sumrak Vizantije – Vreme Jovana VIII Paleologa; 1392–1448, „Narodna knjiga“, Beograd, 1984, 486 str. (drugo izdanje – 1985; treće izdanje – „Naprijed“, Zagreb, 1989; itd.) 
# Istorija – pribežište ili putokaz? „Književne novine, Beograd, n.676 (15. novembar 1984), str. 14. 
# La définition de Byzance: un essai d’ interprétation, Razo – Cahiers du Centre d’ Etudes Médiévales de Nice 4 (1984), pp. 153–165 
# Istina i istorija, „Književne novine“, Beograd n.707 (1. april 1986), str. 12 
# Teodor Metohit i „Poslaničko slovo“ Teodora Metohita, Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, t. VI;K ZRVI-SANU, Beograd (koautori: S. Ćirković, B. Ferjančić, Lj. Maksimović, N. Radošević i I. Đurić), (1986), str. 63–143 
# Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita, ZRVI 24–25, SANU, Beograd, (1986), str. 109–137 
# L’habitat constantinopolitain sous les Palèologue: les palais et les baraques. He Kathêmerinê zoê sto Byzantio, Praktika tou A’ Diethnous Symposiou („La vie quotidienne à Byzance, Actes du I-er colloque international“), éd. „Kentro Byzantinôn Ereunôn / C.I.E.“, Athènes, (1989), pp. 733–752 
# Historikê aletheia, balkanikoi patriotismoi kai ethogeneseis stên paideia („La vérité historique, les patriotismes balkaniques et les ethnogénèses dans l’ éducation“), Actes du Colloque International: 372 vlast, opozicija, alternativa Université-Idéologie – Culture (Athènes, 1987), 1989, pp. 377–385; 605 649 
# Vizantija i Srbi u borbi protiv Turaka. 1389–1459, Srpski narod u drugoj polovini XIV i u prvoj polovini XV veka, ed. „Zavod za udžbenike i nastavna sredstva“, Beograd, (1989), str. 81–94 
# Žorž Dibi: trijumf pojedinca u savremenoj francuskoj istorijskoj misli, ed. „Nolit“, Beograd, (1989), str. 7–21 
# Teofilakt Ohridski pod šatorom Arona, ZRVI 27–28, SANU, Beograd, (1989), str. 69–91 
# Istorijski pogled na budućnost krize u Jugoslaviji, Odjek, Sarajevo, godina XLII, n.6–7 (15. mart 1990 – 15. april 1990), Ibidem, godina II, n. 5, str. 9–20 
# Vera i crkva, „Nedjelja“, Sarajevo, n. 7 (8. april 1990), str. 20 21 172 14–15 
# Istorija – pribežište ili putokaz, ed. „Svjetlost“, Sarajevo, 1990, 
# Vilistan, „Demokratija danas“, Beograd, n. 3, jun 1990, str. 
# U koži Vuka Brankovića, „Demokratija danas“, Beograd, n. 4 5, jul–avgust 1990, str. 7–8 
# Domoljupci i rodoljupci, „Demokratija danas“, Beograd, n. 6, oktobar 1990, str. 12–13 
# Les racines historiques du conflit serbo-croate, Etudes, t. 375, n. 4 (3754), octobre 1991, pp. 293–303 
# Deževski sabor u delu Danila II, Arhiepiskop Danilo II i njegovo doba, ed. SANU, Beograd (decembar 1987), 1991, str. 169–195 
# Srbi i Hrvati šta sada valja činiti?, „Stav“, Novi Sad, n. 92 (23. januar 1992), str. 34–38 
# „Srbi, Hrvati i ’Realpolitik’“, „Nedeljna borba“, Beograd, n. 88–89 (28–29. mart 1992), str. VI–VII 
# El historiador y la geostrategia en el espacio yugoslavo, El Pais, Temas de nuestra epoca, n. 242 (9 juille 1992), pp. 76–78 373 Ivan Đurić 
# Le Vilistan, dans Lettre Internationale, n. 33 (été 1992), pp 76 78 
# L’ Europe face à la Yougoslavie: être ou ne pas être, Libération, 26 août 1992, p. 8 
# Réalité historique et géostratégique de l’ espace yougoslave, Les Temps Modernes, n. 555 (octobre 1992) pp. 142–149 
# La Bosnie – Herzégovine en dix questions, hors – série Sarajevo (coll. Libération), novembre 1992, pp. 16–20 
# Pax Americana, El Pais, Opinion, 3 mars 1993, p. 17 
# Preparémonos, El Pais, Opinion, 3 juin 1993, p. 4 
# Préparons – nous, Le Monde, Débats, 3 juin 1993, p. 2 
# Pax Americana, Sur l’ ex-Yougoslavie, éd. „Collège International de Philosophie“, Paris, 1993, pp. 17–19 
# Bosnienserberna Belgrad gisslan, Svenska Dagbladet, 11 juin 1993, pp. 17–18 
# Plus que jamais, soutenir les démocrates serbes, Globe, 14–20 juillet 1993, El Pais, pp. 37–39 
# Serbia, agosto de 1993, El Pais, Opinion, 25 août 1993, pp. 7 8 
# Demokratin svälts ut i Belgrad, Svenska Dagbladet, 7 septembre 1993, pp. 23–24 
# Social Tensions Handicap The Opposition, Warreport (Londres), août – septembre 1993, p. 24 
# Etat des lieux en Serbie, Le Soir (Bruxelles), 8 octobre 1993, p. 2 
# Nazionalità, culture, etnie nella ex–Yugoslavia: una prospettiva storica, I Nuovi Razzismi n. 1, terza serie, 1993, pp. 23–25 
# Serbes et Croates. Que faut – il faire maintenant?, Lignes, n. 20 (septembre 1993), pp. 14–29 
# Droits des minorités et frontières européennes: prévisions et solutions (intervention), Nouvelle Europe: minorités et réfugiés (Actes du 374 vlast, opozicija, alternativa colloque organisé par le Groupement pour les droits des minorités, 25–26 mars 1992), éd. „GDM“, Paris, 1993, pp. 23–27, 32–34 
# Rittorno in Serbia, Ragionamenti sui fatti e le imagini della storia, n. 34 (dicembre 1993), pp. 34–41 
# Ett val med sväröverskädliga följder, Svenska Dagbladet, 17 decembre 1993, pp. 25–26 
# El invierno europeo, El Pais, 31 décembre 1993, p. 6 
# Les Russes dans les Blkans, Le Nouveau Quotidien (Lausanne), 1-er mars 1994, p. 4; Svenska Dagbladet, 3 mars 1994, pp. 17 18; Libération, 8 mars 1994, p. 6; Puls (Skopje, Macédoine), 4 mars 1994, p. 44; L’ Unità, 10 mars 1994, p. 2 
# L’ au delà de la guerre dans l’ ex-Yougoslavie: la réconciliation aprés le conflit, Politique étrangère (hiver 93/94), pp. 919 931 
# Vilistan, Dizionario di un paese che scomparse. Narrativa della ex-Yugoslavia, a cura di Nicole JANIGRO, éd. „Maniesto Libri“, Rome, 1994, pp. 71–77 
# Milosevic ou Milosevic, Libération, 13 octobre 1994, p. 7 
# Les rapports de force entre l’ Eglise et l’ Etat dans les Balkans, La Xénophobie (Actes du colloque) éd. „Passages – UNESCO“, Paris, 1994, pp. 242–244 
# Sarajevo. Le miroir brisé, ouvrage collectif (P. MATVEHEVITCH, V. STEVANOVIC, N. KOVAC, I DJURIC, F. COMBES, CH. PETR), Éd. „Les Temps des Cerises“, Paris, 1995, 144 pp 
# Kriza knjige i moguća rešenja, „Erasmus“ (Zagreb, Hrvatska), n. 11 (1995), str. 59–60 
# Les Yugoslaves en 1945: russophiles ou soviétophiles? Revue d’ Europe Centrale, t. II, n. 2 (1994), pp. 229–246 
# L’heure de véritè, L’ Evénement du jeudi, No. 555 (22–28 juin 1995), p. 77 
# Demasiado tarde para la verqüenza, El Pais (20 juillet 1995), p. 12 375 Ivan Đurić 
# Russophilie, russophobie, soviétophobie chez Les Slaves du Sud, Etudes, t. 383, n. 3 (3833), septembre 1995, pp. 169–177 
# II Crepuscolo di Bisanzio. I tempi di Giovanni VIII Paleologo (1392–1448), Introduzione di Mario GALLINA, éd. „Donzelli Editore“, Rome, 1995, XVII 346 pp 
# Un americano en Paris, El Pais (5 décembre 1995), pp. 13–14 
# Retten, was zu retten ist, Tages Anzeiger (Zurich), 8 décembre 1995, p. 2 
# Le crépuscule de Byzance, éd. „Maisonneuve et Larose“, Paris, 1996, 430 pp 
# Belgrade ist nicht zuhause, Die weisse Stadt (Konferenzeiträge), Vienne, 1996, pp. 1–7 
# Beograd – stariji od Srba, „Naša Borba“ (Beograd), 8–9 jun 1996, str. XIV–XV 
# La Fortune de Théodore Métochite, Cahiers Archéologiques 44 (1996), pp. 149–168 
# Bosnia-Herzegovia – French Revolution Ideal, 99- Sarajevo, 2–3 (avril 1996), pp. 24–25 
# Les Balkans. Pazsage aprés la bataille (sous la direction de Jacques RUPNIK), Le poids de la Serbie (pp. 83–105), éd. „Editons Complexe“, Bruxelles, 1996, 169 pp 
# L’usure du nationalisme serbe, „Convergences“, 12 janvier 1997, Paris 
# Milosevic peut provoquer la guerre (propos), „L’évenemente du jeudi“, 23–29 janvier 1997, p. 43, Paris 
# Mislio sam da će me bar neko razumeti, „Odgovor“, Beograd, 6. februar 1997 
# S jedne strane demokratija i patriotizam, s druge – autoritarizam i nacionalizam, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, februar 1997 376 vlast, opozicija, alternativa 
# Kosovo, Albanci, Srbi: ipak se mora razgovarati. Srpsko albanski dijalog, jun 1997, Beograd, str. 120–126, Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji 
# Bosnu je nemoguće podeliti, „Oslobođenje“, Sarajevo, 30. jun 1997 
# Srbija voli da o Kosovu ćuti, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, 5–6. jul 1997 
# Srbija nije u demokratskom svetu, „Demokratija“, Beograd, 23–24. avgust 1997 
# Regionalizacija – budućnost Srbije, „Demokratija“, Beograd, 14. oktobar 1997 377
# ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (Izdal &quot;Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji&quot;, posmrtno; predgovor pa je napisala Latinka Perović)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Begunstvo ===
Novembra 1991 je pred grožnjami nestrpnega srbskega šovinističnega establišmenta njemu in njegovi družini pobegnil v Pariz v Franciji v taki naglici, da še zobne krtačke ni utegnil ponesti s seboj.&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; 
:„Odšel sem pozno jeseni 1991. Nisem odšel, ker bi hotel, ampak ker sem moral. Srbijo sem zapustil v okoliščinah, ki so bile precej dramatične. Svoj pobeg sem tako dobro „pripravil“, da na tisto potovanje nisem vzel s seboj niti zobne ščetke. Po peripetijah, ki so me spremljale na poti skozi Skopje, Bolgarijo, Carigrad, sem se znašel v Parizu, v državi, kjer sem že bil, a takrat to ni bila moja izbira, ampak prisila.“ Če se na potovanje odpravite celo brez zobne krtačke, to pomeni, da vas je prisilila kakšna velika stiska. »Lahko bi govoril o trpljenju svojih sorodnikov, ki so ga prestajali zaradi mene, vendar to ne bi bilo prav; nisem edini, ki je trpel zaradi te vlade,« je 1997 dejal Đurić.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V Franciji je Đurić med drugim imel tudi pogovor za pariški katoliški katoliški list „La Croix“, kjer se vrstijo obtožbe na račun vojne v Jugoslaviji, kar je v povzetku objavila tudi novosadska RTV:
{|
|-
! »Srbin optužuje Srbiju« &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Ivan+%c4%90uri%c4%87&amp;mid=E3A828CF6F3C4DBF5648E3A828CF6F3C4DBF5648&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCyTwmJEJ6ZJhzkoAne_rbWg&amp;FORM=VIRE|title= Ivan Đurić, intervju za francuski La Croix: &quot;Srbin optužuje Srbiju&quot;.|publisher=bing.com|author=Izveštaj TV Novi Sad|place=Novi Sad|language=sr|date=1991|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Srb obtožuje Srbijo«
|-
| &lt;blockquote&gt;„A kada se rat završi tražiće (agresori) oproštaj od hrvatskog naroda“, izjavio je u Parizu lider srpskih reformista Ivan Đurić. Dodavši da su Srbija i Jugoslovenska narodna armija u toj republici prešli jednu vrstu zločinačke linije. U razgovoru u kojem današnji katolički list La Kroa u Parizu objavljuje pod naslovom: „Srbin optužuje Srbiju“, je Đurić takođe ocenio da je na Hrvatsku izvršena agresija i da se u njoj bombarduju Zagreb, Dubrovnik, ruše katoličke crkve, a njenom narodu nanosi bol što se ne može opravdati. On rešenje vidi jedino u odstranjivanju Miloševića za kojeg kaže da želi da postane car Jugoslavije ili bar Velike Srbije. Lider srpskih reformista predviđa slom i armije i Jugoslavije. 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»In ko bo vojna končana, bodo (napadalci) prosili odpuščanja [[Hrvati|hrvaški]] narod,« je v [[Pariz]]u dejal srbski reformistični voditelj [[Ivan Đurić]]. Dodal je, da sta [[Srbija]] in [[Jugoslovanska ljudska armada]] v tej republiki prestopili neke vrste zločinsko mejo. V pogovoru, ki ga današnji katoliški časopis ''»[[La Croix]]«'' v Parizu objavlja pod naslovom: »Srb obtožuje Srbijo«, je Đurić ocenil tudi, da je bila na Hrvaško izvedena agresija in da bombardirajo [[Zagreb]] in [[Dubrovnik]], rušijo [[katolištvo|katoliške]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] ter njenemu ljudstvu povzročajo bolečino, ki je ni mogoče opravičiti. Edino rešitev vidi v odstranitvi [[Slobodan Milošević|Miloševića]], za katerega pravi, da želi postati cesar Jugoslavije ali vsaj Velike Srbije. Vodja srbskih reformistov napoveduje razpad tako vojske kot [[razpad Jugoslavije|Jugoslavije]].
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Bolezen, smrt in pogreb ===
V Parizu je v petdesetem letu starosti umrl 23. novembra 1997 po kratki in hudi bolezni, domnevno raku, katere opozorilni znaki so se začeli kazati že na začetku tega istega leta, ko je govoril izpred beograjske Filozofske fakultete.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

Za njegovo zdravljenje, pa tudi za upepelitev njegovega trupla je poskrbela Francoska država; njegovo žaro je iz Pariza v Beograd v naročju prinesla njegova mati Nana Bogdanović. Čast so mu izkazale Francoske univerze, kjer je poučeval bizantinsko zgodovino; Filozofska fakulteta v Beogradu, kjer je bil izredni profesor in predsednik Sveta, njegove smrti sploh ni obeležila. Edino javno spominsko srečanje v Beogradu je bilo v Centru za kulturno razkužitev, kjer je imela govor Latinka Perović.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;[[Novo pokopališče, Beograd|Novem pokopališču]]&quot; (&quot;Novo groblje&quot;) nedaleč od Karaburme dne 6. decembra 1997; od njega se je poslovil [[Mile Isakov]], ki je s klenimi besedami orisal njegovo enkratno osebnost.
{|
|-
! Govor Miodraga Isakova, prilikom polaganja urne&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alternativni kulturni centar Civis, Kragujevac, 1998.&lt;/ref&gt;
! Govor Miodraga Isakova&lt;ref&gt;''Miodrag Mile Isakov'' (*20. marec 1950) je srbski politik, časnikar in diplomat, ki je bil dolgoletni vodja politične stranke Reformisti Vojvodine (RV). Do 2009 je bil srbski veleposlanik v Izraelu.&lt;/ref&gt; ob polaganju žare
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogo čemu Ivan je bio pojava koja je štrčala na kulturnoj i političkoj sceni Srbije i time izazivala zavist mnogih. Ali, umesto da se takvi stide, umesto da se stide oni koji su nas brukali — i u zemlji i u svetu — stideo se i u njihovo ime Ivan Đurić. Na žalost, tu količinu stida, koju je hteo da preuzme na sebe, da bi olakšao svima nama, fizički nije mogao da podnese. Nas je samo delimično oprao, ali je zato potrošio sebe.&lt;br&gt;
Ne ostaje mi drugo nego da se poklonim pred urnom najmlađeg našeg, a ipak grčkog viteza, koji je viteški podnosio sve lomače koje su mu ovde pripremali, i koji je izgoreo iznutra jer nije hteo da kuka, i da se to eventualno čuje.&lt;br&gt; 
Što da se lažemo, bio je skoro savršen, posebno u politici. Operisan od vulgarnog nacionalizma, već svojom pojavom i ponašanjem sugerisao je superiorno i za mnoge nedostižno gospodstvo → u vreme kada smo svi naprasno želeli da postanemo gospoda i da se tako oslovljavamo. I nevinost, koja iritira nečiste savesti, čak i kod onih koji su je se odavno odrekli. Imao je naš prijatelj nesreću da bude mudar u vreme gluposti i ludila, da bude čist i lep u vreme prljavih, ružnih i zlih, da bude odvažan i dosledan u vreme kameleona koji ne podnose svedoke svog prerušavanja. Neka počiva u miru! Slava mu i hvala!
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ivan je bil v marsičem fenomen, ki je izstopal na kulturni in politični pozornici Srbije in s tem povzročal zavist mnogih. Toda namesto da bi se takšni ljudje sramovali, namesto da bi se sramovali tisti, ki so nas ustrahovali — tako v državi kot v svetu — se je Ivan Đurić sramoval tudi v njihovem imenu. Žal fizično ni mogel prenesti te količine sramu, ki si jo je želel nase naložiti, da bi nam vsem olajšal delo. Le delno nas je opral, a se je zato tudi izrabil.&lt;br&gt;
Ni mi preostalo drugega, kot da se priklonim pred žaro našega najmlajšega, a še vedno grškega viteza, ki je viteško prestal vse grmade, ki so mu jih tukaj pripravljali, in ki je gorel odznotraj, ker ni hotel jokati, da bi se to ne slišalo odzunaj.&lt;br&gt;
Čemu bi sami sebi lagali? Bil je skoraj popoln, še posebej v politiki. Ker je bil osvobojen od pouličnega nacionalizma, je njegov videz in vedenje že nakazovalo na vzvišeno in za mnoge nedosegljivo gospostvo — v času, ko smo si vsi obupno želeli postati gospodje in biti tako nagovorjeni. In nedolžnost, ki draži nečisto vest, tudi med tistimi, ki so se ji že zdavnaj odpovedali. Naš prijatelj je imel nesrečo, da je bil moder v času neumnosti in norosti, da je bil čist in lep v času umazanije, grde in zlobne, da je bil drzen in dosleden v času kameleonov, ki ne prenašajo prič svojega prelevičenja. Naj počiva v miru! Slava mu in hvala!
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
;Odlikovanje
[[File:Order of Redeemer,Grand Cross.jpg|150px|right]]{{nbsp}}{{nbsp}}Red [[Jezus Kristus |Odrešenika]] ({{lang-el|Τάγμα του Σωτήρος/Tágma tu Sotíros}}; {{lang-en|Order of the Redeemer}}; [[Grčija]])&lt;ref&gt;{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић &amp; Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

To odlikovanje je prejel kot priznanje za zasluge za grško ljudstvo; obenem je Đurić eden najmlajših prejemnikov tega odličja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Red Odrešenika ali Zveličarja je grški red za zasluge ter najstarejše in najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje sodobna grška država. Odličje je bilo ustanovljeno v odločilnem letu osvobodilne vojne od Turkov 1829.&lt;ref name=&quot;Presidency&quot;&gt;{{cite web | url = http://www.presidency.gr/?page_id=4409&amp;lang=en | title = Hellenic Orders and Decorations: Order of the Redeemer | publisher = Presidency of the Hellenic Republic | access-date = 3 April 2013 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150627221037/http://www.presidency.gr/?page_id=4409&amp;lang=en | archive-date = 27 June 2015 }}&lt;/ref&gt;

;Osebna zapuščina
Osebni fond Ivana Đurića je oktobra 2003 prevzel Zgodovinski arhiv Beograda. V 33 škatlah je spravljeno gradivo, ki prikazuje njegovo življenje in delo ter čas, v katerem je živel.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.arhiv-beograda.org/sr/legat-djurica|title= Lični fond Ivana Đurića|publisher= Историјски архив Београда|author=|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

;Pravočasno je opozarjal na napake
{|
|-
! Sećanje na profesora Ivana Đurića &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. |publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Spomin na predavatelja Ivana Đurića
|-
| &lt;blockquote&gt;Njegovi nekadašnje kolege sećaće ga se kao naučnika svetskog formata, studenti kao pronicljivog, duhovitog i zanimljivog predavača, a politički sledbenici i prijatelji kao vizionara i vrsnog sagovornika koji je blagovremeno ukazivao na naše slabosti i greške nadajući se da nećemo klonuti u nastojanjima da se pridružimo zajednici zemalja koje su nosioci najprogresivnijih tokova u Evropi i svetu.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Njegovi nekdanji kolegi se ga bodo spominjali kot znanstvenika svetovnega formata, študenti kot pronicljivega, duhovitega in zanimivega predavatelja, politični somišljeniki in prijatelji pa kot vizionarja in odličnega sogovornika, ki je pravočasno opozarjal na naše slabosti in napake, v upanju, da ne bomo omahovali v prizadevanjih, da bi se pridružili skupnosti držav, ki so nosilke najnaprednejših tokov v Evropi in svetu.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedek ==
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan ЂУРИЋ, Иван | Српска енциклопедија (Радивој Радић, Александар Деветак)]
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]]</text>
      <sha1>p9z35kfdmhdort9u1qdu9bw6o32v96k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677314</id>
      <parentid>6677258</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:28:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Begunstvo */</comment>
      <origin>6677314</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62634" sha1="lk84jsjvnw3tcn4d1ygnozlc1t0wkui" xml:space="preserve">{{Infopolje Znanstvenik
| name        = Ivan Đurić
| native_name = Ivan
| native_name_lang = sr
| image       = Ivan-Đurić-1990.jpg
| imagesize   = 
| alt         = 
| caption     = Leta 1990 je Ivan Đurić kandidiral za predsednika Srbije (takratni plakat)&lt;ref&gt;Napis na plakatu v cirilici: „Za predsednika Srbije Ivan Đurić * Glas razuma * Reformisti Srbije — UJDI.&quot; Geslo na plakatu „Glas razuma“ hoče poudariti Đurićevo miroljubno smer, ki naj bi bila protiutež zoper nerazumni nacionalizem in hujskaški militaristični revanšizem, ki ga je zagovarjal Slobodan Milošević in njegova stranka zlasti na množičnih &quot;mitingih&quot;.&lt;/ref&gt;
| birth_date  = {{Birth date|1947|10|30|df=yes}}
| birth_place = [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]
| death_date  = {{death date and age|1997|11|23|1947|10|30|df=yes}}
| death_place = [[Pariz]], [[Francoska republika|Francija]]
| death_cause = [[rak]]
| resting_place = [[Beograd]] [[Novo pokopališče]]
| resting_place_coordinates =  &lt;!--{{koord|LAT|LONG|type:landmark|display=inline,title}}--&gt;
| other_names = 
| residence   = {{SRB}} | zgodovinske [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbija]]
| citizenship = 
| nationality = [[File:Flag of Serbia.svg|70px]] [[Srbi|Srb]]
| fields      = [[zgodovina]]&lt;br&gt;pozna [[bizantinologija]]&lt;br&gt;teorija zgodovinske vede&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
| workplaces  = [[Beograd]], [[Pariz]] itd.
| patrons     =
| alma_mater  = [[Univerza v Beogradu]]
| thesis_title =  &lt;!--(ali  | thesis1_title =  in  | thesis2_title = )--&gt;
| thesis_url  =   &lt;!--(ali  | thesis1_url  =   in  | thesis2_url  =  )--&gt;
| thesis_year =   &lt;!--(ali  | thesis1_year =   in  | thesis2_year =  )--&gt;
| doctoral_advisor = 
| academic_advisors = &lt;!--(ne sme manjkati predhodni parameter doctoral_advisor)--&gt;
| doctoral_students = 
| notable_students = &lt;!--(lahko je samostojni argument)--&gt;
| known_for   = Kandidiral za predsednika Srbije 1990
| influences  = [[Georgij Ostrogorski]] (1902-1976)&lt;br&gt;[[Božidar Ferjančić]] (1929-1998).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. Sećanje na profesora Ivana Đurića|publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
| influenced  = [[Siniša Kovačević]] (*1954)
| awards      = Red Odrešenika (Grčija)&lt;ref&gt;{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић &amp; Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
| author_abbrev_bot = 
| author_abbrev_zoo = 
| spouse      =   &lt;!--(ali | spouses = )--&gt;
| partner     =   &lt;!--(ali | partners = )--&gt;
| children    = 
| signature   =   &lt;!--(samo ime datoteke)--&gt;
| signature_alt = 
| website     =   &lt;!--{{URL|www.primer.com}}--&gt;
| footnotes   = &lt;center&gt;Spominjajo se ga kot ''&quot;Srbskega Kennedyja&quot;'' zaradi podobnosti v starosti, videzu in svobodoljubno-miroljubni usmerjenosti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;/center&gt;
}}
'''Ivan Đurić''' ({{lang-sr|Иван Ђурић/Ivan Đurić}}); *[[30. oktober]] [[1947]]  [[Beograd]], [[Socialistična republika Srbija|Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]], †[[23. november]] [[1997]] [[Pariz]] ([[Francija]]) je bil srbski [[pisatelj]], [[akademik]], [[zgodovinar]] in [[politik]].&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;&gt;{{cite web |url=http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ |author=Peščanik |title=Istoričar Ivan Đurić |accessdate=2017-10-19 |date=2009-06-30 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

== Življenjepis ==
=== Poreklo in izobraževanje ===
Đurić se je rodil 30. oktobra 1947 skupaj s sestro dvojčico Dušanko Đurić-Trbojević&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Đurići u Zaovinama|last=Đurić|first=Dušan S.|location=|publisher=|year=|id=|pages=369}}&lt;/ref&gt; univerzitetnima profesorjema očetu Dušanu Đuriću (1920–1997) in materi Ivani Bogdanović (*1925), ki so jo klicali na splošno kar Nana; bila je hči literarnega kritika in akademika Milana Bogdanovića ter sestra akademika Bogdana Bogdanovića. Po očetu je imel polbrata Sava Đurića, beograjskega odvetnika in sodnika. To je bil drugi zakon očeta Dušana, ki je bil profesor interne medicine in ustanovitelj Klinike za interno medicino na Medicinski fakulteti ter utemeljitelj srbske endokrinologije, mati pa profesorica ruske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Beograjske univerze]]. 
Družinsko okolje — kakor tudi njegovo družinsko deblo — je bilo močno povezano s kulturnimi in akademskimi krogi.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Đurić je potomec staroselcev iz vasi [[Zaovine]] na Tari. Svojemu očetu je Ivan pozneje pomagal pri sestavljanju družinskega debla, ki je izšlo pod naslovom ''„Đurići u Zaovinama“ (&quot;Đurići v Zaovinah&quot;)'', ki je izšla le nekaj mesecev pred Ivanovo smrtjo in nekaj tednov pred smrtjo Ivanovega očeta Dušana.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title=Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića|publisher=Kurir|author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Izhajal je iz družine univerzitetnih profesorjev z levičarsko usmeritvijo, vendar se ni odpovedal tradicionalnim vrednotam kot je svobodoljubno domoljubje in ne svojemu srbskemu poreklu v času, ki je oznanjal socialistični internacionalizem in bratsko jugoslovanstvo. Značilno zanj je tudi na teh prostorih izjemno redko ravnotežje med spoštovanjem do lastnega in do drugih narodov.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prviportal.net/secanje-na-ivana-djurica/|title=Sećanje na Ivana Đurića {{!}} Prvi Portal BB|last=Portal|first=Prvi|date=2020-11-23|website=www.prviportal.net|language=sr-RS|access-date=2024-12-26}}&lt;/ref&gt; Starša sta oba bila univerzitetna profesorja. Njegov oče je dobil vzdevek [[Dušan Zinaja|Zinaja]] po priljubljenem nogometašu in smučarskem tekaču.&lt;ref name=&quot;Online bio&quot;/&gt; Njegov praded po očetovi strani je bil [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbski pravoslavni duhovnik]] [[Milan Đurić]], eden od ustanoviteljev [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]].&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html |author=TV Novosti |title=Federacija ili ne – za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti |accessdate=2017-10-19 |date=December 1990 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; Njegov dedek po materini strani je bil pisatelj [[Milan Bogdanović]]&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;, medtem ko je bil arhitekt in nekdanji župan Beograda [[Bogdan Bogdanović]] njegov stric po materini strani.&lt;ref name=&quot;Yugopapir source&quot;/&gt;

V Beogradu je hodil v osnovno šolo &quot;Sv. Sava&quot; na Vračarju, nato pa v klasično gimnazijo, ki je bila nekdaj Osma beograjska gimnazija na Voždovcu, medtem ko je to danes Tretja beograjska gimnazija.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Č.|first=B.| date = 29. 6. 1966|title=Одмор је радити у том одељењу|url=|journal=Борба|doi=|pmid=|access-date=}}&lt;/ref&gt; Nato se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Januarja 1971 je diplomiral na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete z nalogo z naslovom &quot;Bizantinski čini v srednjeveški Srbiji&quot;&lt;ref&gt;„Византијски чинови у средњовековној Србији“/ „Vizantijski činovi u srednovekovnoj Srbiji“&lt;/ref&gt;.

=== Akademsko uveljavljanje in pogledi ===
Po končanem študiju je bil izvoljen junija 1971 za asistenta na Stolici za zgodovino Bizanca, kjer je bil vodja oddelka [[Georgij Ostrogorski]]&lt;ref&gt;''Georgij Aleksandrovič Ostrogorski'' ({{lang-ru|Георгий Александрович Острогорский}}; 1902—1976) je bil zgodovinar, profesor Zgodovine [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na Beograjski univerzi in ustanovitelj Bizantološkega inštituta pri SANU. Je eden največjih bizantologov dvajsetega stoletja in prejemnik številnih domačih in tujih znanstvenih nagrad.&lt;/ref&gt;. Leta 1974 je zaključil magistrsko delo na temo &quot;Družina Foka&quot;. Istega leta je postal sodelavec Bizantološkega inštituta pri [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|last=|first=|date=|website=Историјска библиотека|publisher=http://www.istorijskabiblioteka.com/|access-date=25. 12. 2016.|archive-date=26. 12. 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=}}&lt;/ref&gt; Izpopolnjeval se je v Središču za bizantinske študije in na Ameriški šoli v Atenah (1977–1978). Pri petintridesetih letih (1982) je zagovarjal doktorsko disertacijo &quot;Čas [[Ivan VIII. Paleolog|Ivana VIII. Paleologa]]&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|title=Иван Ђурић|publisher=ИСТОРИЈСКА БИБЛИОТЕКА|author=|place=Београд|language=sr|date=25. december 2016|accessdate=4. maj 2026|archive-date=2016-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161226054231/http://www.istorijskabiblioteka.com/art:ivan-djuric|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

1982 je postal docent na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu ter gostujoči profesor na [[Univerza v Nici|Univerzi v Nici]] (1983), na [[Univerza v Atenah|Univerzi v Atenah]] in [[Univerza Sorbonne|v Parizu]] (1986). Izredni profesor na Filozofski fakulteti v Beogradu je postal 1989, a predsednik Sveta Filozofske fakultete 1990.

1989 je začel urejati revijo ''Demokratija danas'' (''Demokracija danes'').&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.danas.rs/danasrs/drustvo/terazije/vera_u_neprolazne_vrednosti.14.html?news_id=128478|title=Vera u neprolazne vrednosti|last=Petrović|first=Prof. dr Dragoslav| date = 23. 11. 2007.| website = www.danas.rs |publisher=Danas|access-date = 25. 12. 2016.}}&lt;/ref&gt; Leta 1980 je sodeloval pri pripravi ''&quot;Oxfordskega bizantinskega slovarja&quot;''.

Soočen s političnimi vrenji konec 20. stoletja se ni postavil ne na stran vlade ne opozicije, temveč je iskal drugačno izbiro ter tako tvegal spor z obema stranema: 
{|
|-
! Jasno stajalište&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Jasno stališče
|-
| &lt;blockquote&gt;“Pošto nisam bio komunista, čvrsto sam protiv antikomunističke histerije; pošto potičem iz porodice svećenika – čvrsto sam protiv države koja ne bi bila sekularna.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Ker nisem bil komunist, sem odločno proti protikomunistični histeriji; ker prihajam iz duhovniške družine – sem odločno proti državi, ki ne bi bila sekularna.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Sam je večkrat dejal, da so ga razglašali za nacionalista, ker je slavil slavo in pisal v [[cirilica|cirilici]]. Ni pa bil zagovornik ne [[rusofilstvo|rusofilstva]] ne vele[[Srbija|srbstva]] ne [[Jugoslavija|jugoslovanskega]] unitarizma. Šešljevo „Veliko Srbijo“, ki naj bi spravila vse Srbe v eno državo z „etničnim čiščenjem“ vseh drugih narodnosti,  je imel za tragično zablodo in poudarjal, da je v realnih zgodovinskih in narodnostnih okoliščinah zamisel o etnično čisti državi obsojena na neuspeh. Zavzemal pa se je za Srbijo kot sodobno evropsko in napredno državo, ki spoštuje pravice drugih – narodnostne, verske in politične – in jo smatral kot pogoj za lasten razvoj in skrb za rojake v tujini. Poleg tega je bil prepričan, da [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ni mogoče deliti glede na dejstvo, da so njene meje starejše tako od [[Kraljevina Jugoslavija|Stare]] kot tudi od [[SFR Jugoslavija|Nove Jugoslavije]].

1991 se je preselil v Pariz, kjer je poučeval bizantinske študije na univerzah Pariz VIII in Pariz XII ter na Inštitutu za evropske študije, kakor tudi na več drugih evropskih univerzah kot v [[Nemčija|Nemčiji]] in na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]]. V Parizu je živel in delal vse do svoje prezgodnje smrti 1997.

=== Volitve 1990 ===
Katera nuja je nagnilo sicer spoštovani zgodovinski vedi predanega Đurića, ki je vseskozi rad ponavljal: &quot;A ja sam ipak još uvek najpre istoričar!&quot; (»A jaz sem vendarle še vedno predvsem zgodovnar!«)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović)|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt;, da se je vendarle podal na spolzko drsališče politike? V njegovem primeru je od tega pravzaprav imel samo strah, begunstvo in škodo — pa nobene koristi, ter ga je očitno vodila le ljubezen do domovine in negotove prihodnosti njegovega naroda. On sam je namreč rad poudarjal, da je bil doma vzgojen tako, ''da je domoljubje dolžnost in ne sme prinašati nobenih koristi''.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Đurić je predaval in bival največ v tujini. Pazljivo je spremljal [[Padec berlinskega zidu]]; s skrbjo pa je opažal tudi začetke [[Razpad Jugoslavije|razpadanja Jugoslavije]] ter se odločil, da bo v grozi razpadajočega [[komunizem|komunizma]], ki ga je nadomestil morilski etnični [[nacionalizem]] — &quot;masovno ludilo&quot; (&quot;množična ponorelost&quot;), ponudil [[liberalizem|svobodoljubno]] človeka vredno drugo možnost.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://liberalniforum.com/2022/05/20/ivan-djuric-liberalni-glas-razuma-u-krvavom-raspadu-jugoslavije/|title=Ivan Đurić: Liberalni glas razuma u krvavom raspadu Jugoslavije|publisher=Liberalni Forum|author=Danijal Hadžović|place=|language=sr|date=20. maj 2022|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Njegova odločitev je v teh prelomnih časih zaradi hudih nasprotovanj, podtikanj in medijskega linča pomenila res pravo junaštvo, ki ga je v svoji vesti čutil kot dolžnost. 

V kakšnih razmerah pa je nastopal, bomo lažje doumeli, če omenimo skoraj sočasni načrtovani »miting resnice« 1. decembra 1989 v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki naj bi bil le eden v vrsti nacionalističnih [[miting]]ov, ki so zamajali in dokončno razdejali [[SFR Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]]. To naj bi bil le eden v verigi več kot 40 mitingov, prek katerih je bila nasilno že zamenjana oblast v Vojvodini, na Kosovem in Črni gori, medtem ko je na Hrvaškem že divjalo neusmiljeno »etnično čiščenje«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://slovenija30let.si/AkcijaSever.html|title=Grožnja z intervencijo &quot;Sad se znade ko je drugi Tito,/ Slobodan je ime ponosito&quot;Pomen in vloga akcije Sever v srbskem mitingaškem rušenju slovenskega reformističnega vodstva in demokratičnih procesov v Sloveniji|publisher=Slovenija 30 let|author=Božo Repe|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Čeprav te dogodke še danes različno razlagajo, ostaja nesporno priznano dejstvo, da je bila takratna prepoved mitinga — zaradi ohranjanja javnega reda in mira — edino možna rešitev, ki je preprečila uvoz velesrbskega [[iridentizem|iridentizma]], uličnega divjanja in medetničnega obračunavanja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.gov.si/novice/30-obletnica-odlocnega-ne-mitingu-resnice-v-ljubljani/|title=30. obletnica odločnega NE mitingu resnice v Ljubljani|publisher=gov.si|author= Vesna Gotovina|place=Ljubljana|language=sl|date=1. december 2019|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;qs=n&amp;sp=-1&amp;ghc=1&amp;lq=0&amp;pq=miting+istine+u+ljubljani+1989&amp;sc=10-30&amp;sk=&amp;cvid=0B6B920B00B1423E866A8D4749358867&amp;ajaxnorecss=1&amp;sid=0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A&amp;jsoncbid=2&amp;ajaxsydconv=1&amp;ru=%2fsearch%3fq%3dMiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26qs%3dn%26form%3dQBRE%26sp%3d-1%26ghc%3d1%26lq%3d0%26pq%3dmiting%2520istine%2520u%2520ljubljani%25201989%26sc%3d10-30%26sk%3d%26cvid%3d0B6B920B00B1423E866A8D4749358867%26ajaxnorecss%3d1%26sid%3d0680B937D9F06C0B3484AE64D8D96D8A%26format%3dsnrjson%26jsoncbid%3d2%26ajaxsydconv%3d1&amp;mmscn=vwrc&amp;mid=A60041433101A3234C94A60041433101A3234C94&amp;FORM=WRVORC&amp;ntb=1&amp;msockid=b3679f1f4aba11f19e67d4e058afd81c|title= TV kalendar: Miting istine u Ljubljani |publisher=HRT|author=|place=Zagreb|language=hr|date=1. december 2024|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 

Tovrstno početje je namreč – z znanimi usodnimi posledicami – že preplavljalo druge jugoslovanske republike vključno z avtonomnima pokrajinama Kosovim in Vojvodino. Na prvih povojnih kolikor toliko demokratičnih volitvah sta v tem grozljivem in do skrajnosti napetem ozračju poleg množice drugih kandidatov nastopila vsaj z malimi možnostmi na uspeh tudi dva miroljubno usmerjena kandidata: pisatej Drašković in zgodovinar Đurić, ki je na srbskih splošnih volitvah leta 1990 kandidiral za predsednika Srbije kot skupni kandidat „Združenja za jugoslovansko demokratično pobudo“ in „Unije reformnih sil“.&lt;ref name=&quot;1990 Presidential candidates&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |author=RIK |title=Lista kandidata za izbor predsednika Republike 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805083304/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/1.%20-%201990%20lista%20kandidata%20predsednik.pdf |archive-date=2016-08-05 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Končal je na tretjem mestu (za [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]] in [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]]) z 277.398 glasovi.&lt;ref name=&quot;1990 RIK results&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |author=RIK |title=Izveštaj o ukupnim rezultatima izbora za predsednika Republike Srbije od 9. decembra 1990. godine |accessdate=2017-10-24 |date=1990-12-09 |language=Serbian |archive-url=https://web.archive.org/web/20160806230150/http://rik.parlament.gov.rs/doc/arhiva/predsednik/1990/2.%20-%201990%20izvestaj%20o%20ukupnim%20rezultatima%20pr.pdf |archive-date=2016-08-06 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Z idejami Liberalnega foruma in kot kandidat Združene demokratične pobude (Ujedinjena demokratska inicijativa – UJDI) ter Zavezništva prenovitvenih sil za Srbijo (Savez reformskih snaga za Srbiju) takratnega premierja [[Ante Marković|Anteja Markovića]] je Ivan Đurić na predsedniških volitvah osvojil v Srbiji tretje mesto, za Slobodanom Miloševićem in Vukom Draškovićem, medtem ko je imel v Vojvodini na prvem mestu več glasov kot Slobodan Milošević. Bil je seveda politično in gmotno osamljen in nepripravljen.
:»To je bil zadosten signal, da je vznemiril tako vladajočo stranko kot opozicijo. Kot nasprotnik, ki se je nepričakovano pojavil na politični sceni in pokazal, da ni sam, je moral biti izpostavljen medijski kampanji in grožnjam.«&lt;ref&gt;Latinka Perović v predgovoru k Đurićevi knjigi »Vlada, opozicija, alternativa«, ki jo je leta 2009 posmrtno izdal Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Đurić je igral na karto, ki je v drugih republikah že izgubila - na Jugoslavijo in jugoslovanstvo. Kmalu po [[Josip Broz Tito|Titovi]] smrti je na jugoslovanski politični oder &quot;milom ili silom&quot; stopal Slobodan Milošević, imenovan Slobo, ki je prigrabil medije in oblast ter s širjenjem velesrbskega iridentizma, mednarodnega sovraštva ter revanšizma v nasprotju s prejšnjim jugoslovanskim &quot;bratstvom in enotnostjo&quot; uspel pridobiti soglasje za svojo nacionalistično smer JLA in tudi [[SPC]]. Ivan Đurić se je zoperstavljal temu iskanju sporov s sosedi, češ da so Srbi povsod in od vseh ogroženi, kar je bila le pretveza za poznejše napade in krvave spopade, ki so terjali številne nedolžne žrtve. V pričakovanju vojne na ozemlju nekdanje [[SFR Jugoslavija|Jugoslavije]] se je on skupaj z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovićem]] vztrajno zavzemal za mirno rešitev spornih vprašanj in do vrelišča pogrevanih medetničnih sporov. V središču je bila domnevna &quot;ogroženost Srbov&quot; ne le v drugih jugoslovanskih republikah, ampak tudi v &quot;matični&quot; Srbiji. Tam je Slobo s svojimi prirejenimi mitingi uspel oropati velike samoupravne samostojnosti AP Vojvodino in AP Kosovo, in s tem omajal že tako krhko ravnotežje v večnarodnostni in večverski državi: 
:&quot;Oj Srbijo iz tri dela ponovo ćeš biti cela!&quot; (&quot;Oj Srbija iz treh delov, zopet boš cela!&quot;)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=JIVNhqP-kI0|title=(796) Duet Stevanovic Oj Srbijo iz tri dela|publisher=YouTube|author=Duet Stevanović|place=|language=sr|date=1989|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V nasprotju z nasilnim reševanjem medsebojnih odnosov tudi s pomočjo [[JLA]] pa je Đurić poudarjal, da so pogajanja edini pravi način za reševanje spornih vprašanj. Da bi k temu pripomogel, je decembra 1990 kljub nezakonitim in nedemokratičnim razmeram sprejel kot politično neizkušen in javnosti skoraj neznan kandidaturo na volitvah za predsednika Srbije in s skoraj 300.000 glasovi zasedel tretje mesto v republiki in prvo v Vojvodini med številnimi tekmeci iz drugih strank, ki so bili večinoma medijsko in tudi gmotno bistveno bolje podprti.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V [[Vojvodina|Vojvodini]] je dobil največ glasov; očitno pa je bil razočaran s slabim izidom v nekaterih podeželskih volilnih enotah, kjer je gojil največja pričakovanja, zlasti po [[Šumadija|Šumadiji]]. Stvarno pa sta dosegla oba demokratično usmerjena kandidata sorazmerno dobro uvrstitev glede na to, da je imel Milošević že od osemdesetih let, od svoje uveljavitve v politiki, [[občilo|družbena občila]] takorekoč popolnoma pod svojim nadzorom. Morda se je tudi pod vtisom poraza umaknil Đurić skoraj popolnoma iz politike in se posvetil znanstvenemu delu. 

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

=== Družina ===

Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni ravno branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja, ''&quot;Srbskega Kennedyja&quot;'', kot so ga mediji imenovali zaradi starosti in videza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;  Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], &quot;[[demon|hudičevo]] čeden&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Njegovo družinsko življenje je bilo posledično vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. 

Ivan je imel tri hčere in enega sina, ki pa ga je posvojil drug moški v Parizu in njuno ime ni znano. Iz zakona z Majo Danon (hčerko Oskarja Danona) je imel najstarejšo hčer Marijo Đurić (1979–2015), ki je umrla stara 36 let v Washingtonu v ZDA. Iz razmerja z Dušico Golubovac je imel hčer Kristino Đurić, ki je diplomirala iz politologije in zgodovine v Ameriki na Grinnell Collegeu in magistrirala iz mednarodnih odnosov v Ženevi. Živi in ​​dela v Oslu na Norveškem kot priznana politologinja in dobrodelnica. Tretjo hčer je imel z Marijo Kreća, in sicer Sanjo Đurić, ki je diplomirala iz mednarodnih odnosov na [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]], magistrirala pa na [[Evropski zavod|Evropskem zavodu]]&lt;ref&gt;Evropski zavod ({{lang-en|College of Europe}}; {{lang-fr|Collège d'Europe}}; {{Lang-nl|Europacollege}}; {{lang-pl|Kolegium Europy}}) je podiplomska ustanova evropskih študijev s tremi kampusi oziroma študentskimi naselji: [[Bruges]] v Belgiji, [[Varšava]] na Poljskem in [[Tirana]] v Albaniji.&lt;/ref&gt;, živi in ​​dela v Varšavi na Poljskem.

Đurić pa je bil poročen tudi z znano slikarko in pisateljico, belograjsko lepotico in TV-voditeljico [[Biljana Vilimon|Biljano Vilimon]] (*1951); njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit]], a njega [[John F. Kennedy|Srpski Kenedi]].&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Ona sama v pogovoru za promenadni dnevnik sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; Biljana pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz, česar niti njegova žena — ki pa se je od njega ločila zaradi zaljubljenosti v &quot;čednega Ivana&quot; — ni tajila.
::Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« In nekaj let pozneje sta se res.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Kronologija pomembnejših spisov Ivana Đurića&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt; ===
# „Ektesis nea“ – vizantijski priručnik za „pitakia“ o srpskom patrijarhu i nekim feudalcima krajem XIV veka, ZFFB – Filozofski fakultet, Beograd, XII – 1 (1974), Spomenica Georges Ostrogorsky, str. 415–432 
# Porodica Foka, ZRVI – SANU, Beograd, 17 (1976), str. 189 296. 
# The Intitulations of the Metropolitans in „Ekstesis nea“ and the Organization of the Church in Asia Minor in the Late Fourteenth Century, Xve Cngrès International d’ Etudes Byzantines. Résumés des communications, Athènes, 1976 
# Titulature Mitropolita u „Ektesis nea“ i crkvena organizacija u Maloj Aziji krajem XIV veka, ZFFB XIII-1, Filozofski fakultet, Beograd, (1976), str. 53–70 
# Svetovni dostojanstvenici u „Ektesis nea“, ZRVI 18 – SANU, Beograd, (1978), str. 189–211 
# Podatak iz 1444. o svetogorskom manastiru Karakalu, ZFFB XIV – 1 (1979), Filozofski fakultet, Beograd, Spomenica Franjo Barisić, str. 211–218 
# Titles of the Rulers of the Second Blgarian Empire in the Eyes of the Byzantines, Charanis Studies. Essays in Honor of Peter Charanis, ed. By Angeliki E. LAIOU – THOMADAKIS, „Rutgers University Press“, New Brunswick – New Jersey, 1980, pp. 31–50 
# Remarques sur l’épigramme de la croix de Léon, Etudes sur les croix byzantines du Musée d’Art et d’ Historie de Genève, Geneva XXVIII (1980), n.s., pp. 115–118, 123–124 371 Ivan Đurić 
# Pomenik svetogorskog protata s kraja XIV veka, ZRVI 20 (1981), SANU, Beograd, str. 139–169 
# Chronological Limits of „Presbeutikos“ by Theodore Metochites, XIV. Internationaler Byzantinistenkongress. Résumés der Kurzbeigräge, Wien, 1981, 5.1 
# Cadres chronologiques du „Presbeutikos“ de Théodore Métochite, XVI. Internationaler Byzantinistenkongress, Akten, II / 3, JÖB („Jahrbuch der Oesterreichischen Byzantinistik“) 32 / 3 (1982), pp. 111 120 
# Evdokija Komnina i njen muž Konstatin Dragaš, ZRVI 22 (1982), SANU, Beograd, str. 259–272 
# Sumrak Vizantije – Vreme Jovana VIII Paleologa; 1392–1448, „Narodna knjiga“, Beograd, 1984, 486 str. (drugo izdanje – 1985; treće izdanje – „Naprijed“, Zagreb, 1989; itd.) 
# Istorija – pribežište ili putokaz? „Književne novine, Beograd, n.676 (15. novembar 1984), str. 14. 
# La définition de Byzance: un essai d’ interprétation, Razo – Cahiers du Centre d’ Etudes Médiévales de Nice 4 (1984), pp. 153–165 
# Istina i istorija, „Književne novine“, Beograd n.707 (1. april 1986), str. 12 
# Teodor Metohit i „Poslaničko slovo“ Teodora Metohita, Vizantijski izvori za istoriju naroda Jugoslavije, t. VI;K ZRVI-SANU, Beograd (koautori: S. Ćirković, B. Ferjančić, Lj. Maksimović, N. Radošević i I. Đurić), (1986), str. 63–143 
# Romejski govor i jezik Konstantina VII Porfirogenita, ZRVI 24–25, SANU, Beograd, (1986), str. 109–137 
# L’habitat constantinopolitain sous les Palèologue: les palais et les baraques. He Kathêmerinê zoê sto Byzantio, Praktika tou A’ Diethnous Symposiou („La vie quotidienne à Byzance, Actes du I-er colloque international“), éd. „Kentro Byzantinôn Ereunôn / C.I.E.“, Athènes, (1989), pp. 733–752 
# Historikê aletheia, balkanikoi patriotismoi kai ethogeneseis stên paideia („La vérité historique, les patriotismes balkaniques et les ethnogénèses dans l’ éducation“), Actes du Colloque International: 372 vlast, opozicija, alternativa Université-Idéologie – Culture (Athènes, 1987), 1989, pp. 377–385; 605 649 
# Vizantija i Srbi u borbi protiv Turaka. 1389–1459, Srpski narod u drugoj polovini XIV i u prvoj polovini XV veka, ed. „Zavod za udžbenike i nastavna sredstva“, Beograd, (1989), str. 81–94 
# Žorž Dibi: trijumf pojedinca u savremenoj francuskoj istorijskoj misli, ed. „Nolit“, Beograd, (1989), str. 7–21 
# Teofilakt Ohridski pod šatorom Arona, ZRVI 27–28, SANU, Beograd, (1989), str. 69–91 
# Istorijski pogled na budućnost krize u Jugoslaviji, Odjek, Sarajevo, godina XLII, n.6–7 (15. mart 1990 – 15. april 1990), Ibidem, godina II, n. 5, str. 9–20 
# Vera i crkva, „Nedjelja“, Sarajevo, n. 7 (8. april 1990), str. 20 21 172 14–15 
# Istorija – pribežište ili putokaz, ed. „Svjetlost“, Sarajevo, 1990, 
# Vilistan, „Demokratija danas“, Beograd, n. 3, jun 1990, str. 
# U koži Vuka Brankovića, „Demokratija danas“, Beograd, n. 4 5, jul–avgust 1990, str. 7–8 
# Domoljupci i rodoljupci, „Demokratija danas“, Beograd, n. 6, oktobar 1990, str. 12–13 
# Les racines historiques du conflit serbo-croate, Etudes, t. 375, n. 4 (3754), octobre 1991, pp. 293–303 
# Deževski sabor u delu Danila II, Arhiepiskop Danilo II i njegovo doba, ed. SANU, Beograd (decembar 1987), 1991, str. 169–195 
# Srbi i Hrvati šta sada valja činiti?, „Stav“, Novi Sad, n. 92 (23. januar 1992), str. 34–38 
# „Srbi, Hrvati i ’Realpolitik’“, „Nedeljna borba“, Beograd, n. 88–89 (28–29. mart 1992), str. VI–VII 
# El historiador y la geostrategia en el espacio yugoslavo, El Pais, Temas de nuestra epoca, n. 242 (9 juille 1992), pp. 76–78 373 Ivan Đurić 
# Le Vilistan, dans Lettre Internationale, n. 33 (été 1992), pp 76 78 
# L’ Europe face à la Yougoslavie: être ou ne pas être, Libération, 26 août 1992, p. 8 
# Réalité historique et géostratégique de l’ espace yougoslave, Les Temps Modernes, n. 555 (octobre 1992) pp. 142–149 
# La Bosnie – Herzégovine en dix questions, hors – série Sarajevo (coll. Libération), novembre 1992, pp. 16–20 
# Pax Americana, El Pais, Opinion, 3 mars 1993, p. 17 
# Preparémonos, El Pais, Opinion, 3 juin 1993, p. 4 
# Préparons – nous, Le Monde, Débats, 3 juin 1993, p. 2 
# Pax Americana, Sur l’ ex-Yougoslavie, éd. „Collège International de Philosophie“, Paris, 1993, pp. 17–19 
# Bosnienserberna Belgrad gisslan, Svenska Dagbladet, 11 juin 1993, pp. 17–18 
# Plus que jamais, soutenir les démocrates serbes, Globe, 14–20 juillet 1993, El Pais, pp. 37–39 
# Serbia, agosto de 1993, El Pais, Opinion, 25 août 1993, pp. 7 8 
# Demokratin svälts ut i Belgrad, Svenska Dagbladet, 7 septembre 1993, pp. 23–24 
# Social Tensions Handicap The Opposition, Warreport (Londres), août – septembre 1993, p. 24 
# Etat des lieux en Serbie, Le Soir (Bruxelles), 8 octobre 1993, p. 2 
# Nazionalità, culture, etnie nella ex–Yugoslavia: una prospettiva storica, I Nuovi Razzismi n. 1, terza serie, 1993, pp. 23–25 
# Serbes et Croates. Que faut – il faire maintenant?, Lignes, n. 20 (septembre 1993), pp. 14–29 
# Droits des minorités et frontières européennes: prévisions et solutions (intervention), Nouvelle Europe: minorités et réfugiés (Actes du 374 vlast, opozicija, alternativa colloque organisé par le Groupement pour les droits des minorités, 25–26 mars 1992), éd. „GDM“, Paris, 1993, pp. 23–27, 32–34 
# Rittorno in Serbia, Ragionamenti sui fatti e le imagini della storia, n. 34 (dicembre 1993), pp. 34–41 
# Ett val med sväröverskädliga följder, Svenska Dagbladet, 17 decembre 1993, pp. 25–26 
# El invierno europeo, El Pais, 31 décembre 1993, p. 6 
# Les Russes dans les Blkans, Le Nouveau Quotidien (Lausanne), 1-er mars 1994, p. 4; Svenska Dagbladet, 3 mars 1994, pp. 17 18; Libération, 8 mars 1994, p. 6; Puls (Skopje, Macédoine), 4 mars 1994, p. 44; L’ Unità, 10 mars 1994, p. 2 
# L’ au delà de la guerre dans l’ ex-Yougoslavie: la réconciliation aprés le conflit, Politique étrangère (hiver 93/94), pp. 919 931 
# Vilistan, Dizionario di un paese che scomparse. Narrativa della ex-Yugoslavia, a cura di Nicole JANIGRO, éd. „Maniesto Libri“, Rome, 1994, pp. 71–77 
# Milosevic ou Milosevic, Libération, 13 octobre 1994, p. 7 
# Les rapports de force entre l’ Eglise et l’ Etat dans les Balkans, La Xénophobie (Actes du colloque) éd. „Passages – UNESCO“, Paris, 1994, pp. 242–244 
# Sarajevo. Le miroir brisé, ouvrage collectif (P. MATVEHEVITCH, V. STEVANOVIC, N. KOVAC, I DJURIC, F. COMBES, CH. PETR), Éd. „Les Temps des Cerises“, Paris, 1995, 144 pp 
# Kriza knjige i moguća rešenja, „Erasmus“ (Zagreb, Hrvatska), n. 11 (1995), str. 59–60 
# Les Yugoslaves en 1945: russophiles ou soviétophiles? Revue d’ Europe Centrale, t. II, n. 2 (1994), pp. 229–246 
# L’heure de véritè, L’ Evénement du jeudi, No. 555 (22–28 juin 1995), p. 77 
# Demasiado tarde para la verqüenza, El Pais (20 juillet 1995), p. 12 375 Ivan Đurić 
# Russophilie, russophobie, soviétophobie chez Les Slaves du Sud, Etudes, t. 383, n. 3 (3833), septembre 1995, pp. 169–177 
# II Crepuscolo di Bisanzio. I tempi di Giovanni VIII Paleologo (1392–1448), Introduzione di Mario GALLINA, éd. „Donzelli Editore“, Rome, 1995, XVII 346 pp 
# Un americano en Paris, El Pais (5 décembre 1995), pp. 13–14 
# Retten, was zu retten ist, Tages Anzeiger (Zurich), 8 décembre 1995, p. 2 
# Le crépuscule de Byzance, éd. „Maisonneuve et Larose“, Paris, 1996, 430 pp 
# Belgrade ist nicht zuhause, Die weisse Stadt (Konferenzeiträge), Vienne, 1996, pp. 1–7 
# Beograd – stariji od Srba, „Naša Borba“ (Beograd), 8–9 jun 1996, str. XIV–XV 
# La Fortune de Théodore Métochite, Cahiers Archéologiques 44 (1996), pp. 149–168 
# Bosnia-Herzegovia – French Revolution Ideal, 99- Sarajevo, 2–3 (avril 1996), pp. 24–25 
# Les Balkans. Pazsage aprés la bataille (sous la direction de Jacques RUPNIK), Le poids de la Serbie (pp. 83–105), éd. „Editons Complexe“, Bruxelles, 1996, 169 pp 
# L’usure du nationalisme serbe, „Convergences“, 12 janvier 1997, Paris 
# Milosevic peut provoquer la guerre (propos), „L’évenemente du jeudi“, 23–29 janvier 1997, p. 43, Paris 
# Mislio sam da će me bar neko razumeti, „Odgovor“, Beograd, 6. februar 1997 
# S jedne strane demokratija i patriotizam, s druge – autoritarizam i nacionalizam, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, februar 1997 376 vlast, opozicija, alternativa 
# Kosovo, Albanci, Srbi: ipak se mora razgovarati. Srpsko albanski dijalog, jun 1997, Beograd, str. 120–126, Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji 
# Bosnu je nemoguće podeliti, „Oslobođenje“, Sarajevo, 30. jun 1997 
# Srbija voli da o Kosovu ćuti, „Nedeljna Naša Borba“, Beograd, 5–6. jul 1997 
# Srbija nije u demokratskom svetu, „Demokratija“, Beograd, 23–24. avgust 1997 
# Regionalizacija – budućnost Srbije, „Demokratija“, Beograd, 14. oktobar 1997 377
# ''Vlast, opozicija, alternativa'', 2009 (Izdal &quot;Helsinški odbor za človekove pravice v Srbiji&quot;, posmrtno; predgovor pa je napisala Latinka Perović)&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Begunstvo ===
Novembra 1991 je pred grožnjami nestrpnega srbskega šovinističnega establišmenta njemu in njegovi družini pobegnil v Pariz v Franciji v taki naglici, da še zobne krtačke ni utegnil ponesti s seboj.&lt;ref name=&quot;In memoriam article&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/zines/republika/arhiva/97/177/177_20.HTM |author=Nastasja Radović, Republika |title=In memoriam: Prof. dr Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt; 
:„Odšel sem pozno jeseni 1991. Nisem odšel, ker bi hotel, ampak ker sem moral. Srbijo sem zapustil v okoliščinah, ki so bile precej dramatične. Svoj pobeg sem tako dobro „pripravil“, da na tisto potovanje nisem vzel s seboj niti zobne ščetke. Po peripetijah, ki so me spremljale na poti skozi Skopje, Bolgarijo, Carigrad, sem se znašel v Parizu, v državi, kjer sem že bil, a takrat to ni bila moja izbira, ampak prisila.“ Če se na potovanje odpravite celo brez zobne krtačke, to pomeni, da vas je prisilila kakšna velika stiska. »Lahko bi govoril o trpljenju svojih sorodnikov, ki so ga prestajali zaradi mene, vendar to ne bi bilo prav; nisem edini, ki je trpel zaradi te vlade,« je 1997 dejal Đurić.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

V Franciji je Đurić med drugim imel tudi pogovor za pariški katoliški katoliški list „La Croix“, kjer se vrstijo obtožbe na račun vojne v Jugoslaviji, kar je v povzetku objavila tudi novosadska RTV:
{|
|-
! »Srbin optužuje Srbiju« &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Ivan+%c4%90uri%c4%87&amp;mid=E3A828CF6F3C4DBF5648E3A828CF6F3C4DBF5648&amp;churl=https%3a%2f%2fwww.youtube.com%2fchannel%2fUCyTwmJEJ6ZJhzkoAne_rbWg&amp;FORM=VIRE|title= Ivan Đurić, intervju za francuski La Croix: &quot;Srbin optužuje Srbiju&quot;.|publisher=bing.com|author=Izveštaj TV Novi Sad|place=Novi Sad|language=sr|date=1991|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! »Srb obtožuje Srbijo«
|-
| &lt;blockquote&gt;„A kada se rat završi tražiće (agresori) oproštaj od hrvatskog naroda“, izjavio je u Parizu lider srpskih reformista Ivan Đurić. Dodavši da su Srbija i Jugoslovenska narodna armija u toj republici prešli jednu vrstu zločinačke linije. U razgovoru u kojem današnji katolički list La Kroa u Parizu objavljuje pod naslovom: „Srbin optužuje Srbiju“, je Đurić takođe ocenio da je na Hrvatsku izvršena agresija i da se u njoj bombarduju Zagreb, Dubrovnik, ruše katoličke crkve, a njenom narodu nanosi bol što se ne može opravdati. On rešenje vidi jedino u odstranjivanju Miloševića za kojeg kaže da želi da postane car Jugoslavije ili bar Velike Srbije. Lider srpskih reformista predviđa slom i armije i Jugoslavije. 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»In ko bo vojna končana, bodo (napadalci) prosili odpuščanja [[Hrvati|hrvaški]] narod,« je v [[Pariz]]u dejal srbski reformistični voditelj [[Ivan Đurić]]. Dodal je, da sta [[Srbija]] in [[Jugoslovanska ljudska armada]] v tej republiki prestopili neke vrste zločinsko mejo. V pogovoru, ki ga današnji katoliški časopis ''»[[La Croix]]«'' v Parizu objavlja pod naslovom: »Srb obtožuje Srbijo«, je Đurić ocenil tudi, da je bila na Hrvaško izvedena agresija in da bombardirajo [[Zagreb]] in [[Dubrovnik]], rušijo [[katolištvo|katoliške]] [[cerkev (stavba) |cerkve]] ter njenemu ljudstvu povzročajo bolečino, ki je ni mogoče opravičiti. Edino rešitev vidi v odstranitvi [[Slobodan Milošević|Miloševića]], za katerega pravi, da želi postati cesar Jugoslavije ali vsaj Velike Srbije. Vodja srbskih reformistov napoveduje razpad tako vojske kot [[razpad Jugoslavije|Jugoslavije]].
&lt;/blockquote&gt;
|}

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja, ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile kar množice zasanjane v stoletni mit samopomilovanja in samoobčudovanja, češ da je trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima ta &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali! 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi, oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so oropali nas!
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Bolezen, smrt in pogreb ===
V Parizu je v petdesetem letu starosti umrl 23. novembra 1997 po kratki in hudi bolezni, domnevno raku, katere opozorilni znaki so se začeli kazati že na začetku tega istega leta, ko je govoril izpred beograjske Filozofske fakultete.&lt;ref name=&quot;Preminuo Ivan Djuric&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.yurope.com/nasa-borba/arhiva/Nov97/2511/2511_32.HTM |author=Naša borba |title=Preminuo Ivan Djuric |accessdate=2017-10-24 |date=1997-11-25 |language=Serbian}}&lt;/ref&gt;

Za njegovo zdravljenje, pa tudi za upepelitev njegovega trupla je poskrbela Francoska država; njegovo žaro je iz Pariza v Beograd v naročju prinesla njegova mati Nana Bogdanović. Čast so mu izkazale Francoske univerze, kjer je poučeval bizantinsko zgodovino; Filozofska fakulteta v Beogradu, kjer je bil izredni profesor in predsednik Sveta, njegove smrti sploh ni obeležila. Edino javno spominsko srečanje v Beogradu je bilo v Centru za kulturno razkužitev, kjer je imela govor Latinka Perović.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so položili k počitku na [[Beograd|beograjskem]] &quot;[[Novo pokopališče, Beograd|Novem pokopališču]]&quot; (&quot;Novo groblje&quot;) nedaleč od Karaburme dne 6. decembra 1997; od njega se je poslovil [[Mile Isakov]], ki je s klenimi besedami orisal njegovo enkratno osebnost.
{|
|-
! Govor Miodraga Isakova, prilikom polaganja urne&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.helsinki.org.rs/serbian/doc/Ogledi13.pdf|title=Ivan Đurić: Vlast, opozicija, alternativa|publisher= Helsinški odbor Za ljudska prava u Srbiji|author=Ivan Đurić (Latinka Perović) |place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=10. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alternativni kulturni centar Civis, Kragujevac, 1998.&lt;/ref&gt;
! Govor Miodraga Isakova&lt;ref&gt;''Miodrag Mile Isakov'' (*20. marec 1950) je srbski politik, časnikar in diplomat, ki je bil dolgoletni vodja politične stranke Reformisti Vojvodine (RV). Do 2009 je bil srbski veleposlanik v Izraelu.&lt;/ref&gt; ob polaganju žare
|-
| &lt;blockquote&gt; Po mnogo čemu Ivan je bio pojava koja je štrčala na kulturnoj i političkoj sceni Srbije i time izazivala zavist mnogih. Ali, umesto da se takvi stide, umesto da se stide oni koji su nas brukali — i u zemlji i u svetu — stideo se i u njihovo ime Ivan Đurić. Na žalost, tu količinu stida, koju je hteo da preuzme na sebe, da bi olakšao svima nama, fizički nije mogao da podnese. Nas je samo delimično oprao, ali je zato potrošio sebe.&lt;br&gt;
Ne ostaje mi drugo nego da se poklonim pred urnom najmlađeg našeg, a ipak grčkog viteza, koji je viteški podnosio sve lomače koje su mu ovde pripremali, i koji je izgoreo iznutra jer nije hteo da kuka, i da se to eventualno čuje.&lt;br&gt; 
Što da se lažemo, bio je skoro savršen, posebno u politici. Operisan od vulgarnog nacionalizma, već svojom pojavom i ponašanjem sugerisao je superiorno i za mnoge nedostižno gospodstvo → u vreme kada smo svi naprasno želeli da postanemo gospoda i da se tako oslovljavamo. I nevinost, koja iritira nečiste savesti, čak i kod onih koji su je se odavno odrekli. Imao je naš prijatelj nesreću da bude mudar u vreme gluposti i ludila, da bude čist i lep u vreme prljavih, ružnih i zlih, da bude odvažan i dosledan u vreme kameleona koji ne podnose svedoke svog prerušavanja. Neka počiva u miru! Slava mu i hvala!
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Ivan je bil v marsičem fenomen, ki je izstopal na kulturni in politični pozornici Srbije in s tem povzročal zavist mnogih. Toda namesto da bi se takšni ljudje sramovali, namesto da bi se sramovali tisti, ki so nas ustrahovali — tako v državi kot v svetu — se je Ivan Đurić sramoval tudi v njihovem imenu. Žal fizično ni mogel prenesti te količine sramu, ki si jo je želel nase naložiti, da bi nam vsem olajšal delo. Le delno nas je opral, a se je zato tudi izrabil.&lt;br&gt;
Ni mi preostalo drugega, kot da se priklonim pred žaro našega najmlajšega, a še vedno grškega viteza, ki je viteško prestal vse grmade, ki so mu jih tukaj pripravljali, in ki je gorel odznotraj, ker ni hotel jokati, da bi se to ne slišalo odzunaj.&lt;br&gt;
Čemu bi sami sebi lagali? Bil je skoraj popoln, še posebej v politiki. Ker je bil osvobojen od pouličnega nacionalizma, je njegov videz in vedenje že nakazovalo na vzvišeno in za mnoge nedosegljivo gospostvo — v času, ko smo si vsi obupno želeli postati gospodje in biti tako nagovorjeni. In nedolžnost, ki draži nečisto vest, tudi med tistimi, ki so se ji že zdavnaj odpovedali. Naš prijatelj je imel nesrečo, da je bil moder v času neumnosti in norosti, da je bil čist in lep v času umazanije, grde in zlobne, da je bil drzen in dosleden v času kameleonov, ki ne prenašajo prič svojega prelevičenja. Naj počiva v miru! Slava mu in hvala!
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Ocena ===
Neredki menijo, „da so zamisli in nauk Ivana Đurića kot zgodovinarja in političnega misleca še vedno sveže, pomembne in sodobne“ in nakazujejo, da „še vedno živijo bistvene borbe za normalno državo, skupnost in politiko.“
{|
|-
! „Vlast, opozicija, alternativa“&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/putokazi-ivana-djurica/|title=Putokazi Ivana Đurića|publisher=Dnevni list Danas|author=Boban Tomić|place=Novi Sad|language=sr|date=2014|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! „Oblast, oporečništvo, drugačna možnost“
|-
| &lt;blockquote&gt;„Većina tekstova Ivana Đurića objavljena je u stranim listovima. Na zanimanje za njegove poglede u svetu, u zemlji se odgovaralo njegovom marginalizacijom i sistematskim sužavanjem prostora za delovanje. Vlast je njegove ideje smatrala subverzivnim, opozicija ih je ignorisala, šira javnost je bila indiferentna. Međutim, sa njegovim idejama koje su bile na tragu alternative i koje su bile vrlo srodne potonjim idejama Zorana Đinđića, srpska politička scena je, bila pluralnija više nego što je dopuštao konsenzus oko stvaranja nacionalne države: ’Svi Srbi u jednoj državi’.“&lt;br&gt;''Ko je Ivan Đurić?'' Profesionalno, istoričar, univerzitetski profesor, javni radnik. Politički, komunista nije bio, ali ni antikomunista; najbliže su mu bile liberalne vrednosti i deklarisao se kao liberal.“ &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vdoc.pub/download/vlast-opozicija-alternativa-4uhs9h5hhlb0|title=Download PDF - Vlast, Opozicija, Alternativa [PDF] [4uhs9h5hhlb0]|publisher=VDOC.PUB|author=več avtorjev|place=Beograd|language=sr|date=2009|accessdate=1. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;»Večina besedil Ivana Đurića je bila objavljena v tujih časopisih. Na zanimanje za njegove poglede v svetu se je država odzvala z njegovim odrivanjem na obrobje in načrtnim zoževanjem prostora za delovanje. Vlada je njegove zamisli imela za zarotniške, oporečništvo jih je spreglejevalo, širša javnost je bila ravnodušna. Z njegovimi zamislimi, ki so bile na sledi drugačne možnosti in ki so bile zelo podobne poznejšim idejam [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], pa je bila vendarle srbska politična pozornica, bolj večvrstna, kot je dopuščalo soglasje okoli nastanka narodne države: ’Vsi Srbi v eni državi’.«&lt;br&gt;''Kdo je Ivan Đurić?'' Poklicno zgodovinar, vseučiliščni predavatelj, javni delavec. Politično ni bil [[komunizem|komunist]], a tudi antikomunist ne; najbližje so mu bile [[liberalizem|svobodomiselne vrednote]] in se je sam razglašal za svobodomisleca.&lt;ref&gt;Latinka Perović v knjigi „Oblast, opozicija, alternativa“&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Spomin ===
;Odlikovanje
[[File:Order of Redeemer,Grand Cross.jpg|150px|right]]{{nbsp}}{{nbsp}}Red [[Jezus Kristus |Odrešenika]] ({{lang-el|Τάγμα του Σωτήρος/Tágma tu Sotíros}}; {{lang-en|Order of the Redeemer}}; [[Grčija]])&lt;ref&gt;{{cite news |title=Americans decorated |newspaper=New York Times |date=September 12, 1906 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1906/09/12/101831263.pdf |access-date=December 19, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan|title= ЂУРИЋ, Иван |publisher= Српска енциклопедија |author= Радивој Радић &amp; Александар Деветак|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;. 

To odlikovanje je prejel kot priznanje za zasluge za grško ljudstvo; obenem je Đurić eden najmlajših prejemnikov tega odličja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://forum.krstarica.com/threads/na-danasnji-dan-1997-godine-preminuo-ivan-djuric-predsednicki-kandidat-1990-godine.1045267/|title=На данашњи дан 1997. године преминуо Иван Ђурић, председнички кандидат 1990. године|publisher=Forum Krstarice|author=Alter Ego|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=8. maj 2026}}&lt;/ref&gt; Red Odrešenika ali Zveličarja je grški red za zasluge ter najstarejše in najvišje odlikovanje, ki ga podeljuje sodobna grška država. Odličje je bilo ustanovljeno v odločilnem letu osvobodilne vojne od Turkov 1829.&lt;ref name=&quot;Presidency&quot;&gt;{{cite web | url = http://www.presidency.gr/?page_id=4409&amp;lang=en | title = Hellenic Orders and Decorations: Order of the Redeemer | publisher = Presidency of the Hellenic Republic | access-date = 3 April 2013 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20150627221037/http://www.presidency.gr/?page_id=4409&amp;lang=en | archive-date = 27 June 2015 }}&lt;/ref&gt;

;Osebna zapuščina
Osebni fond Ivana Đurića je oktobra 2003 prevzel Zgodovinski arhiv Beograda. V 33 škatlah je spravljeno gradivo, ki prikazuje njegovo življenje in delo ter čas, v katerem je živel.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.arhiv-beograda.org/sr/legat-djurica|title= Lični fond Ivana Đurića|publisher= Историјски архив Београда|author=|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

;Pravočasno je opozarjal na napake
{|
|-
! Sećanje na profesora Ivana Đurića &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://kulturniheroj.com/?p=3818|title= DVADESET GODINA OD SMRTI UGLEDNOG VIZANTOLOGA I BORCA ZA GRAĐANSKE VREDNOSTI. |publisher=Kulturni heroj|author= Siniša I. Kovačević|place=Београд|language=sr|date=20. februar 2017|accessdate=4. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Spomin na predavatelja Ivana Đurića
|-
| &lt;blockquote&gt;Njegovi nekadašnje kolege sećaće ga se kao naučnika svetskog formata, studenti kao pronicljivog, duhovitog i zanimljivog predavača, a politički sledbenici i prijatelji kao vizionara i vrsnog sagovornika koji je blagovremeno ukazivao na naše slabosti i greške nadajući se da nećemo klonuti u nastojanjima da se pridružimo zajednici zemalja koje su nosioci najprogresivnijih tokova u Evropi i svetu.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Njegovi nekdanji kolegi se ga bodo spominjali kot znanstvenika svetovnega formata, študenti kot pronicljivega, duhovitega in zanimivega predavatelja, politični somišljeniki in prijatelji pa kot vizionarja in odličnega sogovornika, ki je pravočasno opozarjal na naše slabosti in napake, v upanju, da ne bomo omahovali v prizadevanjih, da bi se pridružili skupnosti držav, ki so nosilke najnaprednejših tokov v Evropi in svetu.
&lt;/blockquote&gt;
|}

== Navedek ==
{{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-dj/page/djuric-ivan ЂУРИЋ, Иван | Српска енциклопедија (Радивој Радић, Александар Деветак)]
* [http://pescanik.net/istoricar-ivan-duric/ Историчар Иван Ђурић/Istoričar Ivan Đurić (Zgodovinar Ivan Đurić)]
* [http://www.yugopapir.com/2014/11/prof-dr-ivan-uric-intervju-federacija.html Prof. dr Ivan Đurić: Federacija ili ne - za mene je Jugoslavija pitanje zdrave pameti (Federacija ali ne - zame je Jugoslavija vprašanje zdrave pameti)]
;{{ikona en}}
*[https://www.arhiv-beograda.org/en/legacy-of-ivan-djuric Personal fond of Ivan Đurić | Историјски архив Београда/Historical Archives of Belgrade]
*[https://radmilakarlas.blogspot.com/2011/12/ivan-uric-1947-beograd-1997-pariz.html Legacy of IVAN ĐURIĆ (1947 Beograd - 1997 Pariz) |Radmila Karlaš]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1947]]
[[Kategorija:Umrli leta 1997]]
[[Kategorija:Srbski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Pacifisti]]
[[Kategorija:Umrli za rakom]]
[[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]]</text>
      <sha1>lk84jsjvnw3tcn4d1ygnozlc1t0wkui</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Corinne Novak-Leskovar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602230</id>
    <revision>
      <id>6677000</id>
      <parentid>6673174</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T13:46:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6677000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7818" sha1="6moo41zi8j4fjlrq2y1qb540vs9b42f" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovnem šolanju se je Corinne vpisala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&amp;queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&amp;usePUB=true&amp;usePUBJs=true&amp;pId=1410549050|page=85}}&lt;/ref&gt; Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je diplomirala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt; 

== Delo ==
[[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]]

=== Zarja ===
Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&amp;pid=&amp;queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&amp;usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v Chicago, .&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Tam je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955  poročila.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}&lt;/ref&gt; ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.

=== Radio ===
Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
[[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]]

=== Folklora ===
Corinne je uživala v potovanjih, še posebej v številnih potovanjih v Slovenijo, kjer je obiskala družino in prijatelje. Ljubila je tudi glasbo in rada je pela v cerkvenem zboru. In čeprav Corinne ni bila doma iz Chicaga, je oboževala mesto in njegovo spektakularno obalo jezera.

Corinnina ustvarjalna strast je bil slovenski ljudski ples. Ona (ljubeče ji pravijo »ga. L.«) je bila ustanoviteljica Slovenian American Folk Dancers. Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Njene plesne skupine so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. Corinne si bomo zapomnili po njeni neusahljivi energiji in ustvarjalnosti v podporo njeni slovenski dediščini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>6moo41zi8j4fjlrq2y1qb540vs9b42f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677022</id>
      <parentid>6677000</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:38:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6677022</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7876" sha1="1r16z6amlyxl4yp9ine9zq2953a4z9c" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovnem šolanju se je Corinne vpisala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&amp;queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&amp;usePUB=true&amp;usePUBJs=true&amp;pId=1410549050|page=85}}&lt;/ref&gt; Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je diplomirala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt; 

== Delo ==
[[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]]

=== Zarja ===
Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&amp;pid=&amp;queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&amp;usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v Chicago; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955  poročila.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}&lt;/ref&gt; ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.

=== Radio ===
Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
[[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]]

=== Folklora ===
Corinne je uživala v potovanjih, še posebej v številnih potovanjih v Slovenijo, kjer je obiskala družino in prijatelje. Ljubila je tudi glasbo in rada je pela v cerkvenem zboru. In čeprav Corinne ni bila doma iz Chicaga, je oboževala mesto in njegovo spektakularno obalo jezera.

Corinnina ustvarjalna strast je bil slovenski ljudski ples. Ona (ljubeče ji pravijo »ga. L.«) je bila ustanoviteljica Slovenian American Folk Dancers. Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Njene plesne skupine so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. Corinne si bomo zapomnili po njeni neusahljivi energiji in ustvarjalnosti v podporo njeni slovenski dediščini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>1r16z6amlyxl4yp9ine9zq2953a4z9c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677025</id>
      <parentid>6677022</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T14:47:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6677025</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7880" sha1="pk97kux0rdx6ur3txtrf3t9qylies03" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovnem šolanju se je Corinne vpisala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&amp;queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&amp;usePUB=true&amp;usePUBJs=true&amp;pId=1410549050|page=85}}&lt;/ref&gt; Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je diplomirala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt;

Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt; 

== Delo ==
[[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]]

=== Zarja ===
Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&amp;pid=&amp;queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&amp;usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955  poročila.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}&lt;/ref&gt; ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.

=== Radio ===
Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
[[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]]

=== Folklora ===
Corinne je uživala v potovanjih, še posebej v številnih potovanjih v Slovenijo, kjer je obiskala družino in prijatelje. Ljubila je tudi glasbo in rada je pela v cerkvenem zboru. In čeprav Corinne ni bila doma iz Chicaga, je oboževala mesto in njegovo spektakularno obalo jezera.

Corinnina ustvarjalna strast je bil slovenski ljudski ples. Ona (ljubeče ji pravijo »ga. L.«) je bila ustanoviteljica Slovenian American Folk Dancers. Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Njene plesne skupine so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. Corinne si bomo zapomnili po njeni neusahljivi energiji in ustvarjalnosti v podporo njeni slovenski dediščini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>pk97kux0rdx6ur3txtrf3t9qylies03</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677026</id>
      <parentid>6677025</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:01:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ihana Aneta</username>
        <id>242446</id>
      </contributor>
      <origin>6677026</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7855" sha1="car5rj30yvr1v7d2xnudepevrfelwbo" xml:space="preserve">{{V delu}}
{{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}}
{{Infopolje Oseba|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}}
'''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], [[Chicago]].

== Otroštvo ==
Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila uradnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945) iz Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&amp;pid=&amp;queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&amp;usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}&lt;/ref&gt; Imela je osemnajst let mlajšo sestro. Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, kasnejša Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]], kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovnem šolanju se je Corinne vpisala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&amp;queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&amp;usePUB=true&amp;usePUBJs=true&amp;pId=1410549050|page=85}}&lt;/ref&gt; Po srednji šoli se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je diplomirala.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}&lt;/ref&gt; Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}&lt;/ref&gt;
== Delo ==
[[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo ženo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]]

=== Zarja ===
Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&amp;pid=&amp;queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&amp;usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časipisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljalaveč kot pet desetletji.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kmalu za tem se je z mamo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; V zakonu je rodila hčer in sina.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}&lt;/ref&gt; ilustratorka [[Nancy Bukovnik]], slikarka [[Mary Foys Lauretig]], slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], in druge.

=== Radio ===
Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
[[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]]

=== Folklora ===
Corinne je uživala v potovanjih, še posebej v številnih potovanjih v Slovenijo, kjer je obiskala družino in prijatelje. Ljubila je tudi glasbo in rada je pela v cerkvenem zboru. In čeprav Corinne ni bila doma iz Chicaga, je oboževala mesto in njegovo spektakularno obalo jezera.

Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples.  stanovilaSje lovenian American Folk Dancers. (Slovensko ameriški ljudski plesalci) Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Njene plesne skupine so nastopale na kulturnih dogodkih po Združenih državah Amerike in Kanadi. Corinne si bomo zapomnili po njeni neusahljivi energiji in ustvarjalnosti v podporo njeni slovenski dediščini.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Poznejše življenje in smrt ==
Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in Ameriško domovino. Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Chicagu.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}}
[[Kategorija:Ameriški uredniki]]</text>
      <sha1>car5rj30yvr1v7d2xnudepevrfelwbo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ted Hughes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602414</id>
    <revision>
      <id>6677142</id>
      <parentid>6674528</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:32:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenje in kariera */ slovnica</comment>
      <origin>6677142</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9254" sha1="7u393z554iodihopgd31n12bp7tj6j9" xml:space="preserve">{{Infobox officeholder
| name             = Ted Hughes
| honorific_suffix = [[red časti|OM]] [[red britanskega imperija|OBE]] [[Kraljevo združenje književnikov|FRSL]]
| birth_name       = 
| image            = 
| office           = [[Dvorni pesnik Združenega Kraljestva]]
| monarch          = [[Elizabeta II.]]
| term_start       = 28. december 1984
| term_end         = 28. oktober 1998
| predecessor      = [[John Betjeman|Sir John Betjeman]]
| successor        = [[Andrew Motion]]
| caption          = 
| birth_date       = 
| birth_place      = 
| death_date       = 
| death_place      = 
| occupation       = 
| alma_mater       = [[Pembroke College, Cambridge]]
| spouse           = {{unbulleted list|{{marriage|[[Sylvia Plath]]|1956|1963|end=died}}|{{marriage|Carol Orchard&lt;br&gt;|1970}}}}
| partner          = [[Assia Wevill]]&lt;br&gt;(1962–1969)
| children         = {{unbulleted list|[[Frieda Hughes]]|[[Nicholas Hughes]]|Alexandra Wevill}}
| footnotes        =  
}}

'''Ted Hughes''', [[angleži|angleški]] [[pesnik]] in [[prevajalec]], * [[17. avgust]] [[1930]], [[Mytholmroyd]], [[Yorkshire]], † [[28. oktober]] [[1998]], [[Southwark]], [[London]]

Na [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]] je naprej študiral angleščino, a nato nadaljeval s študijem [[arheologija|arheologije]] in [[antropologija|antropologije]] ter ga končal. Leta 1956 je spoznal ameriško pesnico [[Sylvia Plath|Sylvio Plath]], s katero sta se še istega leta poročila. 1957 je izšla njegova prva pesniška zbirka ''The Hawk in the Rain'' (Jastreb v dežju), ki je doživela dober sprejem. Dve leti sta preživela v [[ZDA]] in se nato preselila naprej v [[London]], potem pa v [[Devon]]. Imela sta dva otroka, hčer [[Frieda Rebecca|Friedo Rebecco]] in sina Nicholasa. Zaradi Hughesove afere sta se leta 1962 ločila. Februarja 1963 je Plath storila samomor. Po njeni smrti je Hughes uredil in objavil posthumno zbirko njenih pesmi ''Ariel'', sam pa je pisal pesmi in prozo za otroke. Kasneje je izdal še druga dela; [[Wodwo]], [[The Iron Man]], ''Vran'' ... Leta 1984 je dobil naziv [[dvorni pesnik Združenega Kraljestva|dvornega pesnika]]. Njegova zadnja zbirka pesmi z naslovom [[Pisma za rojstni dan]] (''Birthday Letters'') je izšla leta 1998. Ted Hughes je umrl oktobra istega leta.

== Življenje in kariera ==
Ted Hughes se je rodil v Mytholmroydu v [[Anglija|Angliji]]. Njegov oče je delal v trafiki. Hughes je svoje otroštvo preživel na kmetijah in v naravi. Bratu je pomagal pri lovu in ribarjenju. Njegov stik z naravo in živalmi je močno vplival na njegovo pisanje. Obiskoval je srednjo šolo Mexborough, kjer so učitelji spodbujali njegov talent za pisanje. V šolski reviji [[The Don and Dearne]] je bila objavljena ena izmed prvih njegovih pesmi ''Wild West''.&lt;ref&gt;Bell (2002)p.4&lt;/ref&gt;

Med letoma 1949–1951 je služil svoj [[vojaški rok]], kjer je imel čas prebirati [[Shakespeare|Shakespeara]]. Nato se je vpisal na Cambridge na študij angleščine, a je raje nadaljeval in končal študij arheologije in antropologije. Po končani diplomi je imel več različnih priložnostnih del, delal je tudi v [[Londonski živalski vrt|Londonskem živalskem vrtu]], kjer je lahko od blizu opazoval živali. 

25. februarja 1956 je Hughes z prijateljem priredil zabavo ob izidu študentske revije [[St. Botolph's Rewiev]], v kateri so bile objavljene štiri pesmi, ki jih je napisal Hughes. Na zabavi je spoznal Sylvio Plath, ki je takrat že objavljala svojo poezijo  in zanjo prejela tudi nagrade. Poročila sta se štiri mesece kasneje.

Leta 1957 je izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom ''Jastreb v dežju'', s katero je osvojil tudi nagrado [[Somerset Maugham Award]]. Zbirka je doživela lep sprejem s strani kritikov. Izbrane pesmi prikazujejo ravnotežje dveh sil; mogočna ptica v nenaklonjenem, kaotičnem svetu, kjer se bori za svoj obstoj. 

Isto leto je par odšel v ZDA. Plath je poučevala na [[Smith College|Smith Collegeu]], Hughes pa na [[Univerza Massachusettsa|Univerzi Massachusettsa]]. Tam sta spoznala [[Leonard Baskin|Leonarda Baskina]], ki je kasneje ilustriral več Hughesovih del, vključno z ''Vranom''. Leta 1959 sta se vrnila v London, v stanovanje na [[Primrose Hill|Primrose Hillu]]. Hughes je pisal programe za [[BBC]], različne članke, eseje in pesmi, ki jih je kasneje objavil v pesniških zbirkah ''Recklings'' (1966) in [[Wodwo]] (1967). Leta 1960 je objavil svojo drugo pesniško zbirko [[Lupercal]]. Naslov je dobila po ciklu pesmi, ki slavijo istoimenske starorimske obrede. S tem delom se je začel poglabljati v [[mit|mite]] in ezoterične običaje; [[šamanizem]], [[alkimija]] ...

Leta 1960 se jima je rodila hčer [[Frieda Hughes]], dve leti kasneje pa še sin [[Nicholas Hughes]]. Leta 1961 so se preselili v Devon, saj je Hughes slabo prenašal mestni vrvež. Poleti 1962 je imel Hughes afero z [[Assia Wevill|Assio Wevill]]. Jeseni 1962 sta se Plath in Hughes ločila, Plath je z otrokoma odšla nazaj v London, kjer je februarja 1963 storila samomor.&lt;ref&gt;Kirk, Connie Ann (2004). Sylvia Plath: A Biography. Greenwood Publishing Group. pp. xx. ISBN 978-0-313-33214-2.&lt;/ref&gt;

Ker uradno še nista bila ločena, je bil Hughes izvršitelj njene oporoke, po njeni smrti, leta 1965 je uredil in objavil zbirko pesmi, ki jih je napisala v zadnjih mesecih svojega življenja. Zbirka ima naslov ''Ariel''. Tri leta po njeni smrti Hughes ni pisal poezije, obrnil se je k prozi za otroke in k pisanju knjižnih ocen za revije in časopise. Po svojem potovanju po [[Irska|Irski]] je spet začel pisati pesmi. Leta 1967 je izšla njegova zbirka deloma avtopoetskih esejev ''Poetry in the Making''. Istega leta je z Assio Wevil dobil hčer Shuro. Za mladino je izdal dve mitološki pripovedi; ''The Iron Man'' in ''The Iron Woman''. 

Leta 1969 je skupaj z njuno hčerko samomor storila tudi Assia Wevell, na isti način kot Plath. Po njuni smrti se se pojavile obtožbe, da je bil Hughes nasilen do obeh; do Plath in Wevell. 

Avgusta 1970 se je Ted Hughes poročil s Carol Orchad, s katero je ostal do svoje smrti. 

Hughes je leta 1984 dobil naziv Poet Laureate. Pred njegovo smrtjo mu je [[Kraljica Elizabeta II.]] podelila [[Red za zasluge (Združeno kraljestvo)|red za zasluge]].

28. oktobra 1998 je Ted Hughes umrl zaradi [[miokardni infarkt|srčnega napada]].  

== Teme ==
Hughesova dela vsebujejo prizore z živalmi in prikazujejo boj za preživetje, ter krutost, ki je za to potrebna. Hkrati pa naslika podobe mogočnih živali, ki kažejo svojo moč. Uporablja simbole narave, da ustvari temačno in na trenutke srhljivo vzdušje. Kot pesnik je verjel v zdravilno moč pesniške besede in njeno obdarjenost z mitom. 

== Dela ==

==== Zbirke ====
* 1957 ''The Hawk in the Rain'' (Jastreb v dežju)
* 1960 ''Lupercal''
* 1967 ''Wodwo''
* 1970 ''Crow: From the Life and the Songs of the Crow'' (Vran) 
* 1975 ''Cave Birds''
* 1977 ''Gaudete''
* 1979 ''Moortown''
* 1983 ''River''
* 1986 ''Flowers and Insects''
* 1998 ''Birthday Letters'' (Pisma za rojstni dan) (prejela več nagrad
==== Proza ====
* 1967 Poetry Is, Doubleday (New York)
* 1967 Poetry in the Making (Faber and Faber, London )
* 1994 Winter Pollen: Occasional Prose, (zbirka esejev), uredil William Scammell (Faber and Faber, London) 
==== Za otroke ====

* 1961 Meet my Folks! (ilustriral George Adamson)
* 1963 How the Whale Became (ilustriral George Adamson)
* 1963 The Earth-Owl and Other Moon-People (ilustriral R.A. Brandt)
* Nessie the Mannerless Monster (ilustriral Gerald Rose)
* 1968 The Iron Man (naprej ilustriral George Adamson, 1985 Andrew Davidson in 2019 Chris Mould)
* 1970 Coming of the Kings and Other Plays
* 1976 Season Songs (ilustriral Leonard Baskin)
* 1978 Moon-Bells and Other Poems (ilustrirala Felicity Roma Bowers)
Poleg tega je pisal tudi prevode in igre. 

== Kontroverznost ==

Ker sta bila s Sylvio Plath ob njeni smrti uradno še vedno poročena je ob njeni smrti Hughes upravljal njeno zapuščino. Mnogi so ga kritizirali ker v zbirki ''Ariel'', ki jo je objavil po njeni smrti ni objavil nekaterih pesmi (''The Jailer in The Rabbit Catcher''), ki so vsebovale teme nasilja in posilstva. Sam je priznal tudi, da je uničil njen zadnji dnevnik, ki ga je pisala o njunih zadnjih skupnih mesecih. V zbirki ''The Journals of Sylvia Plath'' (1982) je Hughes v spremni besedi trdil, da je to storil da bi zaščitil svoje otroke.&lt;ref&gt;Plath, Sylvia (1982). The journals of Sylvia Plath. Internet Archive. New York : Dial Press. ISBN 978-0-385-27223-0.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Viri ==
{{Zbirka}}
* Britannica Editors. &quot;Ted Hughes&quot;. Encyclopedia Britannica, 25 Feb. 2026, https://www.britannica.com/biography/Ted-Hughes. Accessed 11 May 2026.
* Feinstein, Elaine. ''Ted Hughes: the life of a poet'' W. W. Norton, 2001. 
* Hughes, Ted. ''Pisma za rojstni dan''. Cankarjeva založba, Ljubljana 2005. ISBN 961-231-468-3
* Hughes, Ted. ''Vran''. Študentska založba, Ljubljana 1999. ISBN 961-6211-73-0

{{DEFAULTSORT:Hughes, Ted}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleški pesniki]]
[[Kategorija:Angleški prevajalci]]
[[Kategorija:Angleški romanopisci]]
[[Kategorija:Angleški dramatiki]]
[[Kategorija:Angleški pisatelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Cambridgeu]]</text>
      <sha1>7u393z554iodihopgd31n12bp7tj6j9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suzana Matić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602430</id>
    <revision>
      <id>6677290</id>
      <parentid>6674748</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:33:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ModriDirkac</username>
        <id>89613</id>
      </contributor>
      <comment>pravilno</comment>
      <origin>6677290</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2122" sha1="41lmqln1fhgxhl170dvuvnms8gukcom" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Suzana Matić''', [[Hrvati|hrvaška]] [[pisatelj]]ica, [[Pesnik|pesnica]] in [[arhitekt]]ka, * {{Wikidata|p569}}, [[Mainz]], [[Nemčija]].

Piše v [[hrvaščina|hrvaščini]].

V Zagrebu je doštudirala arhitekturo. Podnevi dela kot arhitektka-projektantka, svoja dela pa piše ponoči. Prvo knjigo je knjige izdala leta 2012, ''Samosanacije ''. Sledile so ''Koliko sam puta okidala s boka'' (2015), zbirka poezije ''Drugojačija ''(2016), ''Usnena predaja'' (2019), knjiga zgodb ''Ne naginji se unutra'' (2017) in ''Leglo ''(2022) ter pesniška zbirka ''Ni na asfaltu, ni na zemlji'' (2024). Knjiga ''Samosanacije ''je izšla tudi v Beogradu leta 2015. V Romuniji je leta 2017 pri založbi Editura Pim izšla njena trojezična pesniška zbirka ''Poezii Alesee''. Njene zgodbe so bile objavljene v ''[[Večernji list|Večernjem listu]]'', ''Zborniku Trećeg programa'', ''Književni republiki'', ''Fantomu slobode'' in ''Zborniku gornjogradskog književnog glasnika'', njene pesmi pa v revijah ''Poezija'', ''Artikulacije ''in ''Zarez''. Tekste iz njenih del so večkrat prebirali v oddajah na Tretjem programu Hrvaškega radia. Njena besedila so bila prevedena v angleščino v revijah ''Relations'' in ''Underpass''.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://fraktura.hr/autori/suzana-matic/ |title=Suzana Matić |website=Fraktura.hr |access-date=11.5.2026 |archive-date= |archive-url= |url-status=}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://www.facebook.com/suzana.matic.12 Facebook stran ]
* [https://elektronickeknjige.com/?s=suzana+mati%C4%87 Besplatni autorski sadržaj na portalu elektronikenjige.com]
* [https://hrvatskodrustvopisaca.hr/clan/matic-suzana/ Hrvatsko društvo pisaca - profil]
* [https://www.croatian-literature.hr/zzindex_sing_auth.php?tekst_id=347&amp;autor=1&amp;menu_id=7 O pisateljici (v angleščini)]

{{normativna kontrola}}
{{Škrbina-književnik}}

{{DEFAULTSORT:Matić, Suzana}}
[[Kategorija:Hrvaški arhitekti]]
[[Kategorija:Hrvaški pesniki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Zagrebu]]</text>
      <sha1>41lmqln1fhgxhl170dvuvnms8gukcom</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jon Brower Minnoch</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602436</id>
    <revision>
      <id>6677144</id>
      <parentid>6674476</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:39:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slovnica</comment>
      <origin>6677144</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7228" sha1="hmsh79bg1atlg24rnz0kd89qjmg7znr" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|name=Jon Brower Minnoch|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|citizenship=|known_for=Najbolj debel človek v zgodovini.|occupation=}}
'''Jon Brower Minnoch''', [[Američani|ameriški]] [[Taksist (poklic)|taksist]], * [[29. september]] [[1941]] [[Seattle]], [[Washington, D.C.|Washington]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[4. september]] [[1983]] [[Seattle]], [[Washington, D.C.|Washington]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Najbolj je znan kot najtežji zabeleženi človek v zgodovini, saj je na vrhuncu telesne teže tehtal 635 kilogramov. Minnoch, ki je bil [[Debelost|debel]] že od otroštva, je v odrasli dobi običajno tehtal 363–408 kilogramov. Bil je lastnik taksi podjetja in je delal kot voznik okoli svojega doma na otoku Bainbridge v Washingtonu.

V poskusu hujšanja se je Minnoch po zdravnikovih navodilih lotil diete s 600 kcal (2500 kJ) na dan. Zaradi tega je bil Minnoch približno tri tedne priklenjen na posteljo, preden se je marca 1978 končno strinjal z odhodom v bolnišnico. Več kot ducat gasilcev ga je prepeljalo v Medicinski center Univerze v Washingtonu v Seattlu. Zdravniki so Minnochu diagnosticirali ogromen edem, endokrinolog pa je ocenil njegovo težo na približno 635 kilogramov. Zdravniki so mu predpisali dieto z 1200 kcal (5000 kJ) na dan, kjer je po približno dveh letih v bolnišnici izgubil več kot 408 kg – največja dokumentirana izguba teže pri ljudeh v tistem času. Po odpustu iz bolnišnice je Minnoch ponovno pridobil veliko teže in umrl septembra 1983, ob smrti pa je tehtal skoraj 363 kg. Minnochova krsta je zasedla dve grobni mesti na pokopališču Mount Pleasant v Seattlu. 

== Življenjepis ==

=== Zgodnje in zasebno življenje ===
[[Slika:Jon Minnoch (infant).jpg|levo|sličica|228x228_pik|Jon Brower Minnoch kot dojenček s svojima staršema.]]
Minnoch se je rodil leta 1941 v [[Seattle|Seattlu]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], Johnu Minnochu in June (rojeni kot Brower). Ob rojstvu je tehtal približno 3 kg. Ko je bil Minnoch dojenček, sta se njegova starša preselila iz Seattla v stanovanje v hotelu v Bellinghamu. Bil je edinec. Minnochov oče je delal kot strojnik in je leta 1962 umrl zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega napada]]. Minnochova mati je diplomirala na Univerzi Seattle Pacific in delala kot registrirana medicinska sestra v bolnišnici Providence, kasneje pa kot telefonistka. June je umrla leta 1986, tri leta po sinu. Minnochov dedek Peter se je rodil na [[Škotska|Škotskem]] in se leta 1876 preselil v [[Ogden City]] v [[Utah|Utahu]] z gibanjem svetih iz poslednjih dni.
[[Slika:Jon Brower Minnoch mug shot.jpg|sličica|292x292_pik|Jon Brower Minnoch ob aretaciji zaradi vloma.]]
Minnoch je že od otroštva trpel za [[Debelost|debelostjo]]. Pri 12 letih je tehtal 133 kg. Pri 22 letih je tehtal 178 kg in leta 1963 dosegel 320 kg. Minnoch je običajno tehtal 363–408 kg in je bil visok 1,85 m. Njegov odstotek telesne maščobe je bil približno 80 %. Minnoch je dejal, da je bil zadrževanje [[Voda|vode]] glavni vzrok za njegovo debelost. Britanski specialist za debelost [[David Haslam]] trdi, da je bilo Minnochovo zadrževanje vode posledica njegove velike teže, ne pa njen vzrok.

Kljub svojemu stanju se je Minnoch trudil živeti običajno življenje in izjavil, da &quot;ni na noben način invalid&quot;. Obiskoval je srednjo šolo Bothell in 17 let vozil taksije. 29. decembra 1960 je Minnoch zagrešil vlom druge stopnje. Leta 1963 se je poročil z ženo [[Jean McArdle]]. Par je skupaj vodil Bainbridge Island Taxi Co., takrat edino taksi podjetje na otoku. Po besedah prijatelja je imel Minnoch na otoku sloves &quot;toplega in zabavnega družinskega človeka&quot;. Marca 1978 je Minnoch tehtal 12-krat več kot njegova 50 kg težka žena, s čimer je podrl rekord za največjo razliko v teži med zakoncema. Minnoch in McArdle sta se ločila leta 1980 in leta 1982 se je poročil s [[Shirley Ann Griffin]]. Imel je dva sinova, Johna in Jasona.

=== Hospitalizacija in smrt ===
Minnoch se je sčasoma &quot;tako naveličal&quot; prekomerne teže, da se je odločil, da bo vnos hrane zmanjšal na &quot;skoraj nič&quot;. Na zdravniški recept je prešel na 600-kalorično dieto, ki je vsebovala samo [[Zelenjava|zelenjavo]]. Jemal je tudi velike odmerke diuretika, ki ni uspel odstraniti odvečne tekočine iz telesa. Po približno treh tednih šibkosti in priklenjenosti na posteljo je poslušal ženine prošnje, naj gre v bolnišnico. Minnocha so marca 1978 sprejeli v Medicinski center Univerze v Washingtonu v Seattlu zaradi [[Srčno popuščanje|srčnega]] in dihalnega popuščanja. Gasilci so bili prisiljeni odstraniti okno na njegovem domu in ga položiti na debel kos vezane plošče. Minnoch se ni mogel premikati ali govoriti. Za prevoz v bolnišnico je bilo potrebnih več kot ducat gasilcev, reševalcev in posebej prirejenih nosil. Tam so ga položili na dve skupaj potisnjeni postelji, trinajst reševalcev pa ga je prevalilo.

V bolnišnici so Minnochu diagnosticirali ogromen edem, stanje, pri katerem se v telesu kopiči odvečna zunajcelična tekočina. Zaradi slabega zdravja je bilo merjenje njegove teže s tehtnico nemogoče. Vendar je endokrinolog [[Robert Schwartz]] ocenil, da je tehtal približno 635 kilogramov. Po Schwartzovih besedah je bil verjetno več kot to. Bil je za vsaj 136 kilogramov najtežja oseba, kar so jih kdaj zabeležili, in verjetno najbolj nenavadna stvar pri Minnochovem primeru je bila, da je preživel. Dosegel je najvišji indeks telesne mase 186 kg/m in je bil več dni na respiratorju. Aprila 1978 so zdravniki njegovo zdravstveno stanje opisali kot &quot;kritično&quot;. Schwartz je dejal, da je Minnoch kazal simptome Pickwickovega sindroma, pri katerem nezadostno dihanje povzroči zvišanje ravni [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] v krvnem obtoku.
[[Slika:Minnoch tombstone.jpg|sličica|281x281_pik|Minnochev grob na pokopališču.]]
Minnoch je ostal v bolnišnici dve leti in je bil na dieti z 1200 kcal (5000 kJ) na dan. Ko so ga odpustili iz bolnišnice, je tehtal 216 kg, izgubil pa je 419 kg, kar je bila takrat največja dokumentirana izguba teže pri ljudeh. Upal je, da bo sčasoma dosegel težo približno 95 kilogramov, in izjavil: »Čakal sem 37 let, da sem dobil to priložnost za novo življenje.« Kljub temu pa je kmalu spet začel pridobivati na teži. Nekaj več kot leto dni pozneje, oktobra 1981, je bil ponovno sprejet v bolnišnico, potem ko se je njegova teža povečala na 432 kg; v samo sedmih dneh mu je uspelo pridobiti 91 kg. Umrl je 23 mesecev pozneje, 4. septembra 1983, v starosti 41 let. Ob smrti je tehtal 362 kg. Glede na njegovo mrliško listino je bil Minnochov neposredni vzrok smrti [[srčni zastoj]], k čemur sta prispevala še odpoved dihanja in restriktivna pljučna bolezen. Pokopan je bil v leseni krsti iz vezane plošče debeline 19,1 mm, obložene s tkanino. Krsta je zasedla dve parceli pokopališča, za prevoz krste na pokopališče Mount Pleasant pa je bilo potrebnih približno 11 mož.

== Glej tudi ==
* [[Seznam najdebelejših ljudi v zgodovini]]

==Sklici==
{{sklici}}
{{DEFAULTSORT:Minnoch, Jon Brower}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Američani]]
[[Kategorija:Debelost]]</text>
      <sha1>hmsh79bg1atlg24rnz0kd89qjmg7znr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Avtocesta M70, Madžarska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602441</id>
    <revision>
      <id>6677206</id>
      <parentid>6675693</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:53:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677206</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8330" sha1="94wizexkb6z7q78ibpxtjk2lxrqvan7" xml:space="preserve">{{Short description|Cesta na Madžarskem}}
{{Infobox road
|country    = HUN
|type       = M
|route      = 70
|map        = M70 Autóút Hungary.png
|map_notes  = [[File:000080 Navy Blue Square.svg|10px|alt=legenda zemljevida - modra]] ''v uporabi'' [[File:Grey.PNG|10px|alt=legenda zemljevida - siva]] ''druge avtoceste''
|image= Korongi.jpg
|image_notes=Most Korongi na M70
|e-road     = {{jct|country=HUN|E|653}}
|length_km  = 21
|terminus_a = {{jct|country=HUN|M|7}} blizu [[Letina|Letine]]
|junction   =
|terminus_b = meja s [[Slovenija|Sloveniji]] → {{jct|country=SVN|A|5}} 
|counties   = [[Zalska županija]]
|cities     =
}}
'''Avtocesta M70''' ({{langx|hu|M70-es autópálya}}) je [[Avtoceste na Madžarskem|avtocesta]] na [[Madžarska|Madžarskem]], ki povezuje [[Avtocesta M7, Madžarska|avtocesto M7]] s [[Slovenija|slovensko]] [[Avtocesta A5|avtocesto A5]].&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://hungarytoday.hu/orban-sarec-slovenia-migration-aid-africa/ |title=Orbán to Slovenian PM: 'We Are Well Aware of What Mass Illegal Migration Mean' |date=2019-10-28 |website=Hungary Today |publisher=Hungary Today |location=Hungary |access-date=2020-01-06 |archive-date=2019-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191117212304/https://hungarytoday.hu/orban-sarec-slovenia-migration-aid-africa/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=77ukDwAAQBAJ&amp;q=M70&amp;pg=PA165 |title=Proceedings fib Symposium in Budapest Hungary Vol1 |last=Concrete |first=FIB-International Federation for Structural |date=2005-05-01 |publisher=FIB - Féd. Int. du Béton, [[Hungarian Academy of Sciences]] |location=Hungary |isbn=9789634208389 |access-date=2020-01-06}}&lt;/ref&gt; Cesta je dolga 21&amp;nbsp;km, najvišja dovoljena hitrost na njej pa je 130&amp;nbsp;km/h. Zadnji odsek avtoceste je bil dokončan leta 2006. Z odprtjem preostalih odsekov na avtocest [[Avtocesta M7 motorway, Madžarska|M7]] avgusta 2008 je bila vzpostavljena neposredna povezava med [[Budimpešta|Budimpešt]]&lt;nowiki/&gt;o in Slovenijo. Hitra cesta med priključkoma Letuna in Tornyiszentmiklós je bila prvotno le dvopasovna., od 13. decembra 2019 pa je v celoti urejena kot štiripasovna avtocesta. Projekt je izvedlo podjetje [[Colas Group]].&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.colas.com/en/group/activities/roads |title=Roads |last=admin |date=2014-11-13 |website=Colas |publisher=[[Colas Group]] |location=France |access-date=2020-01-06}}&lt;/ref&gt;

== Časovnica ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Odsek
!Dolžina
!Odprto
!Opomba
|-
|[[Letina]] (M1) – [[Tornyiszentmiklós]]
|186 km
|bgcolor=&quot;#B9FFC5&quot;|Enojni vozni pas: november 2004&lt;br /&gt;Drugi vozni pas: 13. december 2019
|
|-
|Tornyiszentmiklós do meje
|20 km
|bgcolor=&quot;#B9FFC5&quot;| Jesen 2005
|Popolnoma avtocesta
|}

== Opis trase ==
Trasa je v celotni dolžini zasnovana kot [[avtocesta]]. Največja dovoljena hitrost je 130 km/h, vozišče pa sestavljata dva vozna in dva prehitevalna pasova z odstavnim pasom [[File:2 active lanes and 1 emergency.svg|75px]] (cesta s profilom 2x2 in odstavnim pasom).

Slovenija in Madžarska sta s povezavo slovenske [[Avtocesta A5|avtoceste A5]] in madžarske avtoceste M70 vzpostavili neposredno avtocestno povezavo med državama. Avtocesti se stikata na državni meji in se navezujeta med [[Mejnik|mejnima kamnoma]] A603 in A604.&lt;ref name=&quot;w206&quot;&gt;{{cite web|title=PISRS - Pravno informacijski sistem RS|website=Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o vzpostavitvi hitrocestne povezave Pince/Tornyiszentmiklós (BHUHPT)|url=https://pisrs.si/pregledNpb?idPredpisa=ZAKO3373&amp;idPredpisaChng=ZAKO3373|access-date=2026-05-11|date=29. 5. 2002|publisher=}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!scope=&quot;col&quot;|[[Županije Madžarske|Županija]]
!scope=&quot;col&quot;|km
!scope=&quot;col&quot;|Vrsta
!scope=&quot;col&quot;|Destinacija
!scope=&quot;col&quot;|Opombe
|-
|rowspan=9; align=center|[[File:Coa Hungary County Zala (2010-).svg|25px]]&lt;br&gt;[[Zalska županija|Zala]]
| style=&quot;background:#dfd;&quot; align=center | 0
| style=&quot;background:#dfd;&quot; align=center |[[File:AB-Kreuz-blau.svg|20px|Interchange]]
| style=&quot;background:#dfd;&quot;|{{Jct|country=HUN|M|7|E|65|E|71}} – [[Budimpešta]], [[Velika Kaniža]]
----
{{Jct|country=HUN|M|7|E|65|E|71}} – [[Letina]] → [[Zagreb]] ([[Hrvaška|HR]])
| style=&quot;background:#dfd;&quot;|Južni konec [[File:Hungary road sign E-016.svg|20px|Avtocesta]] avtoceste in [[Evropska pot E653|evropske poti E653]].
----
Začetek merjenja kilometrov
----
[[Avtocestni razcep]]
|-
| align=center | 1
| align=center |[[File:AB-Brücke.svg|20px|Most]]
| [[:hu:Korongi híd|Korongi híd]]
| Dolžina: 115,6 m
----
''híd'' pomeni [[most]]
|-
| align=center | 2
| align=center |[[File:AB-AS-blau.svg|20px|Izhod]]
|[[File:7 (Hu) Otszogletu zold tabla.svg|30px]] [[Glavna cesta 7Nadžarska|Glavna cesta 7]] – [[Letina]], [[Zagreb]] ([[Hrvaška|HR]]) / [[Budimpešta]]
| 
|-
| align=center | 11
| align=center | [[File:AB-AS-blau.svg|20px|Izhod]]
|[[Csörnyeföld]], [[Murarátka]] / [[Muraszemenye]]
| Povezava do M70 Autohof
|-
| align=center | 15
| align=center |[[File:Hungary road sign E-046.svg|20px|Počivališče]]
| Csörnyeföldi pihenőhely
| parkirišče, WC in voda
----
''pihenőhely'' pomeni [[počivališče]]
|-
| align=center | 
| align=center |[[File:AB-Fluss.svg|20px|Most]]
| [[Kerka]] híd
| 
|-
| align=center | 18
| align=center |[[File:AB-AS-blau.svg|20px|Izhod]]
|[[Lenti]], [[Tornyiszentmiklós]]
|
|-
| align=center | 20
| align=center |[[File:Hungary road sign E-046.svg|20px|Počivališče]]
| Tornyiszentmiklósi pihenőhely
| 
|-
| style=&quot;background:#dfd;&quot; align=center| 21
| style=&quot;background:#dfd;&quot; align=center|[[File:EU-Icon.svg|20px|Mejni prehod znotraj EU]]
| style=&quot;background:#dfd;&quot;|Tornyiszentmiklós (H) – [[Pince]] (SLO) [[Mejni prehod|mejni prehod]]&lt;br&gt;{{Jct|country=SVN|A|5|E|653}} – [[Maribor]] proti [[Ljubljana|Ljubljani]]
| style=&quot;background:#dfd;&quot;|Mejni prehod Tornyiszentmiklós proti Sloveniji → Avtocesta A5.
----
Severni konec avtoceste, kjer poteka tudi evropska pot E653.
|}

== Vzdrževanje ==
Za upravljanje in vzdrževanje ceste skrbi družba  [https://mkif.hu/en/ MKIF Magyar Koncessziós Infrastruktúra Fejlesztő Zrt.] (madžarska koncesijska družba za razvoj infrastrukture). 

==Cestnina==
Od leta 2015 je avtocesta M70 v celoti cestninska cesta. Madžarski sistem pozna dve glavni vrsti plačila cestnine:

* ''časovno omejene'' vinjete (sistem [[Vinjeta|e-vinjet]]) - za avtomobile, kombije in motorna kolesa do 3,5 tone je treba kupiti vinjeto, ki od 1. januarja 2024 stane 6.400 [[Madžarski forint|madžarskih forintov (Ft)]] za 10 dni, 10.360 Ft za 1 mesec in 57.260 Ft za eno leto.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://toll-charge.hu/articles/article/toll-free-sections|title=National Toll Payment Services PLC - E-vignette rates from 1 January 2024|website=toll-charge.hu}}&lt;/ref&gt;

* ''regionalne'' vinjete (letna vinjeta za [[Županije Madžarske|madžarske županije]]):

{| class=&quot;wikitable&quot;
|- 
!Vrsta županijske vinjete !! Razpoložljiv odsek
|-
|[[Zalska županija|Zala]]
| celotna dolžina (0&amp;nbsp;km – 21&amp;nbsp;km)
|}

==Evropska pot==
{| border=1 cellpadding=2 style=&quot;margin-left:1em; margin-bottom: 1em; color: black; border-collapse: collapse; font-size: 95%;&quot;
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;00008B&quot; style=&quot;color: white;&quot;
| Name
|colspan=2| Route
|-
|[[File:E653-HUN.svg|40px|link=European route E653]]
| align=&quot;right&quot;|21&amp;nbsp;km || [[File:M7 (Hu) Otszogletu kek tabla.svg|25px]] Letina [[File:AB-Kreuz-blau.svg]] (0) – {{flagicon|SLO}} [[File:Avtocesta A5.svg|30px]] ''Avtocesta A5''
|}

== Pomembni objekti ==
; Most
* Most Korongi ({{lang|hu|Korongi híd}}; 115,6 m) preko avtoceste [[M7 motorway (Hungary)|M7]]

== Glej tudi ==

* [[Ceste na Madžarskem]]
* [[Vseevropsko cestno omrežje]]
{{Portal|Hungary|Roads}}
==Sklici==
{{Reflist}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Autópálya M70}}
* [https://www.drivebestway.com/motorways/hu/m70 Seznam izvozov z avtoceste M70]
* [http://toll-charge.hu/ National Toll Payment Services Plc.] (v madžarščini, nekatere informacije tudi v angleščini)
* [http://www.nif.hu/ National Infrastructure Developer Ltd.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612053945/http://nif.hu/ |date=2018-06-12 }}

{{Motorways in Hungary}}

{{DEFAULTSORT:M70 Motorway (Hungary)}}
[[Kategorija:Avtoceste na Madžarskem|70]]</text>
      <sha1>94wizexkb6z7q78ibpxtjk2lxrqvan7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Delta (revija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602510</id>
    <revision>
      <id>6677347</id>
      <parentid>6675127</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:39:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677347</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45563" sha1="bc35sh0pif1gxd4ugveunroagepc3fz" xml:space="preserve">{{short description|Poljska mesečna poljudnoznanstvena revija.}}
{{Infobox magazine
| title           = Delta
| image_file      = 
| caption         = 
| frequency       = [[mesečnik|mesečno]]
| founder         = 
| founded         = 
| firstdate       = 1974{{r|plaw-2009}}
| editor          = [[Szymon Charzyński]]{{r|spl02}}{{r|spl03}}
| country         = {{POL}}
| based           = [[Varšava]]
| language        = [[poljščina]]
| website         = {{URL|http://www.deltami.edu.pl|deltami.edu.pl}}
| issn            = 0137-3005
}}
[[slika:Zamowienie artykulu.jpg|thumb|right|220px|Odgovor [[Roman Sikorski|Romana Sikorskega]] na prošnjo za naročilo prvega članka v ''Delti'', 1973.]]
'''''Delta''''' ({{langx|pl|Delta}})  je [[Poljska|poljska]] [[mesečnik|mesečna]] [[poljudnoznanstvena revija]], posvečena predvsem [[matematika|matematiki]],{{r|bart-2016}} [[fizika|fiziki]],{{r|meis-2016}} [[astronomija|astronomiji]], [[računalništvo|računalništvu]] in [[biologija|biologiji]],{{r|fiku-2018}} ki jo izdaja [[Univerza v Varšavi]] v sodelovanju s štirimi poljskimi [[znanstveno društvo|znanstvenimi društvi]]:

* [[Poljsko matematično društvo]] (PTM)
* [[Poljsko fizikalno društvo]] (PTF)
* [[Poljsko astronomsko društvo]] (PTA){{r|spl00}}
* [[Poljsko računalniško društvo]] (PTI)

Izhaja od leta 1974{{r|plaw-2009}} (s kratkim premorom med [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnim stanjem na Poljskem]] med letoma 1981 in 1983). Vsebina ''Delte'' je namenjena dijakom in študentom ter raziskovalcem. Članke pišejo predvsem raziskovalci, ki delajo na [[:kategorija:Univerze na Poljskem|poljskih univerzah]], vendar reviji prispevajo tudi študenti.{{r|spl01}} Glavni urednik od leta 2018 je Szymon Charzyński.{{r|spl02}}{{r|spl03}}

Leta 2024 je revija prejela veliko nagrado na tekmovanju »[[Popularizoror znanosti (tekmovanje)|Popularizator znanosti]]«, ki ga organizirata [[Poljska tiskovna agencija]] (PAP) in [[Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo (Poljska)|Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo]] (MNiSW).{{r|kacz-2024}} Obrazložitev velike nagrade tekmovanja »Popularizator znanosti« za leto 2024 se je glasila:{{r|kacz-2024}} »Za pol stoletja popularizacije matematike, fizike, astronomije in računalništva na zelo visoki ravni. Za sposobnost vključevanja znanstvenikov, doktorskih študentov in učiteljev v te dejavnosti. Za visoko vsebinsko in uredniško kakovost svojih publikacij.«

== Zgodovina ==

Revija je začela izhajati začela leta 1974{{r|spl04}} {{snd}} čeprav je poskusna naklada prve številke v nakladi 50 izvodov izšla že 8. decembra 1973,{{r|spl05}} s kratkim premorom po uvedbi [[vojno stanje na Poljskem (1981–1983)|vojnega stanja]]. Od ustanovitve revije do 30. septembra 2018 je bil njen glavni urednik [[Marek Kordos]]. Od 1. oktobra 2018 je glavni urednik [[Szymon Charzyński]]. Predsedniki uredniškega odbora, ki so zaporedoma delovali od leta 1974, so bili: [[Leon Jeśmanowicz]], [[Grzegorz Białkowski]], [[Janusz Zakrzewski]], [[Wojciech Żakowski]], Marta Kicińska-Habior, [[Wiesław Żelazko]], [[Jan Gaj]], [[Michał Konrad Nawrocki]] in [[Krzysztof Ciesielski (matematik)|Krzysztof Ciesielski]].

Članke najpogosteje pišejo akademski delavci poljskih univerz in tehniških univerz {{snd}} zlasti tisti, ki so povezani s predmetnikom revije {{snd}} ter študenti. Stavljenje se izvaja s sistemom [[TeX]]. Od februarja 2020 je cena ene številke določena na 5,50 PLN.

Od leta 1982 revija gosti Ligo za reševanje problemov Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko (Klub 44M), od leta 1985 pa Ligo za reševanje problemov Fakultete za fiziko Univerze v Varšavi in uredniški odbor ''Delte'' (Klub 44F). Vsaka številka vsebuje objavo problemov {{snd}} trenutno dva na predmet {{snd}} tako iz matematike kot iz fizike. Oddane rešitve oceni ustrezni urednik rubrike {{snd}} ko reševalci zberejo 44 točk, so sprejeti v klub. Klub 44M že od ustanovitve vodi [[Marcin Emil Kuczma]], klub 44F pa vodijo Andrzej Nadolny, Jerzy Brojan in Elżbieta Zawistowska.

Od leta 1990 eno stran v vsaki številki revije zaseda samostojna priloga. Pripravljajo jo sodelavci zunaj uredništva, ki sodelujejo z ''Delto''. Te priloge so bile v kronološkem vrstnem redu: »Epsilon« (Krzysztof Ciesielski, 1992&amp;ndash;1997), »Gammalimatias« ([[Jarosław Wróblewski]], 1998&amp;ndash;2004), »Deltoid« (Joanna Jaszuńska, 2009–2018) in »Kącik początkującego olimpijczyka« (Bartłomiej Bzdęga, od leta 2019).

Od leta 1980 vsaka številka ''Delte'' vsebuje kratko astronomsko kolumno z naslovom »Patrz w niebo« (Poglej v nebo). Zaporedoma so jo uredili: [[Tomasz Chlebowski]], Joanna Udalska, Tomasz Kwast, [[Michał Bejger]], [[Katarzyna Małek]] in Anna Durkalec.

== Dekanova nagrada za najboljši članek v ''Delti'' ==

Dekana Fakultete za fiziko in Fakultete za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi podeljujeta dekanovo nagrado za najboljši članek, objavljen v reviji ''Delta'' v preteklem študijskem letu. Nagrajenci:{{r|spl06}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
! študijsko leto
! avtorji
! naslov
! številka revije
|-
| 2001/02
| Magdalena Sroczyńska-Kożuchowska
| {{ubl|''Pluton {{snd}} planet ali planetoid?''|''Pluton {{snd}} planeta czy planetoida?''}}
| 8/2002
|-
| 2002/03
| {{ubl|Andrzej Hryczuk|Robert Żak}}
| {{ubl|''Modri gozd''|''Niebieski las''}}
| 8/2003
|-
| 2003/04
| [[Paweł Strzelecki (matematik)|Paweł Strzelecki]]
| {{ubl|''Domneva Poincaréja''|''Hipoteza Poincarégo?''}}
| 1/2004
|-
| 2004/05
| Janusz Skalski
| {{ubl|''Svetlobni kvanti''|''Kwanty światła''}}
| 6/2005
|-
| 2005/06
| [[Andrzej Niedzielski]]
| {{ubl|''Točne meritve zvezdnih radialnih hitrosti''|''Precyzyjne pomiary radialnych prędkości gwiazd''}}
| 9/2006
|-
| 2006/07
| Agnieszka Bzowska
| {{ubl|''Tri prevare virusa gripe''|''Trzy oszustwa wirusa grypy''}}
| 12/2006
|-
| 2007/08
| Tomasz Bartnicki
| {{ubl|''Največje število na svetu''|''Największa liczba na świecie''}}
| 3/2008
|-
| 2008/09
| [[Marcin Emil Kuczma]]
| {{ubl|''Zgodovina sveta, merjena v fakultetah''|''Dzieje świata faktoriałem odmierzane''}}
| 4/2009
|-
| 2010/11
| Piotr Różański
| {{ubl|''Koliko prednikov imamo?''|''Ilu mamy przodków?''}}
| 4/2011
|-
| 2009/10
| {{ubl|Aleksander M. Kubica|Wiktor A. Pilewski}}
| {{ubl|''Kako fokusirati svetlobo s tiskalnikom in folijo &amp;ndash; in kaj lahko iz tega nastane''|''Jak skupiać światło przy użyciu drukarki i folii i co z tego wyniknąć może''}}
| 5/2010
|-
| 2011/12
| [[Damian Niwiński]]
| {{ubl|''Nemogoča bližnjica''|''Niemożliwy skrót''}}
| 8/2012
|-
| 2012/13
| [[Przemysław Kiciak]]
| {{ubl|''Najlepše božično drevo''|''Najładniejsza choinka''}}
| 4/2013
|-
| 2013/14
| {{ubl|Urszula Foryś|Paweł Matejek}}
| {{ubl|''O zanimivi uporabi modela plenilec-plen''|''O pewnym ciekawym zastosowaniu modelu drapieżnik-ofiara''}}
| 8/2014
|-
| 2014/15
| Lech Falandysz
| {{ubl|''Potovanje na Mars''|''Wycieczka na Marsa''}}
| 8/2015
|-
| 2015/16
| {{ubl|Barbara Ciesielska|Agnieszka Kowalczyk}}
| {{ubl|''Tam kjer je matematika''|''Tam gdzie matematyka''}}
| 6/2015
|-
| 2016/17
| Marek Grad
| {{ubl|''Kako preučujemo globoko notranjost Zemlje?''|''Jak badamy głębokie wnętrze Ziemi?''}}
| 11/2016
|-
| 2017/18
| Michał Tarnowski
| {{ubl|''Skozi eter do teorije relativnosti''|''Przez eter do teorii względności''}}
| 6/2018
|-
| 2018/19
| Piotr Pikul
| {{ubl|''Sledi matematiki''|''Matematyka torowa''}}
| 8/2019
|-
| 2019/20
| [[Piotr Fita]]
| {{ubl|''Orodja iz svetlobe''|''Narzędzia zrobione ze światła''}}
| 4&amp;ndash;5/2020
|-
| 2020/21
| Jan Sołek
| {{ubl|''Njegovo lordstvo, Mali mehurček''|''Jaśnie Pan bąbelek''}}
| 1/2021
|-
| 2021/22
| Stanisław Cichomski
| {{ubl|''Kako vreči kovanec''|''Jak rzucić monetą''}}
| 6/2022
|-
| 2022/23
| {{ubl|Jan Turczynowicz|Radost Waszkiewicz}}
| {{ubl|''Navijanje medu''|''Nawijanie miodu''}}
| 11/2022
|-
| 2023/24
| Jadwiga Czyżewska
| {{ubl|''Širina koloteka''|''Szerokość ścieżkowa''}}
| 9/2024
|-
| 2024/25
| Maria Pieczarka
| {{ubl|''O najslabši metodi obešanja slik''|''O najgorszej metodzie wieszania obrazków''}}
| 8/2025
|}

== Tekmovanje študentskih matematičnih del ==

Leta 1978 sta uredništvo revije ''Delta'' in Poljsko matematično društvo (PTM) začela organizirati tekmovanje študentskih matematičnih del (KUPzM).{{r|spl07}} Tekmovanje je bilo nato poimenovano po [[Paweł Domański|Pawłu Domańskem]].{{r|spl08}} Prispevki za tekmovanje zajemajo različne veje matematike, kot so:

* [[temelji matematike]] {{snd}} [[matematična logika]] in [[teorija množic]],
* [[algebra]],
* [[geometrija]],
* [[teorija grafov]],
* [[matematična analiza]],
* [[verjetnostni račun]].

Nagrajenci prejmejo denarne nagrade in medalje {{snd}} zlato, srebrno in bronasto {{snd}} čeprav so bili v nekaterih primerih na eni sami podelitvi podeljeni dve zlati medalji ali pa sploh nobena.{{r|spl07}} Trenutna sestava žirije je: Adam Gregosiewicz, Andrzej Komisarski (predsednik), [[Zdzisław Pogoda]], Łukasz Rajkowski in Daniel Strzelecki.{{r|spl09}}

{| class=&quot;wikitable mw-collapsible&quot;
|+ Nagrajenci{{r|spl10}}
!
! leto
! {{efn|name=&quot;op00&quot;}}
! nagrajenci
! naslov dela
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |1
| rowspan=&quot;3&quot; |1978
| Z
| [[Paweł Domański]]
| {{ubl|''[[Fibonaccijevo število]]''|''Liczby Fibonacciego''}}
|-
| S
| Urszula Łach
| {{ubl|''[[diferencialna enačba|Diferencialne enačbe]] in nekatere njihove uporabe v fiziki''|''Równania różniczkowe i niektóre ich zastosowania w fizyce''}}
|-
| B
| Bogusława Grzywacz
|{{ubl|''[[analitična geometrija|Analitična]] predstavitev [[afina preslikava|afine preslikave]] [[ravnina|ravnine]]''|''Przekształcenie afiniczne płaszczyzny na płaszczyznę w ujęciu analitycznym''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 2
| rowspan=&quot;3&quot; | 1979
| Z
| {{ubl|[[Dorota Kuchta]]|[[Piotr Ponikowski]]}}
| {{ubl|''[[diofantska enačba|Diofantske enačbe]] prve stopnje''|''Równania diofantyczne pierwszego stopnia''}}
|-
| S
| Marek Kubowicz
| {{ubl|''[[funkcijska enačba|Funkcijske enačbe]]''|''Równania funkcyjne''}}
|-
| B
| Anna Brzezińska
| {{ubl|''[[Neenakost]]i in njihova uporaba''|''Nierówności i ich zastosowania''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 3
| rowspan=&quot;3&quot; | 1980
| Z
| Zbigniew Jelonek
| {{ubl|''Določena analogija''|''Pewna analogia''}}
|-
| S
| Robert Cozaś
| {{ubl|''Nekatere [[rekurenčna enačba|rekurenčne enačbe]] in njihova uporaba v teoriji [[verižni ulomek|verižnih ulomkov]]''|''Pewne równania rekurencyjne i ich zastosowanie w teorii ułamków łańcuchowych''}}
|-
| B
| Waldemar Hołubowski
| {{ubl|''Inverzija''|''Inwersja''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 4
| rowspan=&quot;3&quot; | 1981
| Z
| Jarosław Wróblewski
| {{ubl|''O [[kongruenca]]h v [[kolobar (algebra)|kolobarju]] [[algebrsko celo število|algebrskih celih števil]]''|''Wokół kongruencji w pierścieniu liczb algebraicznych całkowitych''}}
|-
| S
| Jacek Rzeźnikowski
| {{ubl|''Elementi [[metrična geometrija|metrične geometrije]]''|''Elementy geometrii metrycznej''}}
|-
|B
|Elżbieta Ziarko
| {{ubl|''[[metrični prostor|Metrike mestnih četrti]] in njihove posledice v [[planimetrija|planimetriji]]''|''Metryka miejska i jej konsekwencje w planimetrii''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 5
| rowspan=&quot;3&quot; | 1982
| Z
| [[Mariusz Skałba]]
| {{ubl|''O nekem problemu v [[elementarna teorija števil|elementarni teoriji števil]]''|''O pewnym problemie z elementarnej teorii liczb''}}
|-
| S
| Janusz Kalinowski
| {{ubl|''[[ploskev|Ploskve]] drugega reda in risanje [[kvadrik]]ov z računalnikom''|''Powierzchnie stopnia drugiego i rysowanie kwadryk za pomocą komputera''}}
|-
| B
| Mirosław Matlęga
| {{ubl|''Rezi na [[enostranska ploskev|enostranskih ploskvah]]''|''Rozcięcia powierzchni jednostronnych''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 6
| rowspan=&quot;3&quot; | 1983
| Z
| Jacek Kaleta
| {{ubl|''Izrek o določeni posebni metodi [[integral|integracije]]''|''Twierdzenie o pewnej szczególnej metodzie całkowania''}}
|-
| S
| Wojciech Wałecki
| {{ubl|''Na milnih filmih''|''O błonach mydlanych''}}
|-
| B
| Henryk Łukomski
| {{ubl|''Negacija n-mestnih števil in pridobitev negacije rezultatov v [[desetiški številski sistem|desetiškem sistemu]] brez pretvorbe v [[dvojiški številski sistem|dvojiški sistem]].''|''Negacje liczb n-cyfrowych oraz otrzymywanie wyników negacji w układzie dziesiątkowym bez zamiany na układ dwójkowy''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |7
| rowspan=&quot;3&quot; |1984
| Z
| [[Michał Stanisław Wojciechowski]]
| {{ubl|''O določeni razporeditvi središčnosimetričnih likov''|''O pewnym rozkładzie figur środkowo symetrycznych''}}
|-
| S
| Bogdan Pelc
| {{ubl|''Uporaba [[modularna aritmetika|kongruence]] pri določanju [[kriteriji deljivosti|kriterijev deljivosti]] v poljubnem [[številski sistem|številskem sistemu]]''|''Zastosowanie kongruencji w znajdowaniu cech podzielności w dowolnym układzie liczbowym''}}
|-
| B
| Joanna Karwowska
| {{ubl|''Potenciranje [[matrika|matrik]]''|''Potęgowanie macierzy czwórników''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 8
| rowspan=&quot;2&quot; | 1985
| Z
| Piotr Hajłasz
| {{ubl|''O določeni metodi dokazovanja neenakosti''|''O pewnej metodzie dowodzenia nierówności''}}
|-
| S
| Bogdan Pelc
| {{ubl|''O določeni [[topološka invarianta|topološki invarianti]] [[polieder|poliedrov]] v n-razsežnem prostoru''|''O pewnym niezmienniku topologicznym wielościanów w przestrzeni n-wymiarowej''}}
|-
| 9
| 1986
| Z
| Piotr Jędrzejewicz
| {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[evklidski prostor|evklidskih prostorov]]''|''O pewnych własnościach przestrzeni euklidesowych''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 10
| rowspan=&quot;2&quot; | 1987
| Z
| Andrzej Żuk
| {{ubl|''Opis [[togi premik|togih premikov]] izbranih metričnih prostorov''|''Opis izometrii wybranych przestrzeni metrycznych''}}
|-
| B
| Lucyna Dziedzic
| {{ubl|''Teorija lačne koze''|''Teoria głodnej kozy''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 11
| rowspan=&quot;2&quot; | 1988
| Z
| Andrzej Daniluk
| {{ubl|''O nekaterih transformacijah ravnine''|''O pewnych przekształceniach płaszczyzny''}}
|-
| S
| Adam Czornik
| {{ubl|''[[Steinerjev izrek|Steinerjev]] in [[Mohr-Mascheronijev izrek|Mascheronijev izrek]]''|''Twierdzenia Steinera i Mascheroniego''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 12
| rowspan=&quot;3&quot; | 1989
| Z
| [[Krzysztof Oleszkiewicz]]
| {{ubl|''Skakanje po [[stožnica]]h''|''Skacząc po stożkowych''}}
|-
| S
| Rafał Kapelko
| {{ubl|''[[diferencialni račun|Diferencialni]] in [[integralni račun]] funkcij naravne spremenljivke''|''Rachunek różniczkowy i całkowy funkcji zmiennej naturalnej''}}
|-
| B
| Katarzyna Trójca
| {{ubl|''[[limita funkcije|Limita]] [[kompozitum funkcij|kompozituma funkcij]]''|''Granica złożenia funkcji''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 13
| rowspan=&quot;3&quot; | 1991
| Z
| Marcin Kasperski
| {{ubl|''27 [[konveksna množica|konveksnih množic]] brez [[točkovna simetrija|središčne simetrije]]''|''27 zbiorów wypukłych bez środka symetrii''}}
|-
| S
| [[Grzegorz Zwara]]
| {{ubl|''Skupne [[negibna točka|negibne točke]] komutirajočih [[polinom]]ov''|''Wspólne punkty stałe wielomianów komutujących''}}
|-
| B
| Małgorzata Sęk
| {{ubl|''[[lomljenka|Lomljene]] spirale''|''Łamane spiralne''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 14
| rowspan=&quot;2&quot; | 1992
| Z
| Marek Pycia
| {{ubl|''Določene funkcionalne neenakosti''|''Pewne nierówności funkcyjne''}}
|-
| B
| Krystian Witkowski
| {{ubl|''O določenih rekurzivnih [[zaporedje|zaporedjih]]''|''O pewnych ciągach rekurencyjnych''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 15
| rowspan=&quot;2&quot; | 1993
| S
| Ilona Królak
| {{ubl|''[[Binomski koeficient]] {{snd}} alternativni pogled''|''Symbol Newtona {{snd}} inaczej''}}
|-
| B
| Roman Wencel
| {{ubl|''Branje [[Wacław Franciszek Sierpiński|Sierpińskega]]''|''Czytając Sierpińskiego''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 16
| rowspan=&quot;2&quot; | 1994
| S
| Piotr Wojciech Śniady
| {{ubl|''Geometrijski dokazi izrekov o [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevih ulomkih]]''|''Geometryczne dowody twierdzeń dotyczących ułamków Fareya''}}
|-
| B
| Piotr Matusiewicz
| {{ubl|''Geometrična ilustracija najpogostejših algebrskih sredstev''|''Ilustracja geometryczna najczęściej spotykanych średnich algebraicznych''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 17
| rowspan=&quot;3&quot; | 1995
| Z
| Tomasz Osman
| {{ubl|''Večrazsežna posplošitev [[Bézoutov izrek|Bézoutovega izreka]]''|''Wielowymiarowe uogólnienie twierdzenia Bezouta''}}
|-
| S
| {{ubl|[[Krzysztof Cyprian Krupiński ]]|Karol Tokarczyk}}
| {{ubl|''Prekrivanje več figur znotraj mnogokotnikov''|''Nakładanie się wielu figur wewnątrz wielokątów''}}
|-
| B
| Rafał Łochowski
| {{ubl|''Razmerja med [[limita zaporedja|konvergenco in divergenco]] določenih [[vrsta (matematika)|vrst]]''|''Zależności między zbieżnością i rozbieżnością pewnych szeregów''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 18
| rowspan=&quot;3&quot; | 1996
| Z
| Michał Stukow
| {{ubl|''Kratka zgodovina dokaza določenega [[izrek]]a''|''Krótka historia dowodu pewnego twierdzenia''}}
|-
| S
| [[Adam Osękowski]]
| {{ubl|''Uporaba [[kompleksno število|kompleksnih števil]] v geometrijskih problemih''|''Zastosowanie liczb zespolonych w zadaniach geometrycznych''}}
|-
| B
| {{ubl|Tomasz Kowalski|Artur Wirowski}}
| {{ubl|''[[Kriteriji deljivosti]] števil''|''Cechy podzielności liczb''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 19
| rowspan=&quot;2&quot; | 1997
| Z
| {{ubl|Grzegorz Kapustka|Michał Kapustka}}
| {{ubl|''O nekaterih lastnostih sodostranskih poligonov, [[včrtana krožnica|včrtanih]] in [[očrtana krožnica|očrtanih okrog krožnic]]''|''O pewnych własnościach parzystokątów wpisanych i opisanych na okręgach''}}
|-
| B
| Maciej Mostowski
| {{ubl|''O polinomih s [[celo število|celoštevilskimi vrednosti]], ki so [[kvadrat (algebra)|kvadrati]] celih števil''|''O wielomianach przyjmujących w liczbach całkowitych wartości będące kwadratami liczb całkowitych''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 20
| rowspan=&quot;2&quot; | 1998
| S
| {{ubl|Michał Ślęzak|Michał Tkacz}}
| {{ubl|''[[Sfera]] dvanajstih [[točka (geometrija)|točk]]''|''Sfera dwunastu punktów''}}
|-
| B
| Jakub Gismatullin
| {{ubl|''O nekaterih lastnostih [[vsota|vsote]] [[števka|števk]]''|''O pewnych własnościach sumy cyfr''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 21
| rowspan=&quot;2&quot; | 1999
| Z
| Jakub Onufry Wojtaszczyk
| {{ubl|''O številu razdelitev [[konveksni mnogokotnik|konveksnega]] [[mnogokotnik]]a na [[paralelogram]]e''|''O liczbie podziałów wielokąta wypukłego na równoległoboki''}}
|-
| S
| {{ubl|Łukasz Kamiński|Paweł Rochman}}
| {{ubl|''Vsote z binomskimi koeficienti''|''Sumy ze współczynnikami Newtona''}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | 22
| rowspan=&quot;2&quot; | 2000
| S
| Piotr Sulich
| {{ubl|''[[Zasuk]] za [[kot]] v ravnini: uporaba in lastnosti''|''Obrót o kąt na płaszczyźnie: zastosowania i własności''}}
|-
| S
| Mirosław Żwiryn
| {{ubl|''Uvod v teorijo matrik nD''|''Wstęp do teorii macierzy nD''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 23
| rowspan=&quot;4&quot; | 2001
| Z
| Juliusz Jabłecki
| {{ubl|''O določeni [[funkcijska enačba|funkcijski enačbi]]''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}}
|-
| S
| Piotr Sulich
| {{ubl|''Analogija med [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]] in poljubnimi linearnimi [[rekurzija]]mi''|''Analogia ciągu Fibonacciego i dowolnych rekurencji liniowych''}}
|-
| B
| Łukasz Brzyski
| {{ubl|''[[Eulerjeva premica]] in njene lastnosti''|''Prosta Eulera i jej własności''}}
|-
| W
| Jan Kowal
| {{ubl|''Ne samo s šestilom in ravnilom''|''Nie tylko cyrklem  linijką''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 24
| rowspan=&quot;4&quot; | 2002
| Z
| Wiesław Zajiczek
| {{ubl|''Matematični modeli klasičnih [[prostor-čas|prostorsko-časovnih]] [[matematična singularnost|singularnosti]]''|''Matematyczne modele osobliwości czasoprzestrzeni klasycznych''}}
|-
| B
| Łukasz Lach
| {{ubl|''Reševanje izbranih problemov iz [[planimetrija|planimetrije]] in [[algebra|algebre]] z uporabo kompleksnih števil''|''Rozwiązywanie wybranych problemów planimetrii  algebry przy zastosowaniu liczb zespolonych''}}
|-
| B
| Krzysztof Rutczyński
| {{ubl|''Anatomija [[Mandelbrotova množica|Mandelbrotove množice]] in njena povezava s [[Fibonaccijevo zaporedje|Fibonaccijevim zaporedjem]]''|''Anatomia zbioru Mandelbrota  jej związek z ciągiem Fibonacciego''}}
|-
| W
| Jakub Staromłyński
| {{ubl|''Rekurzija in [[generativna funkcija|generativne funkcije]]''|''Rekurencja i funkcje tworzące''}}
|-
| rowspan=&quot;8&quot; | 25
| rowspan=&quot;8&quot; | 2003
| Z
| Marcel Kołodziejczyk
| {{ubl|''Težavna tehtnica in posplošen problem lažnih kovancev''|''Waga szalkowa i uogólniony problem fałszywej monety''}}
|-
| Z
| Aleksandra Kwiatkowska
| {{ubl|''O obstoju [[zvezna funkcija|zvezne funkcije]], ki vsako vrednost sprejme predpisano število krat''|''O istnieniu funkcji ciągłej, przyjmującej każdą wartość z góry zadaną ilość razy''}}
|-
| S
| Juliusz Jabłecki
| {{ubl|''O razredčitvah množice [[naravno število|naravnih števil]] in P-[[harmonična vrsta|harmonični vrsti]]''|''O rozrzedzeniach zbioru liczb naturalnych i szeregach P-harmonicznych''}}
|-
| B
| Krzysztof Mroczek
| {{ubl|''[[Problem trgovskega potnika]]''|''Problem komiwojażera''}}
|-
| B
| Piotr Szafruga
| {{ubl|''Večrazsežni muzej in njegovi varuhi''|''Wielowymiarowe muzeum i jego strażnicy''}}
|-
| W
| {{ubl|Juliusz Jabłecki|Lech Stawikowski}}
| {{ubl|''O urejanju odvisnosti naključnih [[vektor (matematika)|vektorjev]], povezanih z določenim razredom funkcij''|''O porządkowaniu zależności wektorów losowych związanym z pewną klasą funkcji''}}
|-
| W
| Arkadiusz Męcel
| {{ubl|''O [[Morleyjev izrek o tretjinjenju|Morleyjevem izreku]] za funkcije višjih razsežnosti''|''O twierdzeniu Morleya do funkcji na wymiar''}}
|-
| W
| Robert Obryk
| {{ubl|''O skriti deljivosti polinomov z eno spremenljivko''|''O ukrytej podzielności wielomianów jednej zmiennej''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 26
| rowspan=&quot;4&quot; | 2004
| Z
| Marcin Pitera
| {{ubl|''[[invarianta (matematika)|Invariante]] v geometriji''|''Niezmienniki w geometrii''}}
|-
| S
| Agnieszka Kałużna
| {{ubl|''Posplošitev [[Stewartov izrek|Stewartovega izreka]] na [[tetraeder]]''|''Uogólnienie twierdzenia Stewarta na czworościan''}}
|-
| B
| Lech Stawikowski
| {{ubl|''Enomonotonska zaporedja, [[modularna funkcija|modularne funkcije]] in neenakosti''|''Ciągi jednomonotoniczne, funkcje modularne i nierówności''}}
|-
| W
| Arkadiusz Męcel
| {{ubl|''[[Fraktal]]ne [[množica|množice]]''|''Zbiory fraktalne''}}
|-
| rowspan=&quot;7&quot; |27
| rowspan=&quot;7&quot; |2005
| Z
| Michał Marcinkowski
| {{ubl|''Euler se približa Nagelu ...''|''Prz(e)chodzi Euler do Nagela...''}}
|-
| S
| Paweł Janica
| {{ubl|''Razdelitve evklidskih prostorov''|''Podziały przestrzeni euklidesowych''}}
|-
| S
| Tomasz Warszawski
| {{ubl|''O ciklih in klikah''|''O cyklach i klikach''}}
|-
| B
| Arkadiusz Męcel
| {{ubl|''Diferencialne simetrije''|''Symetrie różniczkowe''}}
|-
| B
| Marcin Pitera
| {{ubl|''Nekaj problemov na [[šahovnica|šahovnici]]''|''Kilka problemów na szachownicy''}}
|-
| B
| Jan Szejko
| {{ubl|''[[Simetrala kota]], [[višina trikotnika|višina]] in [[mediana (geometrija)|težiščnica]], ki se sekajo [[šop premic|v eni točki]].''|''Dwusieczna, wysokość i środkowa przecinające się w jednym punkcie''}}
|-
| W
| Jarosław Pyzik
| {{ubl|''O vsotah, njihovih lastnostih in uporabi''|''O sumach, ich właściwościach i wykorzystaniu''}}
|-
| rowspan=&quot;6&quot; | 28
| rowspan=&quot;6&quot; | 2006
| Z
| Jan Szejko
| {{ubl|''Zaporedje, ki ima rado neenakosti''|''Ciąg, który lubi nierówności''
|-
| S
| Krzysztof Dorobisz
| {{ubl|''Ostanki energije''|''Reszty potęgowe''}}
|-
| S
| Tomasz Tkocz
| {{ubl|''O problemu, povezanem z [[Rollejev izrek|Rollejevim izrekom]]''|''O problemie związanym z twierdzeniem Rolle'a''}}
|-
| B
| Aleksander Kubica
| {{ubl|''Od [[Matematična olimpiada|olimpiadnega]] problema do izreka''|''Od zadania olimpijskiego do twierdzenia''}}
|-
| W
| Magdalena Bojarska
| {{ubl|''O številu [[ostri kot|ostrih kotov]] v mnogokotniku''|''O liczbie kątów ostrych wielokąta''}}
|-
| W
| Jarosław Pyzik
| {{ubl|''Kaj koza je za zajtrk?''|''Co je koza na śniadanie''}}
|-
| rowspan=&quot;8&quot; | 29
| rowspan=&quot;8&quot; | 2007
| Z
| Tomasz Kobos
| {{ubl|''Limitne množice za polinome s [[celo število|celoštevilskimi]] koeficienti''|''Zbiory kresowe dla wielomianów o współczynnikach całkowitych''}}
|-
| S
| Magdalena Bojarska
| {{ubl|''O [[Hamiltonov cikel|Hamiltonovih ciklih]] v [[graf (matematika)|grafih]], izpeljanih iz [[drevo (teorija grafov)|dreves]]''|''O cyklach Hamiltona w grafach powstałych z drzew''}}
|-
| S
| Mateusz Pluta
| {{ubl|''Uporaba inverzije [[krožnica|krožnic]] pri dokazu izreka o n+2 tangencialnih krožnicah''|''Wykorzystanie inwersji względem okręgu w dowodzie twierdzenia o n+2 okręgach stycznych''}}
|-
| B
| Mikołaj Bińkowski
| {{ubl|''O včrtovanju [[trikotnik]]ov v trikotnike in določeni posebni točki''|''O wpisywaniu trójkątów w trójkąty i pewnym szczególnym punkcie''}}
|-
| B
| Przemysław Mazur
| {{ubl|''(Ne)rešeni problem v teoriji neenakosti''|''(Nie)rozwiązany problem w teorii nierówności''}}
|-
| W
| Jarosław Pyzik
| {{ubl|''Elektronska tehtnica in problem ponarejenih kovancev''|''Waga elektroniczna i problem monety fałszywej''}}
|-
| W
| Danuta Niedziałowska
| {{ubl|''Matematična igrača: O [[Wythoffova matrika|Wythoffovi matriki]]''|''Matematyczna zabawka, czyli o macierzy Wythoffa''}}
|-
| W
| Krzysztof Kamil Pisera
| {{ubl|''[[delitelj|Deljivost]] naravnih števil''|''Podzielność liczb naturalnych''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 30
| rowspan=&quot;5&quot; | 2008
| Z
| Joachim Jelisiejew
| {{ubl|''[[Neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Nierówności między średnimi''}}
|-
| S
| Martha Ubik
| {{ubl|''Karakteristične točke na [[Eulerjeva premica|Eulerjevi premici]]''|''Punkty charakterystyczne na prostej Eulera''}}
|-
| S
| Adam Wyrzykowski
| {{ubl|''Deljivost števil v vodoravnih vrstah [[Pascalov trikotnik|Pascalovega trikotnika]]''|''Podzielność liczb w poziomych rzędach trójkąta Pascala''}}
|-
| B
| Mikołaj Bińkowski
| {{ubl|''[[Hilbertov izrek o ničlah|Nullstellensatz]] v prostorski [[kombinatorika|kombinatoriki]]''|''Nullstellensatz w kombinatoryce przestrzennej''}}
|-
| B
| Jacek Rzeniewicz
| {{ubl|''[[numerična metoda|Numerično]] reševanje matematičnih problemov''|''Numeryczne rozwiązywanie problemów matematycznych''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 31
| rowspan=&quot;4&quot; | 2009
| S
| Martha Ubik
| {{ubl|''Ocena vsote dolžin [[diagonala|diagonal]]''|''Oszacowanie sumy długości przekątnych''}}
|-
| B
| Michał Zając
| {{ubl|''O določeni igri na grafu''|''O pewnej grze grafowej''}}
|-
| W
| Tomasz Dwojak
| {{ubl|''[[Leibnizev izrek (geometrija)|Leibnizev izrek]] in [[izrek o sekantah]] za mnogokotnike''|''Twierdzenie Leibniza oraz twierdzenie o siecznych dla wielokąta''}}
|-
| W
| Maciej Rzeszut
| {{ubl|''Karakterizacija [[kompozitum funkcij|kompozituma]] fiksnega števila linearnih [[projekcija (linearna algebra)|projekcij]]''|''Charakteryzacja złożeń ustalonej liczby rzutów liniowych''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 32
| rowspan=&quot;5&quot; | 2010
| Z
| Michał Miśkiewicz
|{{ubl|''Čar množice µ''|''Urok zbioru µ''}}
|-
| S
| Tomasz Pełka
| {{ubl|''Kako se spopasti s kolosalno močjo in najti [[grupa|grupo]], ki ima rešitev''|''Jak zabrać się za potężną potęgę i znaleźć Grupę Trzymającą Rozwiązanie''}}
|-
| S
| Mateusz Wróbel
| {{ubl|''[[verjetnost|Neverjetnost]] {{snd}} ali: Kako matematik vrže iglo''|''Nieprawdopodobieństwo {{snd}} czyli o tym, jak matematyk rzuca igłą''}}
|-
| B
| Bartosz Górecki
| {{ubl|''[[ulomek|Ulomki]] [[srednja vrednost|srednjih vrednosti]], [[neenakosti med srednjimi vrednostmi]]''|''Średnie ułamkowe, [[Nierówności między średnimi|nierówności pomiędzy średnimi]]''}}
|-
| W
| Kamil Piszczek
| {{ubl|''[[parabola|Parabole]] in njihove lastnosti''|''Parabole i ich własności''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 33
| rowspan=&quot;4&quot; | 2011
| Z
| Wojciech Nadara
| {{ubl|''O verjetnosti, [[determinanta]]h in cikličnih pokritjih''|''O prawdopodobieństwie, wyznacznikach i pokryciach cyklowych''}}
|-
| S
| Anna Dymek
| {{ubl|''[[Sangaku]] {{snd}} japonski navdihi''|''Sangaku {{snd}} japońskie inspiracje''}}
|-
| S
| Aleksander Czarnecki
| {{ubl|''Problem določenih zaporedij''|''Problem pewnych ciągów''}}
|-
| B
| Adam Baranowski
| {{ubl|''Kompleksna števila v geometriji''|''Liczby zespolone w geometrii''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 34
| rowspan=&quot;5&quot; | 2012
| Z
| Wojciech Nadara
| {{ubl|''K-dobri grafi''|''Grafy k-dobre''}}
|-
| Z
| Bartłomiej Zawalski
| {{ubl|''Vrnitev srednjih''|''Powrót średnich''}}
|-
| S
| Dominik Burek
| {{ubl|''Na skrivnostni točki &lt;nowiki&gt;442 |X&lt;/nowiki&gt;''|''O tajemniczym punkcie &lt;nowiki&gt;442 |X&lt;/nowiki&gt;''}}
|-
| S
| Aleksander Horawa
| {{ubl|''Končni mterični prostori''|''Skończone przestrzenie metryczne''}}
|-
| B
| Anna Szczepańska
| {{ubl|''Naloga o srečanju''|''Zadanie o spotkaniu''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 35
| rowspan=&quot;4&quot; | 2013
| Z
| Kamil Rychlewicz
| {{ubl|''Unarna vrata v [[mnogovrednostna logika|mnogovrednostni logiki]]''|''Bramki unarne w logice wielowartościowej''}}
|-
| S
| Samuel Kozłowski
| {{ubl|''[[Miquelov izrek|Miquelova točka]] in sorodne teme v geometrijskih problemih''|''Punkt Miquela i powiązane zagadnienia w zadaniach geometrycznych''}}
|-
| B
| Bartłomiej Grochal
| {{ubl|''Skrivnosti [[vsota deliteljev|funkcij σ]] in [[število deliteljev|τ]]: Delitelji naravnih števil''|''Tajemnice funkcji σ oraz τ. Dzielniki liczb naturalnych''}}
|-
| B
| Rafał Żelazko
| {{ubl|''Karakterizacija [[particija množice|particije]] največje [[števna množica|števne množice]]''|''Charakterystyka rozbicia zbioru co najwyżej przeliczalnego''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 36
| rowspan=&quot;4&quot; | 2014
| Z
| Paweł Piwek
| {{ubl|''Zgibne krivulje''|''Krzywe przegubowe''}}
|-
| Z
| Artur Zubilewicz
| {{ubl|''Stožnice''|''Krzywe stożkowe''}}
|-
| S
| Michał Baran
| {{ubl|''Potovanje skozi deljivost vsot kvadratov''|''Przeprawa przez podzielności sum kwadratów''}}
|-
| S
| Kamil Klimkowski
| {{ubl|''O določeni funkcijski enačbi''|''O pewnym równaniu funkcyjnym''}}
|-
| rowspan=&quot;6&quot; | 37
| rowspan=&quot;6&quot; | 2015
| Z
| Tomasz Przybyłowski
| {{ubl|''O gradnji na trikotniku''|''O budowaniu na trójkącie''}}
|-
| Z
| Michał Zawalski
| {{ubl|''Posplošitev [[Grünbaumov izrek|Grünbaumovega izreka]]''|''Uogólnione twierdzenie Grünbauma''}}
|-
| S
| Filip Rękawek
| {{ubl|''O enakostraničnem trikotniku kappa in njegovih lastnostih''|''O równobocznym trójkącie kappa i jego własnościach''}}
|-
| S
| Krzysztof Zamarski
| {{ubl|''Komplementarna zaporedja''|''Ciągi komplementarne''}}
|-
| B
| Jadwiga Czyżewska
| {{ubl|''Barvanje ravnine, premic in krožnic''|''Kolorowanie płaszczyzny, prostych, okręgów''}}
|-
|B
| {{ubl|Wojciech Niewiara|Michał Stach|Piotr Sikorski|Tobiasz Szemberg}}
| {{ubl|''Barvanje ravnine''|''Kolorowanie płaszczyzny''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 38
| rowspan=&quot;3&quot; | 2016
| S
| Łukasz Kamiński
| {{ubl|''Vodniki in največje število parov''|''Przewodniki i pary maksymalne''}}
|-
| S
| Adam Klukowski
| {{ubl|''Mnogokotniki s talnimi funkcijami''|''Wielomiany z podłogami''}}
|-
| B
| Grzegorz Dłużewski
| {{ubl|''O določeni karakterizaciji paralelepipeda''|''O pewnej charakteryzacji równoległościanu''}}
|-
| rowspan=&quot;3&quot; | 39
| rowspan=&quot;3&quot; | 2017
| S
| Wojciech Kretowicz
| {{ubl|''Deljivost [[fakulteta (funkcija)|fakultet]] in vsota števk''|''Podzielność silni a suma cyfr''}}
|-
| S
| {{ubl|Radosław Peszkowski|Andrzej Szablewski|Tobiasz Szemberg}}
| {{ubl|''[[Sylvester-Gallaijev izrek]] o krožnicah''|''Twierdzenie Sylvestera-Gallai dla okręgów''}}
|-
| W
| Małgorzata Róg
| {{ubl|''Paradoks prioritet: Igre, ki kljubujejo intuiciji o verjetnosti''|''Paradoks pierwszeństwa, czyli gry zaprzeczające intuicjom o prawdopodobieństwie''}}
|-
| rowspan=&quot;4&quot; | 40
| rowspan=&quot;4&quot; | 2018
| Z
| Stanisław Hauke
| {{ubl|''[[Štirikotnik]]i dvojčki''|''Czworokąty bliźniacze''}}
|-
| S
| Filip Rękawek
| {{ubl|''O trikotnikih kappa in njihovih lastnostih''|''O trójkątach kappa i ich własnościach''}}
|-
| S
| Mariusz Trela
| {{ubl|''Barvanje premic v &lt;nowiki&gt;|F2p&lt;/nowiki&gt;''|''Kolorowanie prostych w &lt;nowiki&gt;|F2p&lt;/nowiki&gt;''}}
|-
| B
| Paweł Sawicki
| {{ubl|''Razširjeni [[Hexapawn]]''|''Hexapawn wydłużony''}}
|-
| rowspan=&quot;6&quot; | 41
| rowspan=&quot;6&quot; | 2019
| Z
| Kosma Kasprzak
| {{ubl|''Opombe o nekaterih [[limita]]h, ki se pojavljajo v teoriji [[skoraj periodična funkcija|skoraj periodičnih funkcij]]''|''Uwagi na temat pewnych granic występujących w teorii funkcji prawie okresowych''}}
|-
| Z
| Radosław Żak
| {{ubl|''Zaporedja treh kvadratov in [[eliptična krivulja|eliptične krivulje]]''|''Ciągi trzech kwadratów i krzywe eliptyczne''}}
|-
| S
| Mikołaj Pater
| {{ubl|''Mešana linearna krožnica in njene lastnosti|''Okrąg mixtilinear i jego własności''}}
|-
| B
| Aleksander Bosek
| {{ubl|''Izbrane lastnosti [[Perrinovo število|Perrinovih zaporedij]] k-tega reda''|''Wybrane własności ciągów Perrina k-tego rzędu''}}
|-
| B
| Mateusz Scharmach
| {{ubl|''Dvorazsežna [[Goldovo zaporedje|Goldova zaporedja]]''|''Dwuwymiarowe ciągi Golda''}}
|-
| W
| Adam Barański
| {{ubl|''O deljivosti rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]]''|''O podzielności rozwiązań równania Pella''}}
|-
| rowspan=&quot;7&quot; | 42
| rowspan=&quot;7&quot; | 2020
| Z
| Bartosz Chomiński
| {{ubl|''O nekem kriteriju za konvergenco [[trigonometrična vrsta|trigonometričnih vrst]]''|''O pewnym kryterium zbieżności szeregów trygonometrycznych''}}
|-
| Z
| Radosław Żak
| {{ubl|''[[Izogonalna konjugacija]] in več lastnosti točke X25''|''Sprzężenie izogonalne i kilka własności punktu X25''}}
|-
| S
| Stanisław Majchrzak
| {{ubl|''Od trikotnikov do stožnic: na premici, ki je ni mogoče primerjati z drugimi''|''Od trójkątów do krzywych stożkowych, czyli o prostej innej niż wszystkie''}}
|-
| B
| Daniel Goc
| {{ubl|''W-konvergenca funkcij''|''W-zbieżność funkcji''}}
|-
| B
| Piotr Juszczyk
| {{ubl|''O zaporedju iz 12. naloge LXX. matematične olimpijade''|''O ciągu z zadania 12. LXX Olimpiady Matematycznej''}}
|-
| B
| Gabriel Kiciński
| {{ubl|''O homogeni neenakosti s permutacijami in njenem Shapirojevemu analogu''|''O nierówności jednorodnej z permutacjami i jej Shapiro-podobnym analogu''}}
|-
| B
| Filip Konieczny
| {{ubl|''Projektivne transformacije in [[involucija (matematika)|involucije]]''|''Przekształcenia rzutowe i inwolucje''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 43
| rowspan=&quot;5&quot; | 2021
| Z
| Bartłomiej Bychawski
| {{ubl|''Posebne [[podgrupa|podgrupe]] končnega [[indeks grupe|indeksa]] v grupi pletenic B₃''|''Szczególne [[Podgrupa|podgrupy]] skończonego [[Indeks podgrupy|indeksu]] w grupie warkoczy B_3''}}
|-
| Z
| Radosław Żak
| {{ubl|''[[podzaporedje|Podzaporedja]]''|''Podciągi''}}
|-
| S
| Łukasz Orski
| {{ubl|''[[homotipija|Homotopske]] lastnosti prostora [[surjektivna preslikava|surjektivnih preslikav]]''|''Własności homotopijne przestrzeni odwzorowań surjektywnych''}}
|-
| B
| Dawid Bugajewski
| {{ubl|''Izbrane teme iz teorije [[formalna vrsta|formalnih vrst]]''|''Wybrane zagadnienia teorii szeregów formalnych''}}
|-
| B
| Stanisław Majchrzak
| {{ubl|''Krožnice in polare okrog stožnic''|''Okręgi i biegunowe wokół stożkowych''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 44
| rowspan=&quot;5&quot; | 2022
| Z
| Bartłomiej Bychawski
| {{ubl|''Tretje [[pitagorejska trojica|pitagorejsko število]] številskih polj stopnje 2''|''Trzecia liczba pitagorejska ciał liczbowych stopnia 2''}}
|-
| Z
| Szymon Perlicki
| {{ubl|''Nova metoda konstruiranja blokovnih šifer, ki so dokazljivo odporne na diferencialno in linearno kriptoanalizo''|''A Novel Method of Constructing Block Ciphers Provably Resistant to Differential and Linear Cryptanalysis''}}
|-
| S
| Jakub Pawlak
| {{ubl|''O določeni geometrijski transformaciji''|''O pewnym przekształceniu geometrycznym''}}
|-
| B
| Piotr Kuc
| {{ubl|''[[Hellyjev izrek]] in množice v ravnini''|''Twierdzenie Helly’ego i zbiory na płaszczyźnie''}}
|-
| B
| Jakub Zieliński
| {{ubl|''Nekatere posplošitve [[harmonična analiza|Fourierove teorije]]''|''Pewne uogólnienia teorii Fouriera''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 45
| rowspan=&quot;5&quot; | 2023
| Z
| Jakub Pawlak
| {{ubl|''Globalna [[Eulerjeva metoda]] za aproksimacijo rešitev avtonomnih diferencialnih enačb prvega reda in njen analog v [[linearni prostor|linearnih prostorih]]''|''Globalna metoda Eulera przybliżania rozwiązań autonomicznych równań różniczkowych pierwszego rzędu i jej analog w przestrzeniach liniowych''}}
|-
| Z
| Jakub Zieliński
| {{ubl|''Struktura posplošenih sit in flavijevskih zaporedij''|''Struktura uogólnionych sit i ciągów flawiuszowskich''}}
|-
| S
| Dominik Figurski
| {{ubl|''Odsevanje [[višina trikotnika|višinske točke trikotnika]]''|''Odbijanie ortocentrum''}}
|-
| S
| Mateusz Wawrzyniak
| {{ubl|''Na določeni posebni točki štirikotnika''|''O pewnym szczególnym punkcie czworokąta''}}
|-
| B
| Franciszek Hansdorfer
| {{ubl|''Aditivne preslikave in geometrija''|''Odwzorowania addytywne i geometria''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 46
| rowspan=&quot;5&quot; | 2024{{r|spl11}}
| Z
| Antoni Łuczak
| {{ubl|''O Apolonijevih krivuljah v trikotniku''|''O Krzywych Apoloniusza w Trójkącie''}}
|-
| Z
| Miłosz Płatek
| {{ubl|''N_aG_eL in sorodne krožnice''|''N_aG_eL i okręgi z nimi związane''}}
|-
| B
| Kazimierz Chomicz
| {{ubl|''Dokaz in uporaba lastnosti pravokotnih [[hiperbola|hiperbol]]''|''Dowód i zastosowania własności hiperboli prostokątnych''}}
|-
| B
| Anna Koziara
| {{ubl|''O določeni uporabi izogonalno konjugiranih točk v tetraedru''|''O pewnym zastosowaniu punktów izogonalnie sprzężonych w czworościanie''}}
|-
| B
| Adam Mariusz Lubiński
| {{ubl|''O preverjanju [[tavtologija (logika)|logičnih tavtologij]] z uporabo algebrskih transformacij''|''O weryfikacji tautologii logicznych przy użyciu przekształceń algebraicznych''}}
|-
| rowspan=&quot;5&quot; | 47
| rowspan=&quot;5&quot; | 2025
| Z
| Kazimierz Chomicz
| {{ubl|''O četrti potenčni ravni p-adičnih dopolnitev bikvadratnih številskih polj''|''On the fourth power level of p-adic completions of biquadratic number fields''}}
|-
| Z
| Franciszek Hansdorfer
| {{ubl|''p-adične aproksimacije''|''Aproksymacje p-adyczne''}}
|-
| Z
| Miłosz Płatek
| {{ubl|''Dokaz posplošenega [[Thébaultov izrek|Savajama-Thébaultovega izreka]]''|''Dowód uogólnionego twierdzenia Sawayamy-Thébault’a''}}
|-
| B
| Grzegorz Lis
| {{ubl|''Nenavadne geometrijske transformacije''|''Nietypowe transformacje geometryczne''}}
|-
| W
| Patrycja Lamparska
| {{ubl|''Matematika po izbiri''|''Matematyka wyboru''}}
|}

== Opombe ==

{{seznam opomb|refs=
{{efn|name=&quot;op00&quot;|Z {{snd}} zlato, S {{snd}} srebro, B {{snd}} bron, W {{snd}} razlikovanje}}
}}

== Sklici ==

{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici| refs=
&lt;ref name=&quot;bart-2016&quot;&gt;[[#SKL-bart-2016|Bartol; Sadwski; Turzyński (2016)]], str. 170.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;fiku-2018&quot;&gt;[[#SKL-fiku-2018|Fikus (2018)]], str. 204.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;kacz-2024&quot;&gt;[[#SKL-kacz-2024|Kaczorowska (2024)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;meis-2016&quot;&gt;[[#SKL-meis-2016|Meissner; Meissner; Turzyński (2016)]], str. 158.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;plaw-2009&quot;&gt;[[#SKL-plaw-2009|Pławski (2009)]].&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl00&quot;&gt;{{Google Knjige | id= QQ5qCgAAQBAJ | title= Postępy 3-4/1985: Postępy Astronomii XXXIII, 3-4/1985 | page= 160 | keywords= | text= Delta}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl01&quot;&gt;{{citat | title= Artykuł naszego ucznia w &quot;Delcie&quot; | trans-title= Članek našega študenta v &quot;Delti&quot; | date= 2019-09-05 | website= 8lo.pl | lang= pl | url= http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230207150448/http://8lo.pl/2019/09/05/artykul-naszego-ucznia-w-delcie/ | archivedate= 2023-02-07 | url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl02&quot;&gt;{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | trans-title= Uredniški odbor Delte | date= 2020-10-01 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2020-05-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | archivedate= 2021-09-22 | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl03&quot;&gt;{{citat | title= Miesięcznik Delta ma nowego redaktora naczelnego | trans-title= Mesečna revija Delta ima novega glavnega urednika | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/miesi%C4%99cznik-delta-ma-nowego-redaktora-naczelnego | accessdate= 2026-05-12 | archive-date= 2025-02-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250222214230/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/miesi%C4%99cznik-delta-ma-nowego-redaktora-naczelnego | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl04&quot;&gt;{{citat | title= Delta | work= [[Internetna enciklopedija PWN]] | publisher= [[Wydawnictwo Naukowe PWN]] | lang= pl | url= https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3891604 | accessdate= 2021-12-08}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl05&quot;&gt;{{citat | title= PTM - 40-lecie miesięcznika DELTA | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/40-lecie-miesi%C4%99cznika-delta | accessdate= 2023-01-16 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl06&quot;&gt;{{citat | title= Nagroda Dziekanów - Delta | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/nagroda-dziekanow/ | accessdate= 2026-04-13}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl07&quot;&gt;{{citat | title= O konkursie | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/o-konkursie/ | accessdate= 2024-11-05}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl08&quot;&gt;{{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | date= 2022-09-29 | website= deltami-old.mimuw.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami-old.mimuw.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-05}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl09&quot;&gt;{{citat | title= Jury | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/jury/ | accessdate= 2024-11-05}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl10&quot;&gt;{{citat |title= KUPzM – Lista laureatów | website= deltami.edu.pl | lang= pl| url= https://deltami.edu.pl/konkurs-prac-uczniowskich/lista-laureatow/ | accessdate= 2026-01-14}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;spl11&quot;&gt;{{citat |title= KUPzM - Aktualności - Delta | website= deltami.edu.pl |lang= pl | url= https://deltami.edu.pl/deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | accessdate= 2024-11-07}}&lt;/ref&gt;
}}
{{refend}}

== Viri ==

{{refbegin|1|normalfont=yes}}
* {{citat | last1= Bartol | first1= Wiktor | last2= Sadowski | first2= Witold | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= Krzysztof Turzyński | title= O twierdzeniach i hipotezach. Matematyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O izrekih in domnevah: Matematika glede po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323527343 | isbn= 978-8-32-352734-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5886-O-twierdzeniach-i-hipotezach-Matematyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-bart-2016}}
* {{citat | last1= Fikus | first1= Magdalena | authorlink1= Magdalena Fikus | title= O życiu na żywo. Biologia według Delty | date= 2018 | trans-title= O življenju v živo. Biologija po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323536901 | isbn= 978-8-32-353682-6 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-8562-O-zyciu-na-zywo-Biologia-wedlug-Delty.html | ref= SKL-fiku-2018}}
* {{citat | last1= Kaczorowska | first1= Urszula | title= 20. edycja konkursu Popularyzator Nauki. Przyznano Nagrodę Główną | date= 2024-12-11| publisher= [[Poljska tiskovna agencija]] | website= pap.pl | lang= pl | url= https://www.pap.pl/aktualnosci/20-edycja-konkursu-popularyzator-nauki-przyznano-nagrode-glowna | accessdate= 2024-12-14 | ref= SKL-kacz-2024}}
* {{citat | last1= Meissner | first1= Agata | last2= Meissner | first2= Krzysztof | authorlink2= Krzysztof Meissner | last3= Turzyński | first3= Krzysztof | authorlink3= | title= O kwantach i smokach. Fizyka według Delty | date= 2016 | trans-title= O kvantih in zmajih: Fizika po Delti | publisher= WUW | location= Varšava | doi= 10.31338/uw.9788323517603 | isbn= 978-8-32-351760-3 | url= https://www.wuw.pl/product-pol-5885-O-kwantach-i-smokach-Fizyka-wedlug-Delty.html | ref= SKL-meis-2016}}
* {{citat | last1= Pławski | first1= Waldemar | title= 35 years of Delta (Miesięcznik Delta ma 35 lat) | date= 2009-02-23 | website= naukawpolsce.pap.pl | lang= pl, en | url= http://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C359217%2Cmiesiecznik-delta-ma-35-lat.html | ref= SKL-plaw-2009}}
{{refend}}

== Zunanje povezave ==

* Uradno spletno mesto revije: {{uradno spletno mesto|http://www.deltami.edu.pl/|name=deltami.edu.pl}} {{v jeziku|pl}}
* {{citat | title= Pretekle številke ''Delte'' od leta 1974 | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/numery/}}
* {{citat | title= Konkurs Prac Uczniowskich z Matematyki im. Pawła Domańskiego | website= deltami.edu.pl | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ | archive-url= https://web.archive.org/web/20200130214539/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/konkurs_prac_uczniowskich/ |archivedate= 2020-01-30 }}
* {{citat | title= DeltamiEduPl | website= [[YouTube]] | url= https://www.youtube.com/user/DeltamiEduPl/ | accessdate= 2024-05-18}}

{{portal|Astronomija}}

[[Kategorija:Matematične revije]]
[[Kategorija:Fizikalne revije]]
[[Kategorija:Astronomske revije]]
[[Kategorija:Računalniške revije]]
[[Kategorija:Poljudnoznanstvene revije]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1974]]
[[Kategorija:Univerza v Varšavi]]
[[Kategorija:Poljske revije]]</text>
      <sha1>bc35sh0pif1gxd4ugveunroagepc3fz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Stebunik/peskovnik57 - Vuk Drašković</title>
    <ns>2</ns>
    <id>602552</id>
    <revision>
      <id>6677179</id>
      <parentid>6676948</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:00:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677179</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111590" sha1="njp2nzzi0349lgomb9ogv9zrdzrgp4o" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost in kariera ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[oporečništvo|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, saj je ponovno vzbudila narodnostno sovraštvo, ki ga je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 

Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;


26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto..

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]]

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>njp2nzzi0349lgomb9ogv9zrdzrgp4o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677180</id>
      <parentid>6677179</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:06:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in kariera */</comment>
      <origin>6677180</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111658" sha1="m8gi9tx5aazj0b2ydp3e9gicvwab3t3" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost in kariera ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 

Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;


26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto..

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]]

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>m8gi9tx5aazj0b2ydp3e9gicvwab3t3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677182</id>
      <parentid>6677180</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:08:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in kariera */</comment>
      <origin>6677182</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111740" sha1="eanwxctpm3f52p6ntpmbffzwlg9143i" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost in kariera ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;


26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto..

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]]

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>eanwxctpm3f52p6ntpmbffzwlg9143i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677183</id>
      <parentid>6677182</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:10:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost in kariera */</comment>
      <origin>6677183</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111750" sha1="i8759c86dh79e5el9n9bojzmm4v0p2k" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;


26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto..

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]]

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>i8759c86dh79e5el9n9bojzmm4v0p2k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677184</id>
      <parentid>6677183</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:12:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Politična kariera */</comment>
      <origin>6677184</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111749" sha1="8xs8rlc8362ux0cc7yo41vbr0aot5mu" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah se je pa je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto..

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]]

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>8xs8rlc8362ux0cc7yo41vbr0aot5mu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677185</id>
      <parentid>6677184</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:13:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Politična kariera */</comment>
      <origin>6677185</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111744" sha1="46o6e3dfrtze0qh9s0udgsn7cyoi75x" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb |200px|right|V protivojnih [[demonstracija |demonstracijah ]] je sodelovalo do 200.000 ljudi ]]

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>46o6e3dfrtze0qh9s0udgsn7cyoi75x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677190</id>
      <parentid>6677185</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:20:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Demonstracije 9. marca */</comment>
      <origin>6677190</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111771" sha1="r7wwk6utr4v7btkwj66dr418906aqvj" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih demonstracijah sodelovalo do 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[demonstracija|demonstracije]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev ter ranjenih.[13] &lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>r7wwk6utr4v7btkwj66dr418906aqvj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677192</id>
      <parentid>6677190</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:25:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Demonstracije 9. marca */</comment>
      <origin>6677192</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111845" sha1="8u31x9fl37msl6wz8fwidmyno8wsxlz" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Demonstracije so se končale, potem ko je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>8u31x9fl37msl6wz8fwidmyno8wsxlz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677193</id>
      <parentid>6677192</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:28:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Demonstracije 9. marca */</comment>
      <origin>6677193</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111880" sha1="ox68w748ligacle08mq3ykvzhqm9jku" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Draškovića so poskušali umoriti vsaj dvakrat: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri poskusu umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>ox68w748ligacle08mq3ykvzhqm9jku</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677194</id>
      <parentid>6677193</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:32:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Napadi */</comment>
      <origin>6677194</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111931" sha1="9j2yo6dqlb11kj6seco6efw92mqvg4g" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 5sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>9j2yo6dqlb11kj6seco6efw92mqvg4g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677197</id>
      <parentid>6677194</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:39:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677197</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111921" sha1="p27fz5xan6ylmihztsxq2cwd8th91jx" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 7sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>p27fz5xan6ylmihztsxq2cwd8th91jx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677200</id>
      <parentid>6677197</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:47:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677200</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111921" sha1="34c0xwu0tmysegq5ptqu4rh1zfucprw" xml:space="preserve">== 1sl Vuk Drašković multi 13.v.2026 ==
== 6sl Vuk Drašković članek 16.v.2026 ==
{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, upornost in služba ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar je podpiral tudi nacionalistični program, ki se je po ciljih le nekoliko razlikoval od Miloševićevih, in on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotujočih si tokov. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]


{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}


En:
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković in 2010
| office1          = [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]]
| term_start1      = 5 June 2006
| term_end1        = 16 May 2007
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = Position established
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]]
| term_start2      = 3 March 2004
| term_end2        = 5 June 2006
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = Position abolished
| office3          = [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia]]
| term_start3      = 18 January 1999
| term_end3        = 28 April 1999
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[People's Republic of Serbia|PR Serbia]], [[Federal People's Republic of Yugoslavia|Yugoslavia]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = {{ubl|[[League of Communists of Yugoslavia|SKJ]] (until 1982)|[[Serbian National Renewal|SNO]] (1990)|[[Serbian Renewal Movement|SPO]] (1990–present)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[Bachelor of Laws|LLB]] of [[University of Belgrade Faculty of Law|Univ. of Belgrade Fac. of Law]]
| occupation       = Politician
| profession       = Writer 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr-Cyrl|Вук Драшковић}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; born 29 November 1946) is a Serbian writer and politician.

He graduated from the [[University of Belgrade Faculty of Law]] in 1968. From 1969 to 1980, he worked as a journalist in the Yugoslav news agency [[Tanjug]]. He was a member of the [[League of Communists of Yugoslavia]] and worked as the chief of staff of the Yugoslav President [[Mika Špiljak]]. He is the co-founder and former leader of the [[Serbian Renewal Movement]], serving as president from 1990 to 2024. He also served as the [[Kosovo War|war-time]] Deputy Prime Minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]] in 1999 during the rule of [[Slobodan Milošević]] and the [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs]] of both [[Serbia and Montenegro]] and [[Serbia]] from 2004 to 2007.

Drašković is also a prolific writer and has published 23 books.

==Early life and career==
Drašković was born in the small village of Medja in the [[Banat]] region to a family of settlers from [[Herzegovina]]. He was three months old when his mother, Stoja Nikitović, died.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

His father, Vidak, remarried and had two more sons - Rodoljub and Dragan; and three daughters - Radmila, Tanja and Ljiljana with Dara Drašković, meaning that young Vuk grew up with five half-siblings.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

Shortly after Vuk's birth, the entire family went back to [[Herzegovina]] where he finished primary school in the village of [[Slivlje]]. He graduated high school in [[Gacko]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt;

At his father's insistence, Drašković considered studying medicine in [[Sarajevo]]; however, the city was too &quot;uptight and cramped&quot; for his liking, so he went to study law in [[Belgrade]] instead.
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|250px|Drašković with his wife, [[Danica Drašković|Danica]], and Soviet-turned-Swiss chess grandmaster [[Viktor Korchnoi]] during an [[Orthodox Christmas]] eve party in January 1984 at Villa Dragoslava, a [[villa]] in the [[Belgrade]] neighbourhood of [[Banovo Brdo]] that often served as meeting point for individuals critical of [[SFR Yugoslavia]]'s system of governance as well as [[communism]] and [[socialism]] in general.]]

In 1968, Drašković participated in anti-bureaucratic student revolts in Yugoslavia.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; After [[Josip Broz Tito]] promised reforms, Drašković initiated people to dance the Kozaračko kolo at the Faculty of Law.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković was a member of the Communist Youth Organization and later joined the [[League of Communists of Yugoslavia]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Between 1969–78, he was involved with journalism. He first worked for the state news agency [[Tanjug]] as its African correspondent stationed in [[Lusaka, Zambia]]. He was discharged from his post after publishing misleading information regarding the [[Rhodesian Bush War]], creating a diplomatic incident.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

He then took a job as press adviser to the Yugoslav Union of Trade Unions (''Savez Sindikata Jugoslavije'') and then became editor-in-chief of ''Rad'', a trade union paper.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; During his time as press adviser, Drašković spent some time as the personal secretary to the organisation's president [[Mika Špiljak]].

In 1981, Drašković published his first novel ''Sudije'' (Judges) which described a judge resisting political pressure.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

In 1982, Drašković was expelled from the Communist party after he published his second novel ''Nož'' (Knife).&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The novel tells the story of a man who is raised as a Bosnian Muslim who comes to believe that Serbs killed his family, only to later learn that his ethnic heritage is Serbian and that his adoptive family was guilty of murdering his birth-family. The book caused controversy as it reignited divisive ethno-nationalist issues which Tito and the Communist Party tried to suppress.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; The party condemned and subsequently banned the book, which was also published in English.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; The book was made into a movie in 1999 entitled ''[[The Dagger (1999 film)|The Dagger]]'' or ''The Knife'' in English.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt;

His novels ''Molitva 1–2'' (Prayer 1–2, 1985) and ''Ruski konsul'' (Russian consul, 1988) also explored the suffering of Serbs during World War II, while ''Noć generala'' (The General's Nights) published in 1994 dealt with [[Draža Mihailović]]'s last days.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

==Political career==
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|Drašković with [[Vojislav Šešelj|Šešelj]], in 1990, removing picture of [[Josip Broz Tito]] from Belgrade Center of engineers and electricians.]]

In March 1989, Drašković along with [[Mirko Jović]] and [[Vojislav Šešelj]] founded the Sava Association. The group dedicated itself to the protection of the Serbian language and the defense of [[Kosovo and Metohija]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; In the late 1980s, Drašković was in agreement with Šešelj's sentiments about deporting Albanians from Kosovo and suggested that &quot;a special fund&quot; was needed &quot;to finance the [[Yugoslav colonisation of Kosovo|repopulation of Kosovo by Serbs]]&quot;.&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; However, Jović, Šešelj and Drašković disagreed with each other and their party split into three. The Sava Association became the [[Serbian National Renewal]] Party under the leadership of Jović in January 1990.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković founded the [[Serbian Renewal Movement]] (''Srpski Pokret Obnove'', SPO, a democratic nationalist party) in March, and then in February 1991 Šešelj created his [[Serbian Radical Party]].&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

On 26 September 1990, Drašković declared that his armed &quot;volunteers&quot; would be willing to defend [[Republic of Serbian Krajina|Krajina Serbs]], and three days later in an interview with [[Delo (newspaper)|Delo]], Drašković stated: &quot;Serbia must obtain all territories in what is today [[Herzegovina]], [[Bosnia (region)|Bosnia]], [[Slavonia]], [[Dalmatia]], in these parts of Croatia where the Serbs made a majority of the population until 6 April 1941, when the Ustasha genocide against them began...Wherever the Serb blood was shed by the Ustashas knives, wherever there are our graves there are our borders&quot;.&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt; He also claimed that most Bosnian Muslims are ''&quot;burdened with Serbian origin&quot;'' and that ''&quot;they run away from themselves because they know that they are Orthodox and Serbs&quot;''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; The Serbian Renewal Movement (SPO) participated in the first post-communist democratic elections, held on 9 December 1990, but finished a distant second amidst the total blackout from the pro-Milošević state media.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Following that failure Drašković kept pressure on Serbian President [[Slobodan Milošević]] via street protests, organizing mass [[9 March 1991 protest|demonstrations in Belgrade on 9 March 1991]]. The police intervened, and clashed with demonstrators with some damage to public buildings resulting in the [[Yugoslav People's Army]] being brought in. Clashes between police and protesters resulted in the deaths of a student and an officer, and injuries to over 200 people.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt; Demonstrations ended after the government agreed to concessions.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;

Drašković became a leading opponent of Milošević. His fiery and emotional speeches&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt; earned him the moniker &quot;Czar of the Streets&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;

While Drašković was a nationalist, he also held pro-Western and anti-war views.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; His plan was to rapidly transform the biggest and most populous part of Yugoslavia (i.e. Serbia) according to Western standards so that eventual international involvement in the Yugoslav crisis would favour Serbian interests and produce a peaceful solution.{{Citation needed|date=May 2018}} His ideological opponents often cite his strong nationalist feelings (including attempting rehabilitation of Serb-nationalist Chetniks) as contradictory to his insistence on peaceful solutions.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Political opponents have claimed Drašković's political engagement at this early stage of his political career was full of inconsistencies and diametrically opposing views and actions. According to Drašković, his stance as pro-Western and peaceful never wavered, from the start of the political crisis in Yugoslavia. He insisted that a Serbian government should promote radical democratic shift, and renew traditional alliances with Western nations (including entry into NATO) as a way of preserving some form of Yugoslav confederation rather than pursuing direct confrontation with the Croats.{{Citation needed|date=May 2018}}

His party SPO organized a paramilitary unit called the [[Serbian Guard]], led by former criminals such as [[Đorđe Božović|Đorđe &quot;Giška&quot; Božović]] and Branislav &quot;Beli&quot; Matić. Božović died in Croatia in October 1991. Matić was killed by Milošević's secret police in April 1991. Although Drašković initially claimed that this militia was an incitement to Serbian authorities to form a non-ideological national armed force other than the [[Yugoslav People's Army]], he eventually distanced himself from the paramilitary formation altogether.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

According to historian Dubravka Stojanović, while Drašković's anti-war views were sincere, he also supported a nationalist program little different in its goals to those of Milošević, and he and his party were never able to reconcile these opposing currents.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

His anti-war views came to the fore in mid to late 1991, particularly in November of that year when he wrote a passionate condemnation of the bloody siege of [[Vukovar]] in the Serbian daily ''[[Borba (newspaper)|Borba]]''.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

In early 1992, he called on all citizens of Bosnia to reject nationalism. In 1993, he and his wife [[Danica Drašković]] were arrested, beaten and sent to a high-security prison following street riots in Belgrade.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; His hunger strike, and international outrage over the situation, pressured the government to release the couple.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;

In 1996, SPO formed an opposition alliance ''Zajedno'' (&quot;[[Coalition Together|Together]]&quot;) with the [[Democratic Party (Serbia)|Democratic Party]] of [[Zoran Đinđić]] and the [[Civic Alliance of Serbia]] under [[Vesna Pešić]], which achieved major successes in the local elections in November of that year, but later split.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Drašković's SPO participated on its own at the September 1997 election, boycotted by his former partners despite an array of local electronic media outlets being in opposition hands.{{Citation needed|date=May 2018}}

In January 1999, SPO, a parliamentary party, was asked to join a coalition with Milošević's [[Socialist Party of Serbia]] as tension with US and NATO increased, in order to use his influence with Western politicians. In early 1999, Drašković became the deputy prime minister of the [[Federal Republic of Yugoslavia]]. He did so in response to Milošević's appeal for national unity in the face of Albanian uprising in Kosovo and a looming confrontation with NATO.&lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; He was sacked by the Prime Minister [[Momir Bulatović]] on 28 April 1999.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

There were two attempts to assassinate Drašković: on 3 October 1999 on the [[Ibarska magistrala assassination|Ibar highway]] when four of his close associates were murdered,&lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; and on 15 June 2000 in [[Budva]].&lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

In 2005, [[Milorad Ulemek]] was sentenced to 40 years in prison for the murder of Đinđić and [[Ivan Stambolić]] and for the assassination attempt on Drašković in 2000.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb gets 40 years in ex-leader's death |url=https://www.nytimes.com/2005/07/18/world/europe/serb-gets-40-years-in-exleaders-death.html |work=The New York Times |date=18 July 2005}}&lt;/ref&gt;

===Post-Milošević===

In what he himself later termed &quot;a bad political move&quot;, Drašković kept his SPO out of the wide anti-Milošević [[Democratic Opposition of Serbia]] (DOS) coalition that formed in 2000; his candidate in the 24 September 2000 federal presidential elections, Vojislav Mihailović, achieved little success, and the SPO was unsuccessful in the subsequent parliamentary election which the [[Democratic Opposition of Serbia|DOS]] won overwhelmingly. Because of this, Drašković and his party were marginalized over the next three years.{{Citation needed|date=June 2011}}

In the fall of 2002, he attempted a comeback as one of eleven candidates in a Serbian presidential election; this election was later declared invalid due to low voter turnout. Despite a polished marketing campaign that saw Drašković change his personal appearance and tone down his fiery rhetoric, he ended up with only 4.5% of the total vote, well behind [[Vojislav Koštunica]] (31.2%) and [[Miroljub Labus]] (27.7%), both of whom moved on to the second-round runoff.

His next chance for political redemption came in late 2003. Fully aware of SPO's weak political standing (as well as his own) after more than 3 years in political oblivion, Drašković entered his party into a pre-election coalition with [[New Serbia (political party)|New Serbia]] (NS), thus reuniting with old party colleague [[Velimir Ilić]]. Joining forces for the [[2003 Serbian parliamentary election|2003 parliamentary election]], they achieved limited success, but did manage to get into the coalition that formed the minority government (along with [[Democratic Party of Serbia|DSS]], [[G17 Plus]]), providing it with critical parliamentary seats to keep the far-right radicals ([[Serbian Radical Party|SRS]]) at bay.

In the subsequent division of power, Drašković became foreign minister, a position he held until May 2007.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; In response to [[2006 Montenegrin independence referendum|Montenegro's vote for independence]], Drašković called for a restoration of [[Line of succession to the former Yugoslav throne|Serbia's monarchy]]: &quot;This is an historic moment for Serbia itself, a beginning which would be based on the historically-proven and victorious pillars of the Serbian state and I am talking about the pillars of a kingdom.&quot;&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

In August 2010, Drašković argued in favour of changing the [[Constitution of Serbia|Serbian Constitution of 2006]] to remove references to [[Kosovo]] as a part of [[Serbia]] because according to him &quot;Serbia has no national sovereignty over Kosovo whatsoever. All of Serbia knows that Kosovo is not really a province within Serbia, that it is completely beyond the control of the government and the state of Serbia&quot;.&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

==Personal life==
Drašković is married to Danica (née Bošković). The two met in 1968 during [[1968 student demonstrations in Yugoslavia|student protests]].&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;

==Literary works==
{{colbegin}}
* ''Me, a philistine'' (1981)
* ''Judge'' (1981)
* ''Knife'' (1982)
* ''Prayer'' (1985)
* ''Prayer 2'' (1986)
* ''Answers'' (1986)
* ''Russian Consul'' (1988)
* ''Everywhere Serbia'' (1989)
* ''Night of general'' (1994)
* ''Reminders'' (2001)
* ''Target'' (2007)
* ''Dr Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Far away'' (2013)
* ''The memoirs of Jesus'' (2015)
* ''Stories about Kosovo'' (2016) 
* ''Slice of time'' (2016)
* ''Who killed Katarina?'' (2017)
* ''Aleksandar of Yugoslavia'' (2018)
* ''I grob i rob'' (2020)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

==See also==

*[[March 9th Protest]]
*[[Ibar Highway assassination attempt]]

==References==
{{Reflist}}

==External links==
* [https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{in lang|sr}}
* [https://archive.today/20120804223424/http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as Minister of Foreign Affairs]

{{Commons category|Vuk Drašković}}

{{S-start}}
{{s-gov}}

{{s-new|rows=2|seat}}
{{s-ttl|rows=2|title= [[Deputy Prime Minister of Yugoslavia|Deputy Prime Minister of Serbia and Montenegro]] | years  = 1999 &amp;ndash; 1999 |with=[[Zoran Lilić]] |with2=[[Jovan Zebić]] |with3=[[Nikola Šainović]] |with4=[[Danilo Vuksanović]] |with5=[[Vladan Kutlešić]] }}
{{s-aft|after=[[Maja Gojković]]}}
{{s-aft|after=[[Tomislav Nikolić]]}}

{{s-bef|before=[[Goran Svilanović]]}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Yugoslavia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia and Montenegro]] | years  = 2004 &amp;ndash; 2006 }}
{{S-non | reason = Union of Serbia and Montenegro abolished }}

{{s-new|minister}}
{{s-ttl|title= [[Ministry of Foreign Affairs (Serbia)|Minister of Foreign Affairs of Serbia]] | years  = 2006 &amp;ndash; 2007  }}
{{s-aft|after=[[Vuk Jeremić]]}}
{{s-end}}

{{Serbian literature}}
{{YU-FA-ministers}}
{{Foreign Ministers of Serbia}}
{{Cabinet of Vojislav Koštunica I}}
{{Yugoslav wars}}
{{Authority control}}

{{DEFAULTSORT:Draskovic, Vuk}}
[[Category:1946 births]]
[[Category:Living people]]
[[Category:People from Žitište]]
[[Category:Eastern Orthodox Christians from Serbia]]
[[Category:Candidates for President of Serbia]]
[[Category:Serbian democracy activists]]
[[Category:Serbian National Renewal politicians]]
[[Category:Serbian Renewal Movement politicians]]
[[Category:Serbian monarchists]]
[[Category:Serbian novelists]]
[[Category:University of Belgrade Faculty of Law alumni]]
[[Category:Foreign ministers of Serbia]]
[[Category:Government ministers of Serbia]]
[[Category:Serbian nationalists]]
[[Category:Serbian anti-communists]]
[[Category:Serbian people of Bosnia and Herzegovina descent]]


Sr:
{{Инфокутија Политичар
| слика = Vuk Drašković (cropped).jpg
| ширина_слике = 
| опис_слике = Вук Драшковић, 2004. године
| име = Вук Драшковић
| датум_рођења = {{датум рођења|1946|11|29|год=да}}
| место_рођења = [[Међа (Житиште)|Међа]]
| држава_рођења = [[Народна Република Србија|НР Србија]], [[Федеративна Народна Република Југославија|ФНР Југославија]]
| датум_смрти = 
| место_смрти = 
| држава_смрти = 
| пребивалиште = [[Београд]]
| држављанство = [[Србија]]
| супружник = [[Даница Драшковић]]
| отац = Видак Драшковић
| мајка = Стоја Драшковић (рођ. Никитовић)&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=FhvYQKm9vpU&amp;t=18m25s |title=ANTOLOGIJSKI TV DUEL: Predsednik SRS Vojislav Šešelj i predsednik SPO Vuk Drašković (1997) |author=&lt;!--Not stated--&gt; |date = 29. 11. 1997. |website=[[YouTube|Youtube]] |publisher=Dokumentarne Emisije Balkan |access-date = 11. 12. 2021 |quote=Око 18. минута}}&lt;/ref&gt;
| породица = Родољуб, Драган (полубраћа), Радмила, Тања, Љиљана (полусестре)&lt;ref&gt;{{cite book|title= Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic|location= |publisher= Institute for War &amp; Peace Reporting|isbn=978-1-90281-101-7|pages=14|last1= Borden|first1= Anthony|date= 2000}}&lt;/ref&gt;
| народност = [[Срби]]н
| вероисповест = [[Српска православна црква|православац]]
| партија = [[Српски покрет обнове]]&lt;br /&gt;[[Српска народна обнова]] (1990)&lt;br /&gt;[[Савез комуниста Југославије]]
| професија = [[Политика|политичар]] и [[писац|књижевник]]
| функција_1 = [[Министарство спољних послова Републике Србије|Министар спољних послова Републике Србије]]
| претходник_1 = -&lt;small&gt;(позиција успостављена, наставак мандата из претходне државе)&lt;/small&gt;
| наследник_1 = [[Вук Јеремић]]
| председник_1 = [[Борис Тадић]]
| председник_владе_1 = [[Војислав Коштуница]]
| почетак_функције_1 = [[5. јун]] [[2006]]
| крај_функције_1 = [[15. мај]] [[2007]].
| функција_2 = [[Списак министара иностраних послова Југославије|Министар спољних послова Србије и Црне Горе]]
| претходник_2 = [[Горан Свилановић]]
| наследник_2 = - &lt;small&gt;(државна заједница је прекинута)&lt;/small&gt;
| председник_2 = [[Светозар Маровић]]
| председник_владе_2 = [[Светозар Маровић]]
| почетак_функције_2 = [[3. март]] [[2004]]
| крај_функције_2 = [[5. јун]] [[2006]].
| функција_3 = Потпредседник Савезне владе [[Савезна Република Југославија|Југославије]] за спољне послове
| претходник_3 = 
| наследник_3 = 
| председник_3 = [[Слободан Милошевић]]
| председник_владе_3 = [[Момир Булатовић]]
| почетак_функције_3 = [[18. јануар]] [[1999]]
| крај_функције_3 = [[28. април]] [[1999]].
| потпис = Vuk Drašković signature.png
}}

'''Вук Драшковић''' ([[Међа (Житиште)|Међа]], [[29. новембар]] [[1946]]) [[Срби|српски]] је [[правник]], [[новинар]], [[књижевност|књижевник]], [[политика|политичар]] и председник [[Српски покрет обнове|Српског покрета обнове]]. Био је потпредседник [[Савезна влада Савезне Републике Југославије|Владе]] [[Савезна Република Југославија|СР Југославије]] (1999), министар иностраних послова [[Србија и Црна Гора|Државне заједнице Србије и Црне Горе]] (2004—2006) и [[Србија|Републике Србије]] (2006—2007),&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.rs/books?id=-KWxDwAAQBAJ&amp;pg=PA395&amp;lpg=PA395&amp;dq=zivadin+jovanovic+ministar+inostranih+poslova&amp;source=bl&amp;ots=6YH-ZAUpfl&amp;sig=ACfU3U1bcZMfqyTBahW4NabIGQ7RVs0euA&amp;hl=sr&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwj6uen674iFAxWJ7LsIHWA5AbA4HhDoAXoECAIQAw#v=onepage&amp;q=zivadin%20jovanovic%20ministar%20inostranih%20poslova&amp;f=false|title=Два века модерне српске дипломатије: Bicentenary of Modern Serbian Diplomacy|last=Попов|first=Чедомир|last2=Живојиновић|first2=Драгољуб|last3=Марковић|first3=Слободан|last4=Јеремић|first4=Вук|date=2013|publisher=Balkanološki institut SANU|isbn=978-86-7179-079-6|language=sr}}&lt;/ref&gt; као и републички посланик у [[Народна скупштина Републике Србије|Народној скупштини Републике Србије]] у неколико мандата (1990—2003).

== Биографија ==

=== Порекло и породица ===
Рођен је [[29. новембар|29. новембра]] [[1946]]. године у [[банат]]ском селу [[Међа (Житиште)|Међа]], у породици досељеника из [[Херцеговина|Херцеговине]]. Његов чукундеда Вук Драшковић је био припадник Горњоневесињског одреда у време [[Невесињска пушка|Херцеговачког устанка]] и погинуо је на [[Лесков дуб|Љесковом дубу]] [[1876]]. године.&lt;ref&gt;&quot;Споменица о Херцеговачком устанку 1875. године&quot;, Београд 1928.&lt;/ref&gt; Отац Видак је био [[Комунизам|комуниста]] и [[Народноослободилачка војска Југославије|партизански]] борац за време [[Други светски рат|Другог светског рата]].

Шест месеци након његовог рођења, преминула му је мајка Стоја, па га је однеговала баба. Породица се убрзо вратила у [[Херцеговина|Херцеговину]], где је Драшковић одрастао. Живели су у [[Сливља|Сливљима]], да би се касније настанили у [[Херцеговина|херцеговачкој]] [[Грачаница (Гацко)|Грачаници]]. Отац Видак се по други пут оженио и добио још петоро деце, синове [[Родољуб Драшковић|Родољуба]] и Драгана, као и кћерке Радмилу, Тању и Љиљану.

=== Образовање и студентски дани ===
Основну школу завршио је у [[Фојница (Гацко)|Фојници]], а затим гимназију у [[Гацко|Гацку]]. Најпре је требало да у [[Сарајево|Сарајеву]] студира [[Медицина|медицину]], али он одлучује да оде за [[Београд]] и тамо упише [[Медицина|медицину]]. Међутим, уписује се на [[Правни факултет Универзитета у Београду]]. Овде упознаје колегиницу [[Даница Драшковић|Даницу]], са којом се касније и оженио.

На завршној години студија, постао је члан [[Савез комуниста Југославије|Савеза комуниста Југославије]]. Учествовао је у [[Студентске демонстрације у Југославији 1968.|студентским демонстрацијама 1968]]. године, а после говора [[Јосип Броз Тито|Јосипа Броза Тита]] о оправданости студентских захтева, предводио је [[козарачко коло]] на [[Правни факултет Универзитета у Београду|Правном факултету Универзитета у Београду]]. Дипломирао је исте године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ |website=istinomer.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Новинарска каријера ===
У периоду од [[1969]]. до [[1980]]. године, радио је као новинар у агенцији [[Танјуг]]. Скоро три године је био као дописник из [[Лусака|Лусаке]], главног града [[Замбија|Замбије]]. Повучен је из дописништва након лошег извештавања о [[Родезијски грађански рат|Родезијском грађанском рату]], што је довело до дипломатског скандала.&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century|last1=Roszkowski|first1=Wojciech|last2=Kofman|first2=Jan|publisher=Routledge|year=2016|isbn=978-1-31747-593-4|pages=1995–1998}}&lt;/ref&gt;

Потом је прешао да ради као саветник за штампу [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]], где је био главни уредник синдикалног листа ''Рад,'' од [[1980]]. до [[1985]]. године.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ |website=biografija.org |date = 24. 2. 2017 |access-date=21. 1. 2022}}&lt;/ref&gt; Једно време је провео као лични секретар и шеф кабинета [[Мика Шпиљак|Мике Шпиљка]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Sidran|first=Abdulah|date = 15. 9. 2022.|title=Sarajevo je Miloševićeva apsolutna pobeda|journal=Nedeljnik|volume=557|pages=44}}&lt;/ref&gt;, председника Већа [[Савез синдиката Југославије|Савеза синдиката Југославије]] и члана [[Централни комитет Савеза комуниста Југославије|Централног комитета Савеза комуниста Југославије]].&lt;ref&gt;{{Cite journal|date=20. 2. 2000.|title=Ko je ovaj čovek: Vuk Drašković|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|journal=Vreme|access-date=10. 12. 2021|archive-date=22. 03. 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322135802/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/02/21/srpski/P00022002.shtm|url-status=}}&lt;/ref&gt;

=== Политичка каријера ===
Након смрти Јосипа Броза, као дисидент делује у оквиру [[Удружење књижевника Србије|Друштва књижевника Србије]] у Француској 7. Истакао се као говорник на књижевним вечерима, ангажованим трибинама, подршком бројним апелима и петицијама које су обележиле то време. Најчитанији је српских писац (истовремено жигосан од стране власти) који више него ико буди и јача српски национални идентитет у народу, који су комунисти својом идеологијом свели на најмању меру. Од почетка вишестраначког политичког живота [[1990]]. године након трансформације Савеза комуниста Југославије у [[Социјалистичка партија Србије|СПС]], постаје водећи политичар, [[Антикомунизам|антикомуниста]] и [[Национализам|националиста]] који се залагао за [[Велика Србија|Велику Србију]] и рехабилитацију [[Четници|Четничког покрета]] заједно са [[Војислав Шешељ|Војиславом Шешељом]]. После неколико суморних година, изолације и страдања, као последица грађанског рата, незапамћене инфлације, репресивне политике режима СПС и [[Југословенска левица|ЈУЛ]], мења политички став и постаје отворени заговорник савезништва са [[Сједињене Америчке Државе|САД]] и државама чланицама [[Европска унија|Европске уније]] и [[НАТО]] пакта. Инсистира, као добро упућен, на ослањање на старе, западне савезнике (силе) као међународне факторе и гаранте, те постизање уз помоћ њих могућих спољно-политичких циљева српске државе. Истовремено је иступао против тешњег повезивања и ослањања на Русију, образлажући то њеним комунистичким наслеђем које се сачувало, пре свега у војном врху у Кремљу. Говори [[енглески језик|енглески]] и [[руски језик]], и бави се књижевним радом и публицистиком.

== Политички ангажман ==
[[Датотека:SKIDANJE TITA.jpg|мини|Скидање [[Јосип Броз Тито|Титове]] слике у Дому инжењера и техничара у Београду 15. марта 1990. године, С леве стране је Војислав Шешељ, а у средини Вук Драшковић.]]
Драшковић је осамдесетих године 20. века био део национално оријентисане интелигенције у Србији. Спадао је међу истакнуте заговорнике вишестраначја, грађанских и верских слобода, обнове српских националних вредности. Године [[1989]]. заједно са [[Мирко Јовић|Мирком Јовићем]] је основао у Старој Пазови политичку странку [[Српска народна обнова|Српску народну обнову]], али због супротстављених ставова та се странка цепа.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Дана 14. марта 1990. отцепљено крило странке чији је Драшковић био председник, уједињује се са [[Српски слободарски покрет|Српским слободарским покретом]] [[Војислав Шешељ|Војислава Шешеља]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Са Војиславом Шешељем је и у [[Српски сроднички односи#Остало|кумовском]] односу. Од јесени те године разилази се са Шешељом, и свако наставља својим путем. Тада настаје странка '''[[Српски покрет обнове]]''' чији ће председник Вук Драшковић остати лидер до наших дана.

=== Девети март 1991. ===
Српски покрет обнове као странка била је у опозицији режиму [[Слободан Милошевић|Слободана Милошевића]].{{sfn|Fischer|2007|p=459}} У том периоду, Драшковић је два пута хапшен. Први пут после [[демонстрације у Београду 1991.|деветомартовских демонстрација]] [[1991]]. године, када је провео три дана у затвору.{{sfn|Fischer|2007|p=459}} Други пут је ухапшен са супругом Даницом, јуна [[1993]]. године, када су осуђени на два месеца затвора и када су преживели најсуровију полицијску тортуру. Вук је тада штрајковао глађу и на себе скренуо пажњу европске јавности. Обоје су ослобођени захваљујући притиску водећих државника и органа међународне заједнице. Између осталих, за слободу Вука Драшковића и његове супруге најодлучније су се заложили амерички председник [[Бил Клинтон]], руски председник [[Борис Јељцин]], француски председник [[Франсоа Митеран]] и његова супруга Данијела, грчки премијер [[Константин Мицотакис]], британски премијер [[Џон Мејџор]] и други.&lt;ref&gt;{{cite web |author= |url=http://www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |title=Биографија Драшковића на сајту СМИП-а |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013 |archive-date=04. 08. 2012 |archive-url=https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html |url-status=unfit }}&lt;/ref&gt;

=== Коалиција Заједно ===
У периоду 1996—1997, заједно са [[Зоран Ђинђић|Зораном Ђинђићем]] и [[Весна Пешић|Весном Пешић]], предводио је '''[[Коалиција Заједно|коалицију Заједно]]''' која је у другом кругу локалних избора освојила апсолутну победу. Међутим, Милошевићев режим то није признао па су настали [[демонстрације у Србији 1996—1997.|тромесечни протести]] по целој Србији. Најзад је, фебруара [[1997]], Милошевић признао победу опозицији. Драшковић је иступио из те коалиције када је градоначелник Београда, Зоран Ђинђић одбио да га подржи за заједничког председничког кандидата опозиције.

Јануара 1999. године Српски покрет обнове је, као парламентарна странка, био позван да уђе у коалицију са Социјалистичком партијом Србије. Милошевићев режим је рачунао на Драшковићеве везе са западним политичарима, у ситуацији великих тензија између Србије, са једне стране, и САД и НАТО, са друге. Драшковић прихвата овај позив и добија место потпредседника савезне Владе, задуженог за међународне односе.

=== Пад Милошевића ===
У међувремену, Драшковић је [[10. јануар]]а [[2000]]. године је формирао са опозиционим лидерима нову опозициону коалицију против Милошевића која је названа ''[[Демократска опозиција Србије]]'' - '''ДОС'''. У лето 2000, Драшковић у име странке одлучује иступити из коалиције и [[Српски покрет обнове|СПО]] самостално наступа на превременим изборима за председника [[Савезна Република Југославија|СРЈ]], које је Милошевић расписао за [[24. септембар]] те године. Драшковићев кандидат [[Војислав Михаиловић]] осваја мали број гласова, а [[Војислав Коштуница]] (кандидат ДОС-а) побеђује Милошевића који најпре није хтео да призна пораз. Почињу [[свргавање Слободана Милошевића|демонстрације]] широм Србије, који су завршени [[5. октобар|5. октобра]] када је ДОС најпре насилним упадом у Савезну скупштину, али и координираном сарадњом са незадовољним деловима војске и полиције преузео власт и избегао крвопролиће. Драшковић је подржавао протесте и поздравио смену власти.
На ванредним изборима за [[Народна скупштина Републике Србије|Скупштину Србије]], [[23. децембар|23. децембра]] 2000, Драшковићев СПО није успео да пређе изборни цензус од 5% и постаје ванпарламентарна странка.

=== У власти ===
Три године касније, децембра [[2003]]. године (на следећим ванредним скупштинским изборима) СПО улази у коалицију са странком [[Нова Србија (политичка странка)|Нова Србија]] [[Велимир Илић|Велимира Илића]] и осваја 22 посланичка места (7,76% гласова). Остало је забележено да по свим истраживањима у време предизборне кампање овој коалицији није предвиђан улазак у парламент. Две недеље пре избора [[Свети архијерејски синод Српске православне цркве|Синод српске православне Цркве]] се огласио саопштењем да је за [[монархија|монархију]]. Политички аналитичари су пре и после изборних резултата ово саопштење протумачили као позив Цркве да се гласа за ову коалицију. Нема забележених случајева да је свештенство агитовало за ову коалицију. Драшковић заузима положај у новој [[Влада Републике Србије|Влади Србије]] под вођством [[Војислав Коштуница|Војислава Коштунице]], већ у априлу [[2004]]. године бива постављен за министра спољних послова [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице Србија и Црна Гора]].

Након престанка постојања [[Србија и Црна Гора|Државне Заједнице]] [[2006]]. године, Драшковић остаје на истој дужности на нивоу Србије. На тој функцији остаје до избора нове Владе у мају [[2007]]. године.

Пред ванредне парламентарне изборе који су одржани [[11. мај]]а [[2008]]. године, Драшковић и његов СПО приступили су коалицији '''''[[За европску Србију]]''''', коју сачињавају још и [[Демократска странка (Србија)|Демократска странка]] ([[Борис Тадић]]), [[Г17 плус|Г17+]] ([[Млађан Динкић]]), и [[Лига социјалдемократа Војводине]] ([[Ненад Чанак]]).

Листа је на [[парламентарни избори у Србији 2008.|овим изборима]] освојила 38,42% гласова (1.590.200 гласова, 102 мандата) и која је почетком јула 2008. формирала коалициону [[Влада Мирка Цветковића|Владу]] са коалицијом [[Социјалистичка партија Србије|СПС]]-[[Партија уједињених пензионера, пољопривредника и пролетера Србије — Солидарност и правда|ПУПС]]-[[Јединствена Србија|ЈС]]. СПО је добио 4 посланичка мандата и место министра дијаспоре (министар Срђан Срећковић)

== Неуспели атентати  ==
=== Атентат на Ибарској магистрали ===
Дана [[3. октобар|3. октобра]] [[1999]]. године, на [[Атентат на Ибарској магистрали|Ибарској магистрали]] организован је атентат на Драшковића, и том приликом погинула су четири његова блиска сарадника.

=== Атентат у Будви ===
Следећи покушај атентата догодио се [[15. јун]]а [[2000]]. године у [[Будва|Будви]], када је сам Драшковић остао жив - лакше повређен од ватреног оружја. Он се иначе склонио у Црну Гору, у своју кућу у Будви, јер му је у Србији претила опасност, на коју су му пријатељи указивали.

== Политички ставови ==
{{bez_izvora-deo}}
Вук Драшковић је током 1990-их остао упамћен као &quot;господар тргова&quot;; и истакнути говорник. Док још није дошло до првих ратних сукоба, као лидер тада највеће опозиционе странке режиму Слободана Милошевића, тежио је ка очувању - конфедерацији тадашње Југославије. Залагао се за Југославију сматрајући је за најбоље решење, имајући у виду да је то једина држава у којој су живели сви Срби. За време Милошевићевог режима у Србији. био је на супротним позицијама: десничар, традиционалиста и националиста&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Којекуде Србијо&quot;, Београд 1989.&lt;/ref&gt; Као монархиста, залагао се за стварање Србије као уставне монархије са српском војском, која би штитила српски народ и српске границе. Током демонстрација 9. марта 1991. године нашао се на челу протеста са ставом: ''Книн се брани у Београду, а не у Хрватској''.&lt;ref&gt;&quot;Српска реч&quot;, Београд 1991.&lt;/ref&gt; Био је поштовалац генерала Драже Михаиловића и Равногорског покрета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Ноћ ђенерала&quot;, Београд 1994.&lt;/ref&gt;, тражећи да дође до историјског измирења између Срба партизана и Срба Равногораца (четника), без обзира на крупне идеолошке и друге разлике. Инсистирао је тада да Србија раскине споне са комунистичком прошлошћу и демонтира тајне службе, које су биле одговорне за бројне злочине и политичке ликвидације. И сам је због својих иступа био више пута њихова мета&lt;ref&gt;Вук Драшковић: &quot;Мета&quot;, Београд 2007.&lt;/ref&gt; над којом су пробали све: &quot;од прислушкивања до ућуткивања&quot; (убиства). Када је минула деценија грађанског рата и распада СФР Југославије, осуђивао је ратне злочине који су компромитовали славни српски ратнички идеал, достигнут у Великом рату. А након пада Милошевићевог режима 5. октобра 2000. године, политички нагиње ка десном &quot;центру&quot; усмеравајући се на грађанско друштво и евроинтеграције.
* У једнопартијском периоду државе био је заговорник комунистичких погледа на свет
* Заговорник је затим поновног увођења парламентарне [[монархија|монархије]] у Србији
* Заговорник је концепта Велике Србије и националног препорода, од деведесетих
* Залагао се увек за &quot;Европску Србију&quot; односно Србију као чланицу ЕУ, грађанску, демократски уређену, правну државу
* Залагао се за отварање тајних досијеа УДБЕ (тајне службе) и њену деполитизацију
* Залагао се за формирање српске војске и њено укључење у НАТО војни пакт или „Партнерству за мир“
* Заговорник је признања &quot;фактичког стања&quot; на Косову, од стране Србије и поштовања резолуције 1244. донете од стране Уједињених нација
* Понудио је концепт решења косметског питања: ''Више од аутономије, мање од независности''.
* Заговорник је историјске истине о злочинима почињеним над Србима, од стране Хрвата и Муслимана током Другог светског рата
* Заговорник је тезе о доминантно српској одговорности за страдања Муслимана у последњем, грађанском рату
* Инсистирао је на кантонизацији [[Босна и Херцеговина|Босне и Херцеговине]], још од 1990. године
* Залагао се за Мировни план &quot;З-4&quot; у Хрватској, који је гарантовао опстанак Српске Крајине
* Заговарао је приближавање и ослањање на [[Сједињене Америчке Државе|САД]], [[Европска унија|Европску унију]] 
* Године [[1996]]. се изјаснио за испуњавање свих обавеза СРЈ и Србије према Трибуналу у Хагу

== Дела ==
Новинарство је напустио [[1980]]. године и посветио се књижевности. Његови први романи били су југословенски и балкански бестселери; забрањивани и оспоравани. Неки од њих преведени су на енглески, француски, руски, грчки, румунски, чешки и још многе језике.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Vuk Drašković |url=https://www.laguna.rs/a1001_autor_vuk_draskovic_laguna.html |website=laguna.rs |access-date=20. 1. 2022}}&lt;/ref&gt;
* ''Ја, малограђанин'' (1981)
* ''Судија'' (1981)
* ''Нож'' (1982), [[Нож (филм из 1999)|екранизован]] [[1999]]. године
* ''Молитва'' (1985)
* ''Молитва 2'' (1986)
* ''Одговори'' (1986)
* ''[[Руски конзул (роман)|Руски конзул]]'' (1988), [[Руски конзул (филм)|екранизован 2024.]] и као [[Руски конзул (мини-серија)|серија]]
* ''Коекуде Србијо'' (1989)
* ''Ноћ ђенерала'' (1994)
* ''Подсећања'' (2001)
* ''Мета'' (2007), аутобиографска књига о догађајима у периоду 1990−2000.
* ''Доктор Арон'' (2009)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.mondo.rs/s155132/Zabava/Kultura/Vuk_Draskovic_se_vratio_knjizevnosti_VIDEO.html | title=Vuk Drašković se vratio književnosti (VIDEO) {{!}} Mondo |date= |website= |publisher= |access-date=28. 3. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Подсећања'', књига говора, интервјуа и писама (2011)
* ''Via Romana'' (2012)&lt;ref&gt;{{cite web|author= |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:398507-Predstavljen-Draskovicev-roman-quotVia-Romanaquot |title=Predstavljen novi Draškovićev roman |date= |website= |publisher= |access-date=5. 5. 2013}}&lt;/ref&gt;
* ''Тамо далеко'' (2013)
* ''Исусови мемоари'' (2015)&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Drašković |first1=Vuk |title=Isusovi memoari: roman koji nastavlja tamo gde je stao kultni roman nož! |date=2015 |publisher=Laguna |location=Beograd |isbn=978-86-521-1772-7}}&lt;/ref&gt;
* ''Приче о Косову'' (2016) - коаутор, прича ''Чај бабе Кристине''
* ''Исечци времена'' (2016)
* ''Ко је убио Катарину'' (2017)
* ''[[Александар од Југославије (роман)|Александар од Југославије]]'' (2018), екранизован 2021. као [[Александар од Југославије (филм)|играни филм]] и [[Александар од Југославије (ТВ серија)|телевизијска серија]]
* ''И гроб и роб'' (2020)
* ''Ожиљци живота'' (2022)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1683031/Vuk-Draskovic-intervju-za-Mondo.html|title=NISAM JA IZDAO VAS, IZDALI STE VI MENE! Ispovest Vuka Draškovića: Krajina i Kosovo? O tome naš narod ništa ne zna!|website=Mondo Portal|language=sr|access-date=2022-09-02}}&lt;/ref&gt;
* ''Монах Хокај'' (2023)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.laguna.rs/n5987_knjiga_monah_hokaj_laguna.html|title=Monah Hokaj - Vuk Drašković {{!}} Laguna|website=www.laguna.rs|language=sr|access-date=2024-03-21}}&lt;/ref&gt;
* ''Суђење'' (2025)&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://delfi.rs/knjige/229951-sudjenje-knjiga-delfi-knjizare.html|title=Početna {{!}} Delfi knjižare {{!}} Sve dobre knjige na jednom mestu|website=delfi.rs|access-date=2025-05-29}}&lt;/ref&gt;

== Види још ==
* [[Списак министара иностраних послова Југославије]]
* [[Списак министара иностраних послова Србије]]
* [[Српски покрет обнове]]
* [[Српска гарда]]

== Референце ==
{{референце|30em}}

== Литература ==
* {{Cite book|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|url=https://books.google.com/books?id=ih_Is_q4Rz8C&amp;pg=PA101|year=1999|publisher=C. Hurst &amp; Co. Publishers|isbn=978-1-85065-341-7}}
* {{Cite book|last=Fischer|first=Bernd Jürgen|title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459|year=2007|publisher=Purdue University Press|isbn=978-1-55753-455-2|pages=459–}}
* {{Cite book|last1=Hockenos |first1=Paul |authorlink1=Paul Hockenos |title=Homeland Calling: Exile Patriotism &amp; the Balkan Wars|url=https://books.google.com/books?id=e4pAs4JYSAMC&amp;pg=PA119|year=2003|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-4158-5|pages=119–}}

== Спољашње везе ==
* [http://www.ibiblioteka.net/ Dela — knjige i zvučne knjige Vuka Draškovića u elektronskom obliku — iBiblioteka] {{Wayback|url=http://www.ibiblioteka.net/ |date=20170710075102 }}
* [http://www.politika.rs/scc/clanak/115556/Jedni-su-ludi-bez-pameti-drugi-su-ludi-od-pameti Једни су луди без памети, други су луди од памети („Политика“, 13. децембар 2009)]

{{s-start}}
{{s-off}}
{{succession box|title=Потпредседник Савезне владе Југославије за спољне послове|before=|after=|years= 1999}}
{{succession box|title=Министар иностраних послова [[Србија и Црна Гораа|СЦГ]]|before=[[Горан Свилановић]]|after=Расформирање СЦГ|years=2004–2006}}
{{succession box|title=Министар иностраних пословаа Србије|before=Функција успостављена|after=[[Вук Јеремић]]|years=2006–2007}}
{{end box}}

{{Министри спољних послова Србије}}
{{Коштуничина Влада1}}
{{Распад СФР Југославије}}
{{Српска књижевност}}
{{Подножје|Биографија|Књижевност|Сукоби на територији СФРЈ|Србија}}

{{СОРТИРАЊЕ:Драшковић, Вук}}
[[Категорија:Вук Драшковић]]
[[Категорија:Рођени 1946.]]
[[Категорија:Житиштани]]
[[Категорија:Гачани]]
[[Категорија:Српски правници]]
[[Категорија:Српски политичари]]
[[Категорија:Српски књижевници]]
[[Категорија:Српски новинари]]
[[Категорија:Министри иностраних послова Србије]]
[[Категорија:Југословенски политичари]]
[[Категорија:Југословенски књижевници]]
[[Категорија:Комунисти Србије]]
[[Категорија:Српски покрет обнове]]
[[Категорија:Чланови Српског покрета обнове]]
[[Категорија:Чланови Удружења књижевника Србије]]
[[Категорија:Студенти Правног факултета Универзитета у Београду]]

Sh:
{{Infobox officeholder
|honorific-prefix =
|name = Vuk Drašković
|honorific-suffix =
|image = Vuk Drašković.jpg
|office = zamijenika [[premijer Jugoslavije|premijera SR Jugoslavije]]
|term_start = 18. januar 1999
|term_end = 28. april 1999
|primeminister=[[Momir Bulatović]]
|office2 = [[Ministarstvo spoljnih poslova Srbije|Ministar spoljnih poslova Srbije i Crne Gore]]
|term_start2 = 3. mart 2004
|term_end2 = 15. maj  2007
|predecessor2=[[Goran Svilanović]]
|successor2=[[Vuk Jeremić]] (kao ministar spoljnih poslova Srbije)
|president2=[[Svetozar Marović]]
|primeminister2=[[Vojislav Koštunica]]
|birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
|birth_place = [[Međa (Žitište)|Međa]], [[Žitište]], [[NR Srbija]], [[FNRJ]]
|death_date =
|death_place =
|nationality = [[Srbi]]n
|spouse = Danica Drašković
|party = [[Srpski pokret obnove]]
|relations =
|children =
|alma_mater = [[Diplomirani pravnik|dipl. iur.]] [[Pravni fakultet Univerziteta u Beogradu|Pravnog fakulteta u Beogradu]]
|occupation =
|profession = pisac, političar
|religion = [[Srpska pravoslavna crkva]]
}}

'''Vuk Drašković''' (29. novembar 1946) je [[Srbija|srpski]] pisac i političar, poznat po izuzetnoj burnoj i kontroverznoj karijeri. Rodio se u porodici [[Hercegovina|hercegovačkih]] [[Srbi|Srba]] [[kolonizacija Vojvodine|doseljenih]] u Vojvodinu posle Drugog svetskog rata. Za vreme studija prava u Beogradu je postao član [[Savez komunista Jugoslavije|Saveza komunista Jugoslavije]] i saradnik hrvatskog komunističkog čelnika [[Mika Špiljak|Mike Špiljka]] kome je pisao govore. Posle je našao posao u novinskoj agenciji [[TANJUG]]. Od režima se počeo distancirati kada je počeo pisati romane koji opisuju [[Zločini nad Srbima u Drugom svetskom ratu|stradanja Srba u Drugom svetskom ratu]] na prostoru [[NDH]], a za koje je autor optužio njihove [[Hrvati|hrvatske]] i [[Bošnjaci|bošnjačke]] komšije. Ta su dela doživela uspeh među srpskom publiku, ali je zbog njih Drašković optužen da potkopava [[bratstvo i jedinstvo]] te dobio reputaciju srpskog nacionalista.

Tu je reputaciju Drašković potvrdio kada se krajem 1980-ih stekao reputaciju jednog od najistaknutijih srpskih [[antikomunizam|antikomunista]] i [[monarhizam|monarhista]], te počeo otvoreno zalagati za [[Velika Srbija|Veliku Srbiju]] te postao bliski saradnik i kum [[Vojislav Šešelj|Vojislava Šešelja]]. Njihova saradnja je, međutim, ubrzo prestala, te je Drašković osnovao stranku [[Srpski pokret obnove]], koja je na prvim [[Parlamentarni izbori u Srbiji 2000|višestranačkim izborima u Srbiji]] postala vodeća stranka opozicije prema tadašnjem vlastodršcu [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]]. U martu 1991. je Drašković vodio [[Demonstracije 9. marta 1991.|velike demonstracije]] s ciljem rušenja Miloševićevog režima, koje je zaustavila intervencija [[JNA]]. U sledećih nekoliko meseci, kada je [[Raspad SFRJ|ustavna kriza u SFRJ]] eskalirala u [[Jugoslavenski ratovi|oružani sukob]], Drašković je od pristaša svoje stranke organizovao [[paravojna formacija|paravojnu formaciju]] zvanu [[Srpska garda]], koja se [[Rat u Hrvatskoj|borila u Hrvatskoj]], ali prestala delovati 1992. Posle izbijanja [[Rat u BiH|rata u Bosni i Hercegovini]] je Drašković postao jednim od najvećih kritičara Miloševićeve [[Srbija u jugoslovenskim ratovima|politke sukoba sa drugim bivšim jugoslovenskim republikama]], zalažući se za kompromis sa &quot;separatističkim&quot; republikama.

Godine 1996. je Drašković zajedno sa svojom strankom sudelovao u Zajedno, koaliciji srpskih opozicijskih stranaka koja je odnela pobedu na lokalnim izborima, a potom i [[Demonstracije u Srbiji 1996 - 1997|demonstracijama]] koje su prisilile Miloševića da prvi put prizna izborni poraz. Nakon toga, partneri odlučuju da bojkotuju izbore i napuštaju koaliciju Zajedno, pa SPO na narednim izborima nastupa samostalno i ne uspeva da zbaci Miloševićev režim. U predvečerje rata na Kosovu ulazi u nacionalnu vladu kako bi pokušao da spreči [[Operacija Saveznička sila|NATO-vo bombardovanje SRJ]], međutim kako nije uspeo, a sve vreme se javno bunio protiv Miloševića, ubrzo je smenjen. Nekoliko meseci kasnije je Miloševićeva policijska jedinica [[JSO]] na Draškovića pokušala izvesti [[Atentat na Ibarskoj magistrali|atentat]] koji je Drašković preživeo, a u kome je stradalo nekoliko njegovih bliskih saradnika.

Iako su mu ti događaji, slično kao i ranija premlaćivanja i zlostavljanja od strane Miloševićeve tajne policije, donele status [[mučenik]]a kod dela srpske javnosti, 2000. godine se smatrao marginalizovanom i &quot;potrošenom&quot; ličnošću, a čemu je doprinela odluka da se ne pridruži [[Demokratska opozicija Srbije|Demokratskoj opoziciji Srbije]] na izborima koji će [[Buldožer revolucija|konačno srušiti Miloševića]]. Njegova stranka je izgubila [[Narodna skupština Republike Srbije|parlamentarni]] status, a vratila ga je tek 2003. godine kada je uspela preći [[izborni cenzus]] u koaliciji sa [[Nova Srbija|Novom Srbijom]], te sudelovala u koaliciji premijera [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunice]]. Drašković je od 2003. do 2007. bio ministar spoljnih poslova. Godine 2008. je sa svojom strankom bio na listi [[Boris Tadić|Tadićeve]] koalicije [[Za evropsku Srbiju]].

U leto 2010. je postao prvi vodeći srpski političar nakon [[Čedomir Jovanović|Čedomira Jovanovića]] koji se založio da Srbija [[Međunarodna reakcija na proglašenje nezavisnosti Kosova|prizna nezavisnost Kosova]], obrazloživši da je to jedini način da se stekne naklonost [[zapadni svet|Zapada]], i time obezbedi članstvo u [[Evropska Unija|Evropskoj Uniji]]. Te je stavove njegov dotadašnji partner Tadić kritikovao. Pred [[Parlamentarni izbori u Srbiji|izbore 2012]]. godine Drašković je sa svojom strankom ušao u koaliciju sa Jovanovićevim [[Liberalno demokratska partija (Srbija)|LDP]]-om, poznat kao [[Koalicija Preokret]].

== Bibliografija ==
Novinarstvo je napustio 1980. godine i posvetio se književnosti. Njegovi romani bili su jugoslovenski i balkanski bestseleri. Neki od njih prevedeni su na engleski, francuski, ruski, grčki, rumunski i češki jezik.

* ''Ja, malograđanin'' (1981)
* ''Sudija'' (1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' (1985)
* ''Molitva 2'' (1986)
* ''Odgovori'' (1986)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekuda Srbijo'' (1989)
* ''Noć đenerala'' (1994)
* ''Podsećanja'' (2001)
* ''Meta'' (2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' (2012)
* ''Tamo daleko'' (2013)
* ''Isusovi memoari'' (2015)
* ''Priče o Kosovu'' (2016) 
* ''Isečci vremena'' (2016)
* ''Ko je  ubio Katarinu?'' (2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' (2018)
* ''Ožiljci života'' (2022)
* ''Monah Hokaj'' (2023)
* ''Suđenje'' (2025)

== Izvori ==
{{Reflist}}

== Vanjske veze ==
* [http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 Party biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080624052823/http://www.spo.org.yu/action.php?objekat=Ljudi&amp;akcija=Procitaj&amp;id=1 |date=2008-06-24 }}
* [https://archive.today/20120804223424/www.mfa.gov.rs/Officials/draskovic_e.html Official biography as a Minister of Foreign Affairs]

{{S-start}}
{{s-gov}}
{{Succession box
| before = [[Goran Svilanović]]
| title  = ministar spoljnih poslova
| years  = 2004 &amp;ndash; 2007
| after  = [[Vuk Jeremić]]
}}
{{s-end}}

{{Lifetime|1946||Drašković, Vuk}}

{{Commonscat|Vuk Drašković}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Srpski pisci]]
[[Kategorija:Srpski političari]]</text>
      <sha1>34c0xwu0tmysegq5ptqu4rh1zfucprw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besarabska gubernija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602615</id>
    <revision>
      <id>6677249</id>
      <parentid>6675976</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T00:51:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6677249</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23279" sha1="eaduub0fstejh1jfjtfwawlhocd398h" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name                    = Besarabska gubernija 
| native_name             = Бессарабская губерния
| native_name_lang        = ru
| settlement_type         = Gubernija 
| image_shield             = Coat of arms of Bessarabia Governorate 1878.svg
| image_map               = Bessarabia in Russian Empire (1914).svg
| mapsize                 = 225px
| map_caption             = Besarabska gubernija na zemljevidu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]
| subdivision_type        = Država
| subdivision_name        = {{zastava|Ruski imperij}}
| established_title       = ustanovitev 
| established_date        = 1812/1873
| extinct_title           = ukinitev
| extinct_date            = 1918
| seat_type               = Glavno mesto
| seat                    = [[Kišinjev]]
| area_total_km2          = 45.632,42
| population_as_of        = 1897
| population_total        = 1.935.412
| population_density_km2  = auto
| elevation_max_m         = 430
| elevation_max_point     = hrib Bălănești
| population_urban               = 15,16%
| population_rural               = 84,84%
| total_type               = Skupaj
}}

'''Besarabska gubernija''' ([[Ruščina|rusko]]: Бессарабская губерния, latinizirano: Bessarabskaja gubernija, [[Romunščina|romunsko]]:  Gubernia Basarabia) je bila [[gubernija]] (provinca) [[Ruski imperij|Ruskega carstva]] z upravnim središčem v [[Kišinjev]]u (romunsko: Chișinău). Obsegala je površino 45.632,42 kvadratnih kilometrov in imela 1.935.412 prebivalcev. Na severu je mejila na Podolsko gubernijo, na vzhodu na Hersonsko gubernijo, na jugu na [[Črno morje]], na zahodu na [[Romunija|Romunijo]] in na severozahodu na [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]]. Gubernija je približno ustrezala večjemu delu današnje Moldavije in nekaterim delom Černivške in Odeške oblasti v [[Ukrajina|Ukrajini]].

Vključevala je vzhodni del [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] skupaj s sosednjimi ozemlji pod osmansko oblastjo, ki jih je Rusija priključila z [[Bukareški mirovni sporazum (1812)|Bukareškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]]. Gubernija je bila razpuščena leta 1917 z ustanovitvijo Sfatul Ţării, nacionalne skupščine, ki je decembra 1917 razglasila Moldavsko demokratično republiko. Slednja se je aprila 1918 združila z Romunijo.

Približno 65 % ozemlja nekdanje gubernije zdaj pripada Republiki Moldaviji (vključno z odcepljeno regijo [[Pridnestrska republika|Pridnestrje]]). Približno 35 % ozemlja zdaj pripada [[Ukrajina|Ukrajini]].

==Zgodovina==
===Priključitev k Rusiji===
Rusko carstvo je izkoristilo šibkost [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in zasedlo vzhodno polovico avtonomne Kneževine Moldavije med rekama [[Prut]] in [[Dnester]]. Sledilo je šest let vojskovanja, ki se je zaključilo z Bukareškim sporazumom leta 1812, s katerim je Osmansko cesarstvo priznalo rusko priključitev osvojenega ozemlja.&lt;ref name=king19&gt;King, str. 19&lt;/ref&gt;

Leta 1829 je Turčija v skladu z Odrinskim sporazumom Rusiji odstopila [[Delta Donave|delto Donave]], ki je postala del Besarabske oblasti.{{sfn|Mitrasca|2002|p=}} Pred rusko priključitvijo ozemlje ni imelo posebnega imena, sicer pa je bila Modavija tradicionalno razdeljena na Ţara de Sus (Zgornje dežele, območje [[Karpati|Karpatov]]) in Ţara de Jos (Spodnje dežele, ravnine, ki so vključevale to ozemlje). Besarabija je bila južni del tega ozemlja, danes znanega kot [[Budžak]]. Domneva se, da je regija dobila ime po vlaški vladarski rodbini Basarab, ki ji je morda vladala v 14. stoletju. Rusi so ime Besarabija uporabljali za celotno regijo in ne le za njen južni del.&lt;ref name=king21-22/&gt; 

Besarabija je imela površino 45.630 km², torej več kot preostala Moldavija, in imela 240.000 in 360.000 prebivalcev, večinoma Romunov. Besarabski bojarji so protestirali proti priključitvi k Carski Rusiji in trdili, da Osmansko cesarstvo nima pravice odstopiti ozemlja, ki sploh ni njihovo. Moldavija je bila namreč osmanski vazal in ne provinca, kar sultana pri podpisu sporazuma ni oviralo.&lt;ref name=king19/&gt; 

=== Oblast in gubernija===
Po priključitvi so lokalni bojarji pod vodstvom kišinjevskega in hotinskega metropolita Gavrila Bănulescu-Bodonija zaprosili za samoupravo in vzpostavitev civilne vlade, ki bi temeljila na tradicionalnih moldavskih zakonih. Leta 1818 je bila ustanovljena posebna avtonomna regija, v kateri sta se v lokalni upravi uporabljala tako romunščina kot ruščina. Bănulescu-Bodoni je dobil tudi dovoljenje za odprtje semenišča in tiskarne, besarabska cerkev pa je postala eparhija [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]].&lt;ref name=king21-22&gt;King, str. 21–22&lt;/ref&gt;

Po Bănulescu-Bodonijevi smrti leta 1821 Besarabija ni imela močnega voditelja. Ker so se Rusi bali nacionalizma, ki je leta 1821 sprožil protiosmansko revolucijo v sosednji Vlaški, so lokalne oblasti začele postopno pridobivati številne svoboščine.&lt;ref name=&quot;king21-22&quot;/&gt;

[[Nikolaj I. Ruski]], kronan leta 1825, je začel kampanjo reform, katerih cilj je bil pridobiti večji nadzor nad zahodnimi provincami. Avtonomija regije je bila leta 1829 ukinjena. Novo ustavo je napisal guverner [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južna Ukrajina) in Besarabije [[Mihail Semjonovič Voroncov]]. Leta 1834 je bila romunščina prepovedana v šolah in vladnih ustanovah, kmalu pa tudi v knjigah, tisku in cerkvah, kljub temu, da je bilo 80 % prebivalcev Romunov. Tisti, ki so se borili proti spremembam, so lahko bili izgnani v Sibirijo.{{sfn|Stoica|1919|p=31–32}} Ustava ni več predpisovala obvezne uporabe romunščine za javne objave in leta 1854 je ruščina postala uradni jezik. Približno takrat je bila romunščina ukinjena tudi v šolah, uvoz knjig iz Moldavije in Vlaške pa je bil prepovedan.&lt;ref name=&quot;king21-22&quot;/&gt;

Integracija v Rusko carstvo se je nadaljevala z uvedbo [[Zemstvo|zemstva]] (vrsta lokalne samouprave) leta 1869. Sistem je bil namenjen povečanju sodelovanja lokalnega prebivalstva v civilnih zadevah, vendar so ga vodili Rusi in drugi nemoldavski funkcionarji, pripeljani iz vsega carstva.&lt;ref&gt;King, str. 24; Hitchins, str. 239&lt;/ref&gt;

Moldavski bojarji so protestirali proti reformam, ki so zmanjšale njihovo oblast, vendar njihovi protesti niso bili dobro organizirani in so bili zato večinoma prezrti. Nekatere moldavske bojarske družine so bile sicer vključene v rusko plemstvo, vendar je bila večina plemičev Besarabije tujcev. Leta 1911 je bilo v Besarabiji 468 plemiških družin, od tega le 138 moldavskih.{{sfn|Hitchins|1994|p=240}} V začetku 20. stoletja je [[Judje|judovsko]] prebivalstvo predstavljalo do 40 % prebivalcev Kišinjeva.

Romunija je postala neodvisna leta 1878. Ker je več milijonov  etničnih Romunov živelo zunaj njenih meja, je imela Romunija apetite po [[Transilvanija|Transilvaniji]] in [[Besarabija|Besarabiji]].&lt;ref&gt;Hitchins, str. 53, 202&lt;/ref&gt;

===Vrnitev južne  Besarabije Moldaviji===
Leta 1856 je bila Rusija v skladu s Pariško pogodbo prisiljena vrniti Moldaviji znatno ozemlje v južni Besarabiji, organizirano kot okrožji Cahul in Ismail, od katerega se je kasneje odcepil Bolgrad.  Moldavija se je leta 1859 pridružila Vlaški in tako ustanovila Romunijo.&lt;ref name=king23-hitch41&gt;King, str. 22–23; Hitchins, str. 41&lt;/ref&gt;
Leta 1877 sta Rusko cesarstvo in Romunija podpisali sporazum, s katerim sta postali zaveznici proti Osmanskemu cesarstvu. Rusija pa je po vojni priznala neodvisnost Romunije in zagotovila njeno ozemeljsko celovitost.&lt;ref name=king23-hitch41/&gt; Rusija je ob koncu rusko-turške vojne (1877–1878) prevzela južno Besarabijo, kar je Aleksander Gorčakov  utemeljil kot &quot;stvar ruske nacionalne časti&quot; in trdil, da je bilo ozemlje leta 1856 odstopljeno Moldaviji, ne Romuniji, in da je bilo rusko jamstvo za ozemeljsko celovitost usmerjeno proti turškim zahtevam.&lt;ref name=hitchins47/&gt;

Romunske politike in javnost je njegovo  dejanje razjezilo. Romunski politik Mihail Kogălniceanu je Rusijo obtožil prevare in ravnanja z zaveznico kot z osvojeno provinco. Začel je celo pisati memorandum proti Rusiji, da bi poskušal vplivati na zahodne vlade. Vmemorandumu je obsodil ne le priključitev Južne Besarabije, temveč tudi priključitev Besarabije leta 1812.&lt;ref name=hitchins47&gt;Hitchins, str. 47–48&lt;/ref&gt; Nobena od evropskih sil ni želela tvegati konflikta z Rusijo.&lt;ref&gt;Hitchins, str. 49&lt;/ref&gt;

Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Romunija dobila Dobrudžo kot nadomestilo za izgubo Južne Besarabije. Čeprav je bilo to ozemlje večje od besarabskega, so imeli Romuni zamenjavo za nepošteno, a so je nejevoljno sprejeli, ker niso imeli druge možnosti.&lt;ref&gt;Hitchins, str. 52&lt;/ref&gt;

==Kultura==
Zaradi politike rusifikacije je bila Besarabija najbolj zaostala zahodna provinca Ruskega carstva. Leta 1897 je bila pismenost v Besarabiji le 15,4 %. Pismenih je bilo le 6 % etničnih Moldavcev.{{sfn|King|2000|p=23}}{{sfn|Hitchins|1994|p=41}} Glavni razlog nepismenosti je bil, da je bila ruščina edini učni jezik.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}} Leta 1920 je po ocenah znalo brati in pisati deset odstotkov moških in en odstotek žensk.{{sfn|Stoica|1919|p=31-32}}

Vladavina [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]] je prinesla politiko ustanavljanja šol v vsaki župniji in v  60. letih 19. stoletja je bilo v Besarabiji ustanovljenih 400 podeželskih šol. Ruska pravoslavna cerkev je vztrajala, da ves pouk poteka v ruščini, čeprav niti vsi duhovniki, ki so bili učitelji v večini vasi, niti učenci niso govorili rusko. Do 80. let 19. stoletja je zato ostalo le še 23 šol.{{sfn|Hitchins|1994|p=245}}

Posledično sta književnost in kulturno življenje stagnirala. Iz Besarabije je prišlo le nekaj pomembnih književnikov, med njimi Alexandru Hasdeu (1811–1872), Constantin Stamati (1786–1869) in Teodor Vârnav (1801–1860). V drugi polovici 19. stoletja so bile prekinjene vse povezave z romunsko književnostjo in v Besarabiji se ni razvil noben literarni tok ali šola kritike.{{sfn|Hitchins|1994|p=248–249}} Leta 1899 obiskovalec v javni knjižnici v Kišinjevu ni našel niti ene knjige v romunskem jeziku.{{sfn|King|2000|p=21-22}}

==Kišinjevska pogroma==
Prvi [[pogrom]] proti Judom v Kišinjevu, takratnem glavnem mestu Besarabske gubernije, se je dogajal 19. in 20. aprila 1903. Naslednji  pogrom je izbruhnil oktobra 1905.{{sfn|Rosenthal|Rosenthal|1901-1906|p=}} V prvem valu nasilja, ki je bil povezan z [[Velika noč|Veliko nočjo]], je bilo ubitih 49 Judov, veliko število judovskih žensk je bilo posiljenih, poškodovanih je bilo 1500 domov. Ameriški Judje so organizirali obsežno finančno pomoč besarabskim Judom in jim pomagali pri emigraciji.{{sfn| Schoenberg|1974|p=262–283}} Incident je usmeril negativno pozornost svetovnega prebivalstva na preganjanje Judov v Rusiji.{{sfn|Ireland|2009|p=}}

==Politika==
V Besarabiji ni bilo do leta 1905 nobene moldavske politične stranke ali gibanja. Tisto leto sta bili ustanovljeni dve glavni politični skupini. Zmerna, ki jo je vodil posestnik Pavel Dicescu, se je organizirala okoli Societatea pentru Cultură Naţională (&quot;Društvo za nacionalno kulturo&quot;), se je zavzemali za rabo romunščine kot učnega jezika v šolah, a je bila hkrati proti socialnim reformam. Leta 1909 jim je v zemstvu uspelo sprejeti resolucijo o rabi romunščine v šolah.{{sfn|Hitchins|1994|p=248}}

Radikali nacionalni demokrati, večinoma študenti, ki so se izobraževali na ruskih univerzah in so bili pod vplivom socialističnih revolucionarjev, so si želeli resničnega narodnega prebujenja in socialne pravičnosti. Ustanovili so časopis Basarabia, ki ga je vodil Constantin Stere in ki je pozival k avtonomiji Besarabije in večjim pravicam za zaščito njihovega jezika in kulture, hkrati pa je jasno povedal, da si ne želijo odcepitve od Ruskega carstva. Prva številka časopisa je izšla 24. maja 1906.{{sfn|Hitchins|1994|p=249}}
Njihovo gibanje ni imelo velikega uspeha, saj je leta 1907 na volitvah za drugo dumo zmagala skrajna desnica. Marca 1907 je časopis objavil romunsko domoljubno pesem Deşteaptă-te, române! (Zbudi se, Romun!), zaradi katere je guverner Besarabije Haruzin le devet mesecev po prvi številki odredil zaprtje časopisa. Večina sodelavcev časopisa je pobegnila v Iaşi. {{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}}{{sfn|King|2000|p=29}}

Ko se je leta 1917 v Petrogradu zgodila februarska revolucija, je guverner Besarabije Mihail Mihail Voronovici 13. marca odstopil in svoja zakonska pooblastila prenesel na Constantina Mimija, predsednika gubernijskega zemstva. Mimi je bil imenovan za komisarja začasne vlade v Besarabiji, njegov namestnik pa je bil Vladimir Criste. Podobni postopki so potekali v vseh regijah carstva. Vodje carskih uprav so svoja zakonska pooblastila prenesli na vodje okrožnih in gubernijskih zemstev, ki so se takrat imenovali okrožni/gubernijski komisarji.{{sfn|Nistor|1923|p=279}}
==Demografija==
[[Slika:Ethnic groups and religions in Russia 1913 (138700959).jpg|thumb|250px| Etnične skupine v evropskem delu Ruskega imperija pred prvo svetovno vojno]]

Po besedah besarabskega zgodovinarja Řstefana Ciobanuja je bil leta 1810 delež etničnih Romunov (Moldavcev) v guberniji približno 95 %. V tem podatku niso bila upoštevana ozemlja, ki so bila prej pod neposredno turško upravo, se pravi Budžak in Hotin, kjer so prav tako živeli Romuni.{{sfn|Ciobanu|1923|p=20}} Ruska vladavina je povzročila pomembne spremembe v etnični strukturi Besarabije, zlasti zaradi ruske politike priseljevanja iz sosednjih provinc in rusifikacije.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |title=Historical Population of Bessarabia |access-date=2013-01-27 |archive-date=2013-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224112847/http://www.historia.ro/exclusiv_web/general/articol/populatia-basarabiei-perioada-tarista |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Priseljevanje ni bilo enotno. V nekaterih okrožjih v severnih in južnih delih Besarabije, na primer v Hotinu in Akkermanu, je priseljevanje povzročilo, da je bilo Ukrajincev več kot Romunov, medtem ko so bila podeželska območja večinoma romunska.{{sfn|Hitchins|1994|p=249-250}} 

Ruska kolonizacijska politika sprva ni bila povezana z etnično sestavo. Njen cilj je bil povečati prebivalstvo na precej redko poseljenem ozemlju, da bi se bolje izkoristili tamkajšnji viri. Kolonizacija je bila del širše kampanje kolonizacije [[Nova Rusija|Nove Rusije]] (južne Ukrajine) v katero je Rusija pritegnila vse, ki so želeli delati in živeti pod njeno oblastjo, ne glede na to, ali so prihajali iz Ruskega imperija ali od drugod.{{sfn|Mitrasca|2002|p=25}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Cenzus
!Prebivalstvo
!Romuni (Moldavci)
!Ukrajinci in Rusi
!Judje
|-
!1817
|482.630
|86% &lt;small&gt;(ocena)&lt;/small&gt;
|6,5% &lt;small&gt;(ocena)&lt;/small&gt;
|4,2% &lt;small&gt;(ocena)&lt;/small&gt;
|-
!1856
|990.000
|74%
|12%
|8%
|-
!1897
|1.935.412
|56%
|18,9%
|11,7%
|}

Večina Moldavcev v Besarabiji so bili svobodni kmetje, od katerih jih je bila večina brez zemlje in so imeli v najemu zemljo posestnikov in samostanov. Leta 1861 je bilo 12 % Moldavcev  răzeşi (podjetnikov). Emancipacijska reforma iz leta 1861 je imela v Besarabiji le majhen učinek, saj je bilo tlačanov le 12.000. Večina od njih je bila pripeljana iz Rusije za nekmetijske dejavnosti.{{sfn|Hitchins|1994|p=241}}

Mestnega prebivalstva je bilo malo. Leta 1912 je njihov delež znašal le 14,7 %. Večina mest so bila le lokalna upravna središča z malo industrije. Delež Moldavcev v mestih je bilo majhno. Leta 1912 je bilo v mestih  37,2 % Judov, 24,4 % Rusov, 15,8 % Ukrajincev in le 14,2 % Moldavcev.{{sfn|Hitchins|1994|p=242-243}}

==Upravne enote==
Od leta 1812 do 1818 je bilo v guberniji dvanajst okrožij, ki so se nato združila v šest in kasneje razdelila na devet okrožij (ținuturi): Hotin, Soroca, Iași, Orhei, Bender, Hotărniceni, Greceni, Codru in Reni (Ismail).{{sfn|Cornea|2019|p=40}}  Prvotna naziva okrožij sta bila romunska: ținut in județ (rusko: tisnut, ujezd{{sfn|Statute|1818|p=}}).{{sfn|Poștarencu|2009|p=203}}

Okrožji Cahul in Ismail sta bili leta 1856 vrnjeni Moldaviji. Tam sta se preimenovali v Južno Besarabijo in bili razdeljeni na tri okrožja. Leta 1878 ju je ponovno priključilo Rusko carstvo in ju združilo v okrožje Ismail, tako da je bilo od leta 1878 do 1917 v guberniji osem okrožij.&lt;ref&gt;{{Cite EB1911 |wstitle=Bessarabia |volume=3 |page=821}} in the 1911 edition of the [[Encyclopædia Britannica]]&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! colspan=2| Okrožje &lt;br&gt;(ujezd) !! rowspan=2| Glavno mesto!! rowspan=2| Grb glavnega mesta !! rowspan=2| Velikost!! rowspan=2| Število prebivalcev&lt;br /&gt;(ruski cenzus iz leta 1897)&lt;ref name=&quot;Demoscope Weekly&quot;&gt;{{Cite web |url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/rus_gub_97.php?reg=37|title=Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. |trans-title=The first general census of the population of the Russian Empire in 1897 |access-date= |website=Demoscope Weekly |language=ru}}&lt;/ref&gt; !! rowspan=2| Komentar
|-
! Ime &lt;br&gt; v romunščini !! Ime &lt;br&gt; v ruščini
|-
| Akkerman || Аккерманскій || Akkerman || [[Slika:Coat of arms of Akkerman County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] ||8.288 km² || 265.247 || Odcepljeno od Benderja leta 1818.
|-
|Bălți || Бѣлецкій || [[Bălți|Bălți&lt;br /&gt;(Beltsy)]] || [[Slika:Coat of arms of Balti County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 5.543,5 km² || 211.448 || Do leta 1887 znano kot okrožje Iaşi.
|-
| Bender || Бендерскій || Bender || [[Slika:Coat of arms of Bendery.svg|42px|center]] || 5.398,5 km² || 194.915 || 
* V Bender je bilo leta 1818 vključeno okrožje Codru.
* V Bender je bilo leta 1816  vključeno okrožje Hotărniceni. 
|-
| Kišinjev || Кишиневскій || [[Kišinjev]] || [[Slika:Coat of arms of Chișinău 1875.svg|42px|center]] || 3.723 km² || 279.657 || Odcepljeno od okrožja Orhei leta 1836. 
|-
| Hotin || Хотинскій || [[Hotin]] || [[Slika:Coat of arms of Hotin County, Bessarabia Guberniya.svg|42px|center]] || 3.985,4 km² || 307.532 ||  
|-
| Ismail || Измаильскій || Ismail || [[Slika:Izmail Coat of Arms.svg|42px|center]] || 9.250,2 km² || 244.274 || Do leta 1816 znano kot okrožje Tomarovo, med letoma 1830 in 1836 okrožje Leova in med letoma 1836 in 1856 okrožje Cahul. Med letoma 1830 in 1857 je imelo mesto Ismail ločeno upravo, ki je vključevala bližnje vasi v lasti države. Leta 1856 je večina okrožja postala del Moldavije, preostali del pa je predstavljal okrožje Comrat, ki je bilo leta 1858 razdeljeno med sosednja okrožja. Okrožje Ismail je bilo ponovno ustanovljeno, ko se je ozemlje leta 1878 vrnilo pod rusko oblast.
* Leta 1818 je bilo v okrožje Ismail vključeno okrožje Greceni.
|-
| Orhei || Оргѣевскій || Orhei || [[Slika:Orhei herb.gif|42px|center]] || 4.133,4 km² || 213.478 ||  
|-
| Soroca || Сорокскій || Soroca || [[Slika:Coats of arms of Soroca 1914.gif|42px|center]] || 4.564,2 km² || 218.861 ||Leta 1818 vključeno v Iaşi in  ponovno odcepljeno leta 1836.  
|}

==Cerkev==
Pravoslavna cerkev v Besarabiji, ki se je odcepila od metropolije Moldavije, je postala [[eparhija]] [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Po Bănulescu-Bodonijevi smrti je Cerkev postala akter državne politike rusifikacije.{{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} Vsi nadškofi po letu 1821 so si prizadevali uskladiti eparhijo s predpisi Ruske pravoslavne cerkve, zato so bili vsi visoki duhovniki pripeljani iz Rusije, ker so bili bolje seznanjeni s pravili ruske cerkve.{{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}} 

Nadškof Irinarh Popov (1844–1858) je spodbujal ruski nacionalizem in zvestobo carju in  je pripeljal duhovnike iz Rusije. Nadškof Pavel Lebedev je moldavske cerkve in samostane prisilil, da so med bogoslužjem uporabljali ruščino. S tem je za duhovništvo postalo obvezno znanje ruščine. Ob koncu njegove vladavine leta 1882  je bilo kljub njegovim nasilnim poskusom rusifikacije  še vedno 417 cerkva, ki so v bogoslužju uporabljale izključno  romunščino. {{sfn|Hitchins|1994|p=244}}{{sfn|King|2000|p=25}}

Po [[Ruska revolucija (1905)|ruski revoluciji]] leta 1905 se je Cerkev odločila, da bo vaškim duhovnikom dovolila rabo romunščine in ponovno ustanovila škofijsko tiskarno, ki je izdajala versko literaturo in časopis v romunskem jeziku.{{sfn|Hitchins|1994|p=247}}

==Sklici==
{{sklici|20em}}

==Viri==   
{{refbegin |2}}
* {{Cite book |first=Marcel |last=Mitrasca |url=http://worldcat.org/oclc/50296800 |title=Moldova: a Romanian province under Russian rule : diplomatic history from the archives of the great powers |date=2002 |publisher=Algora Pub |isbn=0-87586-184-9 |oclc=50296800 }}
* {{cite book |last=Stoica |first=Vasile |title=The Roumanian Question: The Roumanians and their Lands |year=1919 |publisher=Pittsburgh Printing Company |location=Pittsburgh |pages= |url=http://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/ |access-date=2026-05-15 |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028123506/https://www.wdl.org/en/item/7314/view/1/31/ |url-status=dead }}
* Rosenthal, Herman; Rosenthal, Max (1901–1906). &quot;Kishinef (Kishinev)&quot;. V Singer, Isidore; et al. (eds.). The Jewish Encyclopedia. New York: Funk &amp; Wagnalls. Philip Ernest Schoenberg, &quot;The American Reaction to the Kishinev Pogrom of 1903.&quot; American Jewish Historical Quarterly 63.3 (1974).
* {{Cite book |title=Kishinef (Kishinev) |url=http://www.jewishencyclopedia.com/articles/9350-kishinef-kishinev |first1=Herman |last1=Rosenthal |first2=Max |last2=Rosenthal }}
*{{cite book |last=Cornea |first=Sergiu |date=2019 |title=Organizarea administrativă a Basarabiei sub ocupaţia ţaristă (1812-1917) |trans-title=The administrative organization of Bessarabia under the Tsarist occupation (1812-1917) |url=https://www.ssoar.info/ssoar/bitstream/handle/document/65375/ssoar-2019-cornea-Organizarea_administrativa_a_Basarabiei_sub.pdf |location= |publisher=Editura Istros a Muzeului Brăilei „Carol I” |isbn=978-606-654-328-6 }}
*Keith Hitchins, ''Rumania: 1866-1947'' (Oxford History of Modern Europe). 1994, Clarendon Press. {{ISBN|0-19-822126-6}}
*Charles King, ''The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture'', 2000, Hoover Institution Press. {{ISBN|0-8179-9791-1}}
*{{cite journal |last=Poștarencu |first=Dinu |date=2009 |title=Organizarea administrativ-teritorială a Basarabiei în perioada țaristă |trans-title=The administrative-territorial organization of Bessarabia during the tsarist period |url=https://www.nationalmuseum.md/ro/press_releases/journal_tyragetia/administrative_territorial_division_of_bessarabia_in_the_tzarist_period/ |journal=Tyragetia |location=Chișinău |volume=III [XVIII] |issue=2 |pages=203–212 |issn=1857-0240 }}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1918]]
[[Kategorija:Ruski imperij]]
[[Kategorija:Zgodovina Moldavije]]</text>
      <sha1>eaduub0fstejh1jfjtfwawlhocd398h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jane Eyre</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602653</id>
    <revision>
      <id>6677152</id>
      <parentid>6676325</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:47:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slovnica, pnp</comment>
      <origin>6677152</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24514" sha1="hwgv4nh4mzr5iljtikvp29bcbiymtje" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], siroto skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>hwgv4nh4mzr5iljtikvp29bcbiymtje</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677297</id>
      <parentid>6677152</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T08:17:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677297</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24514" sha1="0xfuh7ek4d5bno3nw6dmxn8wrj23qno" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë|Charlotte Bronte]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Bronte je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontejino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>0xfuh7ek4d5bno3nw6dmxn8wrj23qno</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677340</id>
      <parentid>6677297</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677340</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24499" sha1="rod9u93kwhl1zxyax872rfdk6kc3ook" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, ko Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in pokaže, da sta najpomembnejša njena lastna [[identiteta]] in [[moralna načela]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>rod9u93kwhl1zxyax872rfdk6kc3ook</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677348</id>
      <parentid>6677340</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:39:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677348</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24512" sha1="piaxobma0eutlr2m9f3wij2rf5zg7gu" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, kjer Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in s tem pokaže, da zaradi moškega ne bo prekršila svojih [[moralna načela|moralnih načel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>piaxobma0eutlr2m9f3wij2rf5zg7gu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677349</id>
      <parentid>6677348</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:40:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677349</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24517" sha1="khb647fw4t8w4zn7gjq0af8mrdwed6l" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva prva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, kjer Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in s tem pokaže, da zaradi moškega ne bo prekršila svojih [[moralna načela|moralnih načel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>khb647fw4t8w4zn7gjq0af8mrdwed6l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677350</id>
      <parentid>6677349</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:41:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677350</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24524" sha1="g9g9wzclmwdet877a1brp4c3no9c01t" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stati na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na njeno srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester ubistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati 3 leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupiti novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v 3. nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati naj ostane in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez 4 dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči jezika [[Hindustanščina|hindustani]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - [[glavni lik]], tudi pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja,
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva,
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost,
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica,
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane,
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva prva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna,
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, kjer Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi in s tem pokaže, da zaradi moškega ne bo prekršila svojih [[moralna načela|moralnih načel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki uporabljajo religijo, da bi našli smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadaneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>g9g9wzclmwdet877a1brp4c3no9c01t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677365</id>
      <parentid>6677350</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:46:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Miha.kolenc</username>
        <id>255562</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677365</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24503" sha1="1rtaak0m7pl38a6z00xhgiqqh0plc8d" xml:space="preserve">{{Infobox book
| name              = Jane Eyre
| image             = File:1931 Jane Eyre.jpg
| image_caption     = Naslovnica izdaje iz leta 1931
| author            = Charlotte Brontë
| language          = angleški
| genre             = razvojni roman
ljubezenska zgodba
gotska pripoved
| pub_date          = 19. 11. 1847
| country           = Združeno kraljestvo
}}
'''Jane Eyre''' je [[roman]] angleške [[Pisateljica|pisateljice]] [[Charlotte Brontë]]. Prvič je bil izdan leta 1847 pod psevdonimom ''Currer Bell'' in nosi polni naslov ''Jane Eyre: An Autobiography''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/Jane-Eyre-novel-by-Bronte|title=Britannica: Jane Eyre|date=17. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|last=M.S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt; Delo je [[razvojni roman]] in velja za enega najpomembnejših romanov angleške književnosti [[19. stoletje|19. stoletja]] ter za ključno besedilo [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].

Roman združuje prvine [[Gotska pripoved|gotske pripovedi]], [[Družbeni roman|družbenega romana]], [[Ljubezenski roman|ljubezenskega romana]]&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Charlotte Bronte's Jane Eyre|last=Roberts|first=Timothy|publisher=St Kilda, Vic.: Insight Publications|year=2011|isbn=9781921411847|page=8}}&lt;/ref&gt; in zgodbe o [[Osebni razvoj|osebnem razvoju]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=The Victorian Web: Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=25. 4. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt; Zgodba opisuje življenje [[Jane Eyre]], sirote skromnega [[Rod (biologija)|rodu]], ki si s premagovanjem družbenih in osebnih ovir postopoma izbori [[samostojnost]] in svoje mesto v družbi. Delo je znano po močnem poudarku na razmišljanju [[Glavna junakinja|glavne junakinje]] in po kritičnem prikazu [[Družbeni razred|razrednih]] razlik in položaja žensk v angleški družbi 19. stoletja.

Po izidu je roman hitro postal odmeven. Bralce je pritegnila nenavadno neposredna [[Prvoosebna pripoved|pripoved v prvi osebi]] in samostojna ter [[Moralnost|moralno]] neodvisna glavna junakinja, ki je odstopala od tedanjih književnih idealov. Danes se ''Jane Eyre'' redno uvršča med klasična dela [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2015/aug/17/the-100-best-novels-written-in-english-the-full-list|title=The Guardian: The 100 best novels written in English: the full list|date=17. 8. 2015|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Guardian}}&lt;/ref&gt;

== Ozadje in nastanek ==
Charlotte Brontë je roman napisala v obdobju, ko so ženske avtorice pogosto objavljale pod moškimi ali nevtralnimi [[Psevdonim|psevdonimi]]. Skupaj s sestrama [[Emily Brontë|Emily]] in [[Anne Brontë|Anne]] je tudi sama uporabila psevdonim, saj so [[Založnik|založniki]] dela avtoric pogosto obravnavali s [[Predsodek|predsodki]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/question/Why-did-Anne-Bronte-use-a-male-pseudonym|title=Why did Anne Brontë use a male pseudonym?|accessdate=26. 4. 2026|publisher=The Editors of Encyclopaedia Britannica}}&lt;/ref&gt;

Pisateljica je pri oblikovanju romana črpala snov iz osebnih izkušenj. Otroštvo Jane v strogi [[Internat|internatski šoli]] [[Lowood]] spominja na Brontëjino šolanje v [[Cowan Bridge School]], kjer so bile razmere slabe in je zaradi bolezni umrlo več deklet, med njimi tudi dve avtoričini sestri. Izkušnje, ki jih v romanu kot [[Vzgojitelj|vzgojiteljica]] doživlja Jane, so prav tako povezane z avtoričinim življenjem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Charlotte-Bronte|title=Charlotte Brontë|date=17. 4. 2026|accessdate=26. 4. 2026|last=M. S. Tompkins|first=Joyce}}&lt;/ref&gt;

== Povzetek vsebine ==
Roman spremlja življenjsko pot Jane Eyre od težkega otroštva do [[Odraslost|odraslosti]]. Dogajanje je postavljeno na sever [[Anglija|Anglije]] v drugi polovici 18. stoletja in začetku 19. stoletja. Njena zgodba je razdeljena na več pomembnih obdobij, v katerih se oblikujejo njen značaj, moralna načela in pogled na svet.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Eyre#cite_ref-9|title=Jane Eyre|date=8. 6. 2002|accessdate=26. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;

Po smrti njenih staršev Jane po poslednji želji preminulega strica odrašča pri teti, [[Sarah Reed]], v [[Gateshead Hall|Gatesheadu]]. Ta jo prezira in obravnava kot manj vredno. Jane živi skupaj s tremi otroki ge. Reed, ki jo prav tako zaničujejo, predvsem razvajeni [[John Reed]], s katerim ima Jane tudi fizične obračune. Po enem od prepirov z njim jo zaprejo v rdečo sobo, kjer je umrl njen stric Reed. Tam misli, da je skozi okno videla [[Duh|duha]] in pade v nezavest. To jo prestraši in zaznamuje za celo življenje. Kmalu za tem jo obišče družinski zdravnik [[g. Lloyd]] in Jane mu izpove, kako nesrečna je v tej hiši. G. Lloyd to pove njeni teti, ki se odloči, da bo deklico poslala v [[internat]], natančneje v [[Loowod Institution]]. Preden odide, se Jane še zadnjič zoperstavi svoji teti in ji pove, da je nikoli ne bo smatrala za svojo [[Sorodstvo|sorodnico]]. Tako svoji teti, kot tudi njenima hčerema zagrozi, da bo vsem v Lowoodu povedala, kako so ravnali z njo, kar prizadane tudi brezsrčno Reedovo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section1/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Jane prispe v Lowood, dobrodelno šolo za osirotela dekleta. Razmere v šoli so težke, saj je hrane malo, prostori so mrzli, disciplina pa zelo stroga. Ustanovo vodi gospod [[Brocklehurst]], ki zagovarja ponižnost in odrekanje, medtem ko sam živi razkošno življenje. V šoli Jane spozna [[Helen Burns]], starejšo učenko, ki jo nauči ponižnosti in odpuščanja, češ da bo njeno življenje boljše, če bo ubogljiva. Šolo kmalu obišče njen ravnatelj, g. Brocklehurst, in Jane, kljub temu, da želi ostati neopažena, pomotoma po tleh pade pladenj. To g. Brocklehurst opazi in jo pošlje stat na stol ter jo okrivi kot zloglasno lažnivko, kakor mu jo je opisala tudi njena teta. Jane je osramočena in potrta, a jo kmalu nadzornica na šoli, [[gospodična Temple]], označi za nedolžno, kar pomaga Jane z njeno samozavestjo in zaupanjem. Na šoli izbruhne [[tifus]], s katerim se okuži večina učenk, med njimi tudi Helen, ki umre v Janeinem naročju. Razve se, kako grozno je g. Brocklehurst ravnal z učenkami, zato šola zamenja prostore in vodstvo, kar močno izboljša [[kakovost življenja]] v šoli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section2/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Čez čas si Jane zaželi spremembe, zato sprejme mesto vzgojiteljice na posestvu [[Thornfield Hall]], ki ji ga ponudi tamkajšnja [[Mia Skrbinac|skrbnica]], [[Alice Fairfax]]. Janeina glavna naloga je vzgoja mlade [[Adele Varens]], živahne deklice iz [[Francija|Francije]], kar Jane ustreza. Kmalu po prihodu se v hiši sliši čuden smeh, za katerega ga. Fairfax okrivi služkinjo [[Grace Poole]] in ji naroči, da naj ne povzroča takšnega hrupa in se drži navodil. Jane se v Thornfieldu počuti dobro, vendar jo pogosto spremljata nemir in nelagodje. Nekega večera sreča [[Pes|psa]], za njim pa jezdeca, ki pade s [[Konj|konja]] na poledeneli poti. Jane mu pomaga vstati in se mu predstavi. Kmalu po prihodu nazaj na posestvo izve, da je gospod, ki ga je spoznala [[Edward Rochester]], lastnik posestva, kjer Jane prebiva in da se je ob padcu poškodoval. Naslednji dan Rochester povabi Jane in Adele na čaj. Do njiju se vede zelo hladno in Gospa Fairfax Jane razloži, da je imel Rochester težko otroštvo in da je Thornfield podedoval po smrti starejšega brata. Nekega večera Rochester, rahlo vinjen, povabi Jane k sebi. Z njo se pogovarja nenavadno [[Odprtost|odkrito]] in ji pove, da je bil nekoč v zvezi s francosko pevko Celine Varens, a jo je zalotil z drugim moškim ter jo zapustil. Adele je Celinejina in njegova hči, a sam ne verjame, da je njegova, vendar jo je kljub temu pripeljal v [[Anglija|Anglijo]] in poskrbel zanjo. Neke noči Jane zasliši nenavaden smeh in opazi dim, ki prihaja iz Rochesterjeve sobe. Steče vanjo in odkrije gorečo posteljo. [[Ogenj]] hitro pogasi in mu s tem reši življenje. Rochester odhiti v zgornje nadstropje in pozneje zaprosi Jane, naj o dogodku molči. Krivdo, zaradi smeha, pripišejo služkinji Grace, naslednje jutro pa se vsi vedejo, kot da se ni zgodilo nič posebnega. Jane ne razume, zakaj Grace ostaja v hiši. Razočarana je ko izve, da Rochester odhaja na [[Zabava|zabavo]], kjer bo tudi [[Blanche Ingram]]. Očita si, da se zaradi njegovega odhoda obremenjuje, njena [[žalost]] pa se samo še stopnjuje, ker se primerja s portretom Blanche, kjer izgleda prelepa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section3/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Še bolj obupana postane, ko izve, da je povsem možno, da Rochester ostane na obisku dlje kot eno leto, a na svojo srečo kmalu izve, da se Rochester že vrača na Thornfield, a ne sam. Končno prispe s svojimi [[Prijateljstvo|prijatelji]], ki jih povabi na zabavo, med njimi pa sta tudi Blanche in njena mati. Do Jane se vedeta vzvišeno in zaničljivo, kar jo spominja na go. Reed. Zaradi njiju želi Jane zapustiti zabavo, a jo Rochester ustavi in ji pomotoma skoraj izpove svojo ljubezen do nje. Med bivanjem gostov na posestvu Rochester preživi veliko časa z Blanche in skupaj tekmujeta tudi pri družabnih igrah, zato Jane predvideva, da je njuna poroka neizbežna. Prepričana je, da se bosta poročila samo iz družbenih in [[Finance|finančnih]] razlogov, ne ljubezni, kar jo še bolj pesti, saj ve, da se z Blanche ne more kosati. Kmalu na Thornfield prispe tudi skrivnostni možakar [[g. Mason]], ob katerem se Jane počuti nelagodno, a prav on ji razkrije, da sta oba z Rochesterjem živela v [[Zahodna Indija|zahodni Indiji]]. Nekega večera jih obišče [[Cigan - Čarovnik|ciganka]], ki vsem prebivajočim napove prihodnost. Na vrsto pride tudi Jane in ugotovi, da je ciganka pravzaprav zamaskirani Rochester, ki ji namigne, da Blanche pravzaprav ni tako zainteresirana vanj, kot se morda zdi. Isto noč na posestvu odjekne [[krik]]. Rochester Jane hitro in skrivaj odpelje v zgornje nadstropje hiše, kjer najdeta zabodenega g. Masona. Jane ga skuša obdržati pri življenju, medtem ko Rochester odhiti po [[Zdravnik|zdravnika]]. Nekaj časa jim ga še uspe ohranjati živega, a po eni uri konča usodno. Po njegovi smrti se Jane in Rochester sprehajata in slednji prvi začne pripovedovati hipotetično zgodbo, za katero se kmalu izve, da je povsem resnična in da Rochester v bistvu opisuje svojo situacijo. Jane mu svetuje, naj odrešitev poišče v veri in sebi. Kmalu do Jane prispe novica, da je njen bratranec John storil samomor, go. Reed pa je kap. Jane zato odhiti do Gatesheada, kjer znova sreča [[Bessie]], ki je za Jane skrbela pri njeni teti, in sestrični [[Elizo]] ter [[Georgiane]], ki sta še vedno v slabih odnosih. Z dobrimi namerami se Jane odpravi do ge. Reed in se z njo želi pobotati, a teta do nje še vedno ne čuti nič drugega kot [[sovraštvo]]. Nekaj dni kasneje se ga. Reed odloči Jane pokazati tri leta staro pismo, v katerem je Janein stric zapisal, da si jo želi posvojiti in ji zapustiti svoje [[premoženje]], a ga je ga. Reed namenoma zadržala zase. Kljub temu Jane želi zgladiti razmerje s svojo teto, a ona o tem ne želi slišati ničesar in tisto [[polnoč]] tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section4/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Zaradi Georgianine prošnje Jane v Gatesheadu ostane še en mesec. Sčasoma se Janeini sestrični preselita vsaka drugam in Jane izve, da je Eliza predstojnica [[Samostan|samostana]] v Franciji, Georgiana pa poročena z bogatim možem. Ko je Jane še na posestvu, ji ga. Fairfax pošlje pismo, da so gostje že odšli s Thornfielda, Rochester pa se je odpravil kupit novo [[Kočija|kočijo]], kar si Jane razlaga kot njegovo pripravo na poroko z Blanche, kar jo še bolj potre. Po naključju Jane sreča Rochesterja na poti do Thornfielda, on pa ji namigne, da je kočija namenjena bodoči ge. Rochester, kar Jane osreči in zopet se popolnoma zaljubi vanj. Po prekrasnih dveh tednih se Jane in Rochester odpravita na sprehod. Rochester ji pove, da se je končno odločil za poroko z Blanche, kar Jane spravi jok. Izpove mu svojo ljubezen, on pa jo zasnubi, saj je Blanche omenil samo zato, da bi Jane naredil ljubosumno. Ko začne deževati skupaj odhitita v hišo in se končno poljubita, kar vidi tudi ga. Fairfax. Ta poroke ne podpira, kar da vedeti tudi zaročencema. Rochester začne Jane kupovati draga [[Darilo|darila]], česar Jane ne podpira in želi, da preneha. Skrivaj tudi odgovori na pismo njenega strica in upa, da ji bo zapustil svoje bogastvo, da se bi bolje počutila zaradi razlike v premoženju med njo in Rochesterjem. V času pred poroko se pri Jane začnejo pojavljati čudne sanje, o katerih pove tudi Rochesterju, ki jo skuša potolažiti, češ, da se preobremenjuje brez razloga in da ji bo vse razložil eno leto in en dan po poroki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section5/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Na poročni dan Jane opazi dva neznanca, ki se poroke udeležita in ji eden od njiju tudi nasprotuje. Pove, da mu je ime [[g. Briggs]] in prihaja iz Londona, razkrije pa, da je Rochester že poročen. Poročil se je namreč 15 let nazaj z [[Bertha Mason|Bertho Mason]], [[Kreolec|kreolko]], kar potrdi tudi drugi neznanec, ki je Berthin brat. Rochester besen pove, da je Bertha duševno bolna in da živi v tretjem nadstropju in to tudi vsem pokaže. G. Mason Jane pove, da ga je poslal njen stric, ki je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo]]. Jane razžaloščena tisto noč v sobi moli.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section6/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Odloči se, da bo zapustila Thornfield, a ko želi oditi iz sobe, tam sreča Rochesterja, ki jo želi prepričati, naj ostane, in ji zaupa, kaj se je v resnici zgodilo z Bertho. Ko Jane sliši celotno zgodbo, si za trenutek skoraj premisli, a ve, da mora za svoje dobro oditi s posestva, kar skrivaj tudi stori. Kmalu po odhodu ji zmanjka [[Denar|denarja]], svoje stvari pa pozabi v kočiji, ki jo je nekaj časa prevažala. Izgubljena se zopet obrne k [[Molitev|molitvi]]. V bližnji [[Vas|vasi]] prosi za [[delo]] in hrano, a jo zavrnejo. Odtava stran in misli, da bo umrla. Pride do še ene hiše, a jo tudi tam sprva odženejo, kasneje pa jo nezavestno vzamejo pod streho in ji odstopijo [[Postelja|posteljo]] in hrano.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section7/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Ko se čez štiri dni končno predrami, ji sestri [[Mary]] in [[Diana.|Diana]] povesta zgodbo o njihovi družini in očetu, ki je umrl manj kot en mesec nazaj. Tudi Jane jim pove nekaj o sebi, a veliko zadrži, saj ne želi, da vedo, kdo je v resnici. Vsi trije ji obljubijo, da ji bodo pomagali in da sme ostati z njimi. Odlično se razumejo, a sestri kmalu odideta na delo. Jane ostane v hiši z njunim bratom, [[St. John|St. Johnom]], ki ji ponudi tudi službo na majhni šoli. Jane delo sprejme in se obenem počuti ponižano, da dela na tako majhni šoli, a hvaležno, da se je rešila Rochesterja. V šoli spozna tudi prelepo [[Rosamond]], v katero je zaljubljen St. John, brat Mary in Diane. Predlaga mu, naj se z njo poroči, a sam dvomi, da bi Rosamond bila njegova služba pri srcu. St. Johna nekaj zmoti in se hitro umakne od Jane.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section8/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

Naslednjo noč St. John Jane pove, da ji je stric ob smrti zapustil 20.000 funtov. Razkrije ji tudi svoje polno ime, ki je [[St. John Eyre Rivers]] in odkrijeta, da sta bratranec in sestrična. Jane, vesela, da ima končno bližnje sorodnike, mednje enakovredno razdeli denar, ki ga je podedovala od strica. Zimske praznike veselo preživijo skupaj, le St. John je razburjen, saj se je Rosamond poročila z drugim. St. John želi prepričati Jane, naj se nauči [[Hindustanščina|hindustanščine]] in gre kot njegova žena z njim v [[Indija|Indijo]], a Jane to zavrne in mu pove, da bi z njim šla le kot njegova sestra. St. John vztraja pri poroki z Jane, in ko ta končno želi na poroko pristati, zunaj v daljavi zasliši Rochesterjev glas, ki kliče njeno ime.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section9/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

To je ne pusti ravnodušne, zato se naslednje jutro odloči, da gre z njim na Thornfield. Ko pride do posestva, Jane presenečena vidi, da je vse požgano in podrto. Izve, da je iz zaklenjenega zgornjega nadstropja zbežala Bertha in zažgala Janeino sobo in posledično tudi celo posestvo, nato pa s strehe skočila v dvigajoče se plamene. Rochester je vsem pomagal zbežati, a pri tem izgubil roko in [[Slepota|oslepel]], sedaj pa živi v majhni hiši blizu posestva. Jane se odpravi do hiške, kjer vidi Rochesterja, ki izgleda popolnoma obupan, a nato sliši Janein glas in jo povleče v objem. Jane mu, povsem zaljubljena vanj, obljubi, da ga ne bo nikoli več zapustila, Rochester pa jo zopet zaprosi za roko in Jane privoli. Jane in Rochester poročena ostaneta v Rochesterjevi novi hiški in sta drug z drugim presrečna. Janeini sestrični sta zelo veseli za mladoporočenca, medtem ko St. John nikoli ne izrazi svojega mnenja o njuni zvezi. Jane obišče tudi Adele, ki hodi v šolo, ki ji ni všeč, zato jo Jane prepiše v drugoin Adele se tam razvije v vzorno deklico. V zadnjem odstavku Jane razkrije, da zgodbo piše 10 let po poroki z Rochesterjem, po njenih besedah pa je zveza še vedno enako srečna. Rochesterju se eno oko pozdravi ravno v času rojstva njunega prvega [[Sin|sina]]. Mary in Diana sta se poročili z uglednima možema, St. John pa je v Indijo odšel sam. Knjiga se zaključi s [[Citat|citatom]] iz St. Johnovega pisma Jane, v katerem prosi [[Jezus Kristus|Jezusa]], naj ga hitro odpelje v [[poslednje življenje]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sparknotes.com/lit/janeeyre/section10/|title=Jane Eyre|accessdate=10. 5. 2026}}&lt;/ref&gt;

== Glavni liki ==

* '''Jane Eyre''' - pripovedovalka zgodbe, pogumna, pametna, samostojna sirota, ki sprva živi pri družini Reed, ki jo obravnava kot manjvredno, z vztrajnostjo postane učiteljica na Thornfieldu, spopada se tudi s svojimi moralnimi načeli in ljubeznijo do Rochesterja,
* '''Ga. Reed''' - Janeina teta po materini strani, zlobna, ošabna oseba, ki Jane zaničuje in ji veliko prikriva,
* '''Helen Burns''' - Janeina prijateljica iz Lowooda, ki jo nauči potrpežljivosti, samokontrole in upanja v lepšo in boljšo prihodnost,
* '''Adele Varens''' - Rochesterjeva domnevna hčerka, za katero Jane skrbi kot vzgojiteljica,
* '''Edward Rochester''' - gospodar Thornfielda, zapleten in skrivnosten moški, ki svojo duševno bolno bivšo ženo skriva v svoji hiši, izgubi posestje, roko in vid, na koncu se srečno poroči z Jane,
* '''Bertha Mason''' - Rochesterjeva prva žena, zaprta v Thornfieldu, duševno bolna,
* '''St. John Rivers''' - [[duhovnik]], Janein bratranec, z njo se želi tudi poročiti, a na koncu sam odide v Indijo, kjer najbrž tudi umre.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.coursehero.com/lit/Jane-Eyre/character-analysis/|title=Jane Eyre: Character Analysis|accessdate=30. 4. 2025}}&lt;/ref&gt;

== Teme ==

=== Feminizem ===
V času nastanka romana se je pojem [[Enakost spolov|enakosti]] žensk in moških začel pogosteje pojavljati, saj so več začele pisati ženske avtorice, četudi pod psevdonimi. ''Jane Eyre'' je označen kot prvi [[Feministični roman|feministični]] oziroma [[predfeministični roman]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bronte1.html|title=In What Sense is Jane Eyre a Feminist Novel?|date=23. 11. 2002|accessdate=1. 5. 2026|last=P. Landow|first=George}}&lt;/ref&gt; Jane je predstavljena kot ženska, ki si ne želi le ljubezni, temveč tudi spoštovanje, svobodo in enakovrednost. To vidimo tudi v delu knjige, kjer Jane, kljub temu da ga ljubi, zapusti Rochesterja, ko izve skrivnost o Berthi, in s tem pokaže, da zaradi moškega ne bo prekršila svojih [[moralna načela|moralnih načel]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=1|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

=== Vera ===
[[Vera]] je v romanu prikazana na različne načine in nikakor ni idealizirana. Nekateri liki z religijo iščejo smisel v osamljenosti, krivdi ali bolečini – trpljenju. Doživljajo in interpretirajo si jo različno, na primer, Helenina vera temelji na potrpežljivosti in odpuščanju, zato si trpljenje razlaga kot del božjega načrta in ga zato sprejema. Duhovno je zelo čustvena in intimna in verjame v božjo dobroto. St. John po drugi strani predstavlja strogo, racionalno disciplinirano obliko religije, saj si jo razlaga kot sistem dolžnosti, samonadzora in žrtvovanja osebnih želja. [[Čustvo|Čustva]] se mu zdijo nevarna, zato tudi zatre ljubezen do Rosamond, in Jane želi podrediti misijonarskemu delu v Indiji. Jane zavrne obe skrajnosti, saj se po eni strani ne strinja s Helenino popolno pasivnostjo, ker verjame v osebno dostojanstvo in pravico upora proti krivičnosti. Prav tako se ne strinja s St. Johnovo duhovnostjo, saj bi ta pomenila žrtvovanje lastne identitete in čustvenega življenja. Zato Jane izbere bolj uravnotežen [[koncept]] vere, ki združuje moralna načela, osebno svobodo in čustveno iskrenost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/29533514?seq=6|title=Jane's Crown of Thorns: Feminism and Christianity in Jane Eyre|date=jesen 2002|accessdate=2. 5. 2026|last=Lamonaca|first=Maria}}&lt;/ref&gt;

== Žanri ==

=== Razvojni roman ===
Skozi roman spremljamo [[oblikovanje]] Jane iz ranljive deklice v samozadostno in samozavestno žensko. V Gatesheadu in Lowoodu se sooča z nasiljem, zaničevanjem in poniževanjem, zato tam tudi začne oblikovati svoj občutek za (ne)pravičnost, samospoštovanje in [[vztrajnost]]. V Thornfieldu se razvije predvsem čustveno, zlasti zaradi odnosa z Rochesterjem, čustva pa se nauči tudi kontrolirati. Po odhodu iz Thornfielda ostane brez vsega in se mora znajti sama, tako se razvijeta tudi njena [[neodvisnost]] in samostojnost. Na koncu jo vidimo kot [[Zrelost|zrelo]] žensko, ki usklajuje ljubezen, osebne želje in moralna načela ter sprejema odločitve, neodvisne od drugih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://victorianweb.org/authors/bronte/cbronte/bildungs.html|title=Jane Eyre: A Bildungsroman|date=1996|accessdate=10. 5. 2026|last=Lollar|first=Cortney}}&lt;/ref&gt;

=== Ljubezenski roman ===
''Jane Eyre'' ni preprost ljubezenski roman, saj ljubezni ne idealizira, temveč pokaže vse preizkušnje, s katerimi se Jane spopada v želji biti ljubljena. Kljub [[Konflikt|konfliktom]] in razdružitvi, ki ju močno prizadeneta, sledi srečen konec, v katerem Rochester in Jane vsa nesoglasja potisneta ob stran in se prepustita ljubezni drug drugega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/14748932.2025.2564940#abstract|title=Reading Jane Eyre as a Hagiographic Romance|date=4. 12. 2025|accessdate=5. 5. 2026|last=Schiavone|first=Matteo}}&lt;/ref&gt;

=== Gotska pripoved ===
Roman vsebuje številne značilnosti [[Gotika|gotskega]], kot so mračni prostori, na primer rdeča soba, kjer Jane domnevno vidi [[Duh|duha]], ki je še en ključnih [[Element|elementov]] žanra. Najizrajzitejši gotski element je Thornfield Hall, saj je opisan kot temačen in skrivnosten, v zgodbi pa se prav tam dogajajo čudne in grozne reči, kot sta nepojasnjen smeh in [[požar]] ter posledično tudi Berthin samomor. Tudi Rochesterjeva skrivnost, da v hiši skriva svojo ženo, ki je duševno bolna, dodaja mračnost in nelagodnost gotske pripovedi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.hartfordstage.org/jane-eyre/stagenotes/inhabiting-the-gothic-in-jane-eyre/|title=Inhabiting the Gothic in Jane Eyre|accessdate=6. 5. 2025|last=Kyle|first=Fiona}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Angleški romani]]
[[Kategorija:Knjige leta 1847]]</text>
      <sha1>1rtaak0m7pl38a6z00xhgiqqh0plc8d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cvetlične vojne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602659</id>
    <revision>
      <id>6677143</id>
      <parentid>6676313</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:34:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Značilnosti */ pp</comment>
      <origin>6677143</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16863" sha1="8ofca8innj6p260kb87mz0m3lqxi4of" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški spopad
| conflict          = Cvetlične vojne
| place             = Mezoamerika
| combatant1        = [[File:CodexMendoza01.jpg|12px|border]] [[Azteška civilizacija|Azteški Imperij]]
| combatant2        = [[File:TlaxcalaGlyph.jpg|16px]] [[Tlaxcala|Tlaxcala]]&lt;br&gt;{{flagicon image|Glifo_de_Huejotzingo.svg|16px}} [[Huejotzingo]]&lt;br&gt;[[Cholula]]&lt;br&gt;[[Atlixco]]&lt;br&gt;Ostala mesta
| date              = 1454 - 1519 (65 let)
| result            = Cholula in Atlixco sta priključena Azteškemu imperiju. Tlaxcala in Huejotzingo izgubita trgovske poti.
| image             = [[File:Flower_War_Collage.jpg|340px]]
| caption           = Cvetlične vojne
| alt               = Cvetlične vojne
| partof            = Xochiyáoyotl
| wikidata          = Q886263
}}
[[Slika:Tlaxcala_-_Palacio_de_Gobierno_-_Indianerkrieger_2.jpg|sličica|350x350_pik|Tlaxcalteški bojevniki se v cvetlični vojni borijo proti bojevnikom iz Texcoca, Cuauhtepeca in Ocelotepeca.]]
'''Cvetlične vojne''' ali '''Xochiyaoyotl''' (iz nahuatla ''xōchi-'' 'cvet', ''yao-'' 'vojna') so bile obredne vojne, ki so jih izvajali [[Azteki]].&lt;ref name=&quot;Hassig1988p10&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|location=Norman|publisher=University of Oklahoma Press|page=10|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Isaac1983&quot;&gt;{{cite journal|last=Isaac|first=Barry L.|year=1983|title=The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation|journal=Journal of Anthropological Research|volume=39|issue=4|pages=415–432|doi=10.1086/jar.39.4.3629865|jstor=3629865}}&lt;/ref&gt; Pogosto so potekale v obdobjih hude suše. Organizirane so bile med [[Azteška civilizacija|Azteškim imperijem (Azteško Trojno zvezo)]] in izbranimi sovražnimi [[Mestna država|mestnimi državami]]. Vojske so se srečale ob dogovorjenem času in kraju ter se borile izključno z orožjem za bližnji boj.&lt;ref name=&quot;Tuerenhout2005p172&quot;&gt;{{cite book|author=Van Tuerenhout, Dirk R.|year=2005|title=The Aztecs: New Perspectives|location=Santa Barbara|publisher=ABC-CLIO|page=172|isbn=978-1-57607-921-8}}&lt;/ref&gt; Vsaka stran je zajela ujetnike, ki so bili nato žrtvovani.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p10&quot; /&gt; Najpogosteje so v cvetličnih vojnah sodelovale mestne države [[Tlaxcala]], [[Huejotzingo]] in [[Cholula (mestna država)|Cholula]].&lt;ref name=&quot;Isaac1983&quot; /&gt; Ob prihodu Špancev leta 1519 se je [[Tlaxcala]] po začetnih spopadih povezala s [[Hernán Cortés|Cortésom]], kar je pomembno prispevalo k padcu [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]] leta 1521.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Diaz Del Castillo|first1=Bernal|last2=Burke|first2=Janet|last3=Homphrey|first3=Ted|title=The True History of The Conquest of New Spain|date=2012|publisher=Hackett Publishing Company, Inc.|isbn=978-1603848183|page=356}}&lt;/ref&gt;

== Izvor ==
Najizčrpnejši zgodnji opis nastanka cvetličnih vojn se pripisuje texcoškemu plemiču Fernandu de Alvi Ixtlilxochitlu.&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot; /&gt; V svoji [[Kronika|kroniki]] navaja, da sta huda suša in slaba letina med letoma 1450 in 1454 povzročili lakoto ter številne smrti na [[Mehiška planota|osrednji Mehiški planoti]].&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot; /&gt; Ixtlilxóchitl pripoveduje, da so se cvetlične vojne začele kot odgovor na lakoto. Duhovniki v [[Tenochtitlan|Tenochtitlanu]] naj bi razglasili, da so bogovi jezni in da za svojo pomiritev zahtevajo redna ter množična človeška darovanja. Tako so se [[Tenochtitlan]] (prestolnica [[Azteška civilizacija|Azteškega imperija]]), [[Texcoco (mestna država)|Texcoco]], [[Tlaxcala]], [[Cholula (mestna država)|Cholula]] in [[Huejotzingo]] dogovorile za obredne spopade z namenom pridobitve človeških žrtev.&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot; /&gt; Vendar pa se učenjaki, kot je Frederic Hicks, ne strinjajo z uporabo Ixlilxochitlovih spisov kot izvorne zgodbe o cvetličnih vojnah: Ixtlilxochitl namreč nikoli ne uporabi izraza &quot;cvetlične vojne&quot; in ostaja edini znani vir za to razlago njihovega nastanka.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p892&quot;&gt;{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=89|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060|jstor=643386}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Cvetlične vojne so se v več pomembnih vidikih razlikovale od običajnih azteških vojn. Medtem ko so bile slednje usmerjene v politične, verske in družbeno-ekonomske cilje, so cvetlične vojne predstavljale posebno obliko vojskovanja, ki so jo [[Azteki]] prakticirali poleg običajnega vojskovanja. Rivalni vojski sta se srečali ob vnaprej določenem kraju in času.&lt;ref name=&quot;Tuerenhout2005p1722&quot; /&gt; Lokacije boja so postale sveta mesta, ki so jih [[Azteki]] imenovali cuauhtlalli ali yaotlalli.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p102&quot; /&gt; Bojevniki so začetek spopada naznanili s sežigom velike grmade papirja in [[Kadilo|kadila]] med obema vojskama.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p102&quot; /&gt;

Razlikovale so se tudi v bojnih taktikah. Običajni spopadi so temeljili na uporabi [[Majevska civilizacija#:~:text=Atlatl (metalec kopja)|atlatla]]  (metalca kopja), kamnov in drugega orožja za boj na daljavo, ki je omogočalo postopno slabitev nasprotnika. V cvetličnih vojnah je bila v ospredju uporaba orožij za bližnji boj, kot je [[macuahuitl]] (lesen azteški meč, obložen z rezili iz obsidijana), kar je zahtevalo spretnost in neposredno bližino sovražnika.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p1302&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=130|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Hassig1988p972&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=97|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt; Tak način bojevanja je poudarjal individualno bojno spretnost [[Azteki|Aztekov]], enega ključnih vidikov cvetličnih vojn.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p1302&quot; /&gt;

V cvetličnih vojnah je sodelovalo manj bojevnikov kot v običajnih azteških vojnah, hkrati pa je bil delež plemstva med njimi precej večji, kar je [[Azteki|Aztekom]] omogočilo sodelovati v tovrstnih vojnah skozi vse leto.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p542&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=54|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt; 

Nasprotno so lahko večje osvajalne pohode izvajali le od pozne jeseni do zgodnje pomladi, saj so azteški državljani v preostalem delu leta opravljali poljedeljska dela.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p542&quot; /&gt;

Posebnost cvetličnih vojn je bila tudi v tem, da sta si nasproti stali približno enako veliki vojski. To je bilo povezano z željo [[Azteki|Aztekov]], da bi pokazali svojo vojaško spretnost. Ker so se lahko manjših vojn udeleževali pogosteje kot drugi, so jim te bitke služile kot vaja za pripravo bojevnikov na resnejše vojne.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p2542&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|pages=254–255|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;    

Cvetlične vojne so bile na splošno manj smrtonosne od običajnih vojn, vendar so lahko dolgotrajni spopadi sčasoma postajali vse bolj krvavi.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p2543&quot; /&gt; V dolgotrajni vojni med [[Azteki]] in [[Chalco|Chalci]] je bilo na začetku zelo malo smrtnih žrtev. Čez čas so med ujetimi začeli pobijati tudi navadne državljane, medtem ko so ujete plemiče pogosto izpuščali; vsi ujetniki tako niso bili vedno žrtvovani. Vendar pa so z nadaljnjim potekom vojne skupaj z navadnimi ljudmi začeli ubijati tudi plemiče. To je povečalo stroške cvetlične vojne tako za [[Azteki|Azteke]] kot za [[Chalco|Chalce]].&lt;ref name=&quot;Hassig1988p130&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Hassig1988p1392&quot;&gt;{{cite book|author=Hassig, Ross|year=1988|title=Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control|page=139|isbn=0-8061-2773-2}}&lt;/ref&gt;

[[Azteki]] so menili, da je smrt v cvetlični vojni plemenitejša od smrti v običajnem spopadu. To je razvidno iz poimenovanja za smrt v cvetlični vojni, xochimiquiztli, ki se prevaja kot &quot;cvetlična smrt, blažena smrt, srečna smrt&quot;.&lt;ref name=&quot;AguilarMoreno2006p1482&quot;&gt;{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|location=New York|publisher=Facts on File|page=148|isbn=0-8160-5673-0}}&lt;/ref&gt; Verjeli so tudi, da bodo njihovi bojevniki po smrti poneseni v nebo, kjer jih bo pričakal [[Huitzilopochtli]], vrhovni bog sonca, ognja in vojne.&lt;ref name=&quot;AguilarMoreno2006p462&quot;&gt;{{cite book|author=Aguilar-Moreno, Manuel|year=2006|title=Handbook to Life in the Aztec World|page=46|isbn=0-8160-5673-0}}&lt;/ref&gt;

== Interpretacije ==
Azteško vojskovanje je bilo tesno povezano z razumevanjem [[Mitologija|mitologije]]. Po mnenju zgodovinarke Caroline Dodds Pennock z Univerze v Sheffieldu so [[Azteki]] sledili ukazom svojega boga vojne [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]]. Ta naj bi prebivalcem [[Tenochtitlan|Tenochtitlana]] zapovedal, da je njihova pot do obljubljene dežele, kjer naj bi si ustvarili dom, pogojena z vojno, zaradi česar je njihov pogled na lastno družbo in širši svet temeljil na vojskovanju.&lt;ref name=&quot;Pennock20232&quot;&gt;{{cite journal|last=Pennock|first=Caroline|year=2023|title=A warlike culture? Religion and war in the Aztec world|journal=History and Anthropology|volume=34|pages=99–122|doi=10.1080/02757206.2022.2060215}}&lt;/ref&gt;  

Ta vidik njihove družbe je bil tako pomemben, da je večina azteških pesmi uporabljala cvetlične [[Metafora|metafore]]. Bojevnike se je pogosto primerjalo z različnimi vrstami ptic, s čimer so vojake in posredno tudi cvetlične vojne povzdigovali na izjemno visoko simbolno raven, kar je utrdilo njihov pomen v azteški kulturi.&lt;ref name=&quot;Szoblik20202&quot;&gt;{{cite journal|last=Szoblik|first=Katarzyna|date=2020|title=TRACES OF AZTEC CULTURAL MEMORY IN SIXTEENTH-CENTURY SONGS AND CHRONICLES: The Case of Tlacahuepan|journal=The Americas|volume=77|issue=4|pages=513–537|doi=10.1017/tam.2020.35}}&lt;/ref&gt; 

Ker je imela religija v azteški družbi osrednjo vlogo in je celo oblikovala politično ureditev, je razumljivo, da so cvetlične vojne v veliki meri služile tudi pomirjanju bogov, zlasti [[Huitzilopochtli|Huitzilopochtlija]], ki je bil poleg boga vojne tudi zaščitnik države.&lt;ref name=&quot;Pennock20232&quot; /&gt; 

V okviru tega prepričanja so [[Azteki]] verjeli, da morajo za ohranjanje kozmičnega ravnovesja bogovom darovati kri, podobno kot naj bi bogovi sami darovali svojo kri za nastanek človeštva. Zato so v teh spopadih zajemali številne ujetnike, ki so bili nato žrtvovani v imenu bogov. Tovrstne prakse niso bile omejene le na [[Azteki|Azteke]], temveč so bile znane tudi v drugih mestnih državah [[Mehiška dolina|Mehiške doline]], kjer je bilo žrtvovanje razumljeno kot častna oblika smrti.&lt;ref name=&quot;Pennock20232&quot; /&gt;

Zgodovinarji menijo, da so cvetlične vojne potekale z več nameni, med katerimi sta bila urjenje azteških bojevnikov in pridobivanje ujetnikov za žrtvovanje bogovom. Ko je španski stotnik [[Andrés de Tapia]] vprašal [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumo II.]], zakaj mogočno [[Azteška civilizacija|azteško cesarstvo]] še ni dokončno osvojilo bližnje [[Tlaxcala|Tlaxcale]], je vladar odgovoril, da stalna vojna zagotavlja priročen vir žrtev za darovanje in nenehno vojaško urjenje njegovih čet.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p882&quot;&gt;{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|page=88|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}&lt;/ref&gt;  

Nekateri raziskovalci, kot je Frederic Hicks, dvomijo, da je bil glavni namen cvetličnih vojn zgolj pridobivanje žrtev. 

Tlaxcalanski zgodovinar Muñoz Camargo je zapisal, da so [[Azteki]] pogosto oblegali mesta [[Tlaxcala|Tlaxcale]] in prekinjali trgovske poti, kar ni značilno za cvetlične vojne. Zato nekateri zagovorniki Hicksove razlage menijo, da so [[Azteki]] [[Tlaxcala|Tlaxcalo]] dejansko želeli osvojiti, vendar jim to iz neznanih razlogov ni uspelo.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p89-902&quot;&gt;{{cite journal|last=Hicks|first=Frederic|year=1979|title='Flowery War' in Aztec History|journal=American Ethnologist|volume=6|issue=1|pages=89–90|doi=10.1525/ae.1979.6.1.02a00060}}&lt;/ref&gt; 

Kljub dvomom številnih raziskovalcev Hicks meni, da je [[Moctezuma Xocoyotzin|Moctezumova]] razlaga cvetličnih vojn pristna in ne le opravičilo za neuspeh, saj sta imela žrtvovanje in vojaška sposobnost v azteški družbi izjemno veliko vlogo.&lt;ref name=&quot;Hicks1979p89-902&quot; /&gt;

Nekateri strokovnjaki poudarjajo širši pomen cvetličnih vojn. Zgodovinar Ross Hassig navaja, da so bile te vojne učinkovit način nadaljevanja konfliktov, ki jih ni bilo mogoče hitro zaključiti, saj bi bila njihova takojšnja razrešitev predraga. Z enakim številom vojakov na obeh straneh so [[Azteki]] dosegli, da je nasprotnik z manjšo skupno vojsko utrpel sorazmerno večje izgube, kar ga je postopoma izčrpavalo. Hkrati so lahko z omejenimi silami zadrževali eno grožnjo, medtem ko so glavnino vojske usmerjali drugam.&lt;ref name=&quot;Hassig1988p254&quot; /&gt; 

Hassig dodaja, da so cvetlične vojne služile tudi kot izraz vojaške premoči azteških čet. Ob enakem številu vojakov so bili nasprotniki prisiljeni v odprt spopad, kjer so posamezni bojevniki lažje pokazali svoje sposobnosti, hkrati pa je tak način bojevanja [[Azteki|Aztekom]] omogočal stalno demonstracijo moči in politični pritisk na druga mesta. Po njegovem mnenju je bila propaganda morda celo najpomembnejši učinek cvetličnih vojn, saj so te lahko vplivale na zavezništva in ravnotežje moči v regiji, pri čemer je lahko dovolj prepričljiv prikaz premoči spodbudil zaveznike azteških nasprotnikov, da so prestopili na stran [[Azteki|Aztekov]].&lt;ref name=&quot;Hassig1988p254&quot; /&gt;

Nekateri avtorji, kot na primer mehiški arheolog Román Piña Chan, pa nasprotno trdijo, da je bil edini namen cvetličnih vojn žrtvovanje ujetnikov, predvsem za pomiritev bogov v času hudih lakot.&lt;ref name=&quot;PinaChan19722&quot;&gt;{{cite book|author=Piña Chán, Román|year=1972|title=Historia, arqueología y arte prehispánico|publisher=Fondo de Cultura Económica|isbn=968-16-2376-2}}&lt;/ref&gt;

Drugi raziskovalci si azteški [[kanibalizem]] (žrtvovanja ujetnikov in uživanje delov njihovih teles) razlagajo v okviru teorije, ki pravi, da gre za prilagoditveni odziv na pomanjkanje beljakovin in demografski pritisk. V tej interpretaciji naj bi uživanje mesa žrtvovanih ujetnikov predstavljalo pomemben prehranski dodatek, zlasti v obdobjih pomanjkanja hrane. To materialistično razlago je sprva predlagal Michael Harner, kasneje pa jo je kljub kontroverznosti razširil Marvin Harris.&lt;ref name=&quot;HarnerHarrisControversy2&quot;&gt;[https://www.nybooks.com/articles/7862 Sobre la controversia Harner-Harris vs. Sahlings] (v angleščini)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HarrisWebArchive2&quot;&gt;Resumen de la explicación de M. Harris, [https://web.archive.org/web/20080331003311/http://www.pinktink3.250x.com/essays/aztecs.htm arhivirana spletna stran] (v španščini)&lt;/ref&gt; 

Za Harrisa je obstoj [[Kanibalizem|kanibalizma]] v [[Mezoamerika|Mezoameriki]] povezan z materialnimi razmerami. Trdi, da je denimo v Evropi delovna vrednost ujetega sovražnika sčasoma presegla njegovo prehransko vrednost, zaradi česar so se prakse žrtvovanja, ki so bile prvotno povezane s [[Kanibalizem|kanibalizmom]], v teh krajih razvile v sistem [[Suženjstvo|suženjstva]]. Nasprotno pa v Mezoameriki do razvoja [[Suženjstvo|suženjstva]] ni prišlo. Harris utemeljuje, da je človeško meso zaradi pomanjkanja velikih živali, primernih za udomačitev, še naprej ostalo najbolj dostopen vir hrane.&lt;ref name=&quot;HarrisWebArchive2&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references&gt;
&lt;ref name=&quot;Isaac19832&quot;&gt;Isaac, Barry L. (1983). &quot;The Aztec 'Flowery War': A Geopolitical Explanation&quot;. Journal of Anthropological Research. 39 (4): 415–432. doi:10.1086/jar.39.4.3629865. JSTOR 3629865.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Tuerenhout2005p1722&quot;&gt;Van Tuerenhout, Dirk R. (2005). The Aztecs: New Perspectives. Santa Barbara: ABC-CLIO. str. 172. ISBN 978-1-57607-921-8.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p102&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. Norman: University of Oklahoma Press. str. 10. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p2543&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254–255. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p130&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 130. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=&quot;Hassig1988p254&quot;&gt;Hassig, Ross (1988). Aztec Warfare: Imperial Expansion and Political Control. str. 254. ISBN 0-8061-2773-2.&lt;/ref&gt;
&lt;/references&gt;

== Viri ==

* {{cite book|author=Harner, Michael|title=The Ecological Basis of Aztec Cannibalism|year=1977}}
* {{cite book|author=Harris, Marvin|year=1977|title=Cannibals and Kings|isbn=0-394-40765-2}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Genocidi]]
[[Kategorija:Azteki]]</text>
      <sha1>8ofca8innj6p260kb87mz0m3lqxi4of</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Madžarska stranka dvorepega psa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602679</id>
    <revision>
      <id>6677043</id>
      <parentid>6676685</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T15:56:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <origin>6677043</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19131" sha1="miv7fnavb5z3lq3y4o636jvvd7dz10f" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje Politična stranka
| native_name      = Magyar Kétfarkú Kutya Párt
| native_name_lang = hu
| country          = Madžarska
| colorcode        = {{Political party data|color}}
| logo             = [[Slika:ALAP Kutyi nyakkendos teljesalakos 01.png|160px]]
| abbreviation     = MKKP
| leader           = [[Gergely Kovács]]&lt;br/&gt;[[Zsuzsanna Döme]]
| foundation       = januarja 2006
| registered       = 8. septembra 2014
| headquarters     = 
| youth_wing       = 
| membership_year  = 
| membership       = 
| ideology         = [[politična satira]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Pope Fischer |first=Lisa |date=12 September 2016 |chapter=Afterword: Re-interpretation of Societal Change: &quot;I am not political&quot; |title=Symbolic Traces of Communist Legacy in Post-Socialist Hungary: Experiences of a Generation that Lived During the Socialist Era |series=Central and Eastern Europe: Regional Perspectives in Global Context |volume=7 |location=Leiden |publisher=Brill |doi=10.1163/9789004328648 |isbn=978-90-04-32864-8 |issn=1877-8550 |quote=A political satirist group called the Kétfarkú Kutya Párt (Two-Tailed Dog Party) put up a thousand posters, some in English like the statement above, and others in Hungarian. |quote-page=187}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Balkan Insight&quot;&gt;{{navedi novice |date=2024-02-05 |title=Hungarian Elections in 2024: Who Let the Two Tailed Dogs Out? |url=https://balkaninsight.com/2024/02/05/hungarian-elections-in-2024-who-let-the-two-tailed-dogs-out/ |access-date=2025-07-01 |website=Balkan Insight |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2018-04-07 |title=Hungary's Satirical 'Two-Tailed Dog' Party Will Debut In Sunday Elections |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2018/04/07/599928312/hungarys-satirical-two-tailed-dog-party-will-debut-in-sunday-elections |access-date=2025-07-01 |work=NPR |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;boj proti korupciji&lt;br/&gt;[[zelena politika]]&lt;br/&gt;[[socialni liberalizem]]
| position         = 
| european         = [[Evropska piratska stranka]] (opazovalec)
| colours          = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[siva]]
| slogan           = ''Az egyetlen értelmes választás''&lt;br&gt;(»Edina razumna izbira«)
| seats1_title     = [[Državni zbor Madžarske|Državni zbor]]
| seats1           = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title     = [[Evropski parlament]]
| seats2           = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title     = [[Županije Madžarske|Županijski]] sveti
| seats3           = {{composition bar|2|381|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title     = Občinski svet Budimpešte
| seats4           = {{composition bar|3|33|hex={{Political party data|color}}}}
| flag             = 
}}
'''Madžarska stranka dvorepega psa''' ({{jezik-hu|Magyar Kétfarkú Kutya Párt}}, kratica '''MKKP''') je [[satira|satirično]] gibanje na [[Madžarska|Madžarskem]], nastalo leta 2006, od 2014 pa uradno registrirano kot [[politična stranka]].

== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Gibanje se je rodilo leta 2006 v [[Szeged]]u in pred državnozborskimi volitvami tega leta zagnala parodično predvolilno kampanjo s kandidatno listo, na kateri je bilo skoraj vsem kandidatom ime István Nagy (generično madžarsko ime, kot v Sloveniji [[Janez Novak (ime)|Janez Novak]]).&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Örök életet ígér a Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-02-06 |work=ORIGO.hu |url=https://www.origo.hu/itthon/2006/02/20060206ingyen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;antropos&quot;&gt;{{navedi novice |title=Kovács Gergely / Magyar Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-03-01 |work=Antropos.hu |url=http://antropos.hu/kovacs-gergely-magyar-ketfarku-kutya-part/}}&lt;/ref&gt; Med volilnimi obljubami so bile [[nesmrtnost|večno življenje]], brezplačno [[pivo]] in [[davčni sistem|davčne]] olajšave. Obljubili so tudi, da bodo v Szegedu (mestu sredi [[Panonska nižina|Panonske nižine]]) zgradili goro.&lt;ref name=&quot;antropos&quot;/&gt; Njihova nasprotnika sta bili Stranka enorepega psa in Stranka devetrepega mačka.&lt;ref name=&quot;antropos&quot;/&gt; Njihovi volilni plakati so bili vidni predvsem v Szegedu, večina pa je upodabljala kandidata Istvána Nagyja kot dvorepega psa s pripisom: »Tako je srčkan, zagotovo ne misli krasti.«

Junija 2009 je stranka organizirala »splošne« demonstracije pred Centralnim statističnim uradom, na katerih je 200–300 udeležencev nastopilo z zahtevami kot »Jutri naj bo včeraj!«, »Bodite neumni!«, »Razpustite se!« in podobnimi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://kepgyar.blog.hu/2009/06/20/a_semmit_kovetelte_rohogve_a_tunteto_tomeg |title=A semmit követelte röhögve a tüntető tömeg |date=2009-06-20 |access-date=2017-10-06}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je izšel program stranke z naslovom »Naj bo vse bolje!«, ki je poleg večnega življenja, brezplačnega piva in znižanja davkov obljubljal množičen izvoz [[madžarski puli|pulija]] na [[Jamajka|Jamajko]], krpanje [[ozonska luknja|ozonske luknje]] in stvaritev novih vrst, ki bodo nadomestile izumrle, goro za Szeged, zmanjšanje [[gravitacija|gravitacije]] in odprtje madžarske restavracije na [[Mars]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://mkkp.hu/program.html |title=A Magyar Kétfarkú Kutya Párt választási programja. 2010. |publisher=mkkp.hu |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304221618/http://mkkp.hu/program.html |archive-date=2016-04-03 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istega leta je predsednik »stranke« Gergely Kovács napovedal kandidaturo za župana Szegeda na oktobrskih lokalnih volitvah, v 7. okrožju [[Budimpešta|Budimpešte]] pa je za županskega kandidata postavila znanega stand-up komika Dániela Mogácsa.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://index.hu/belfold/2010/08/10/harom_helyen_indit_jeloltet_a_ketfarku_kutya_part/ |title=Három helyen indít jelöltet a Kétfarkú Kutya Párt |work=index.hu |date=2010-08-10 |access-date=2026-05-16}}&lt;/ref&gt; Vendar nobena izmed kandidatur ni zbrala dovolj podpore, zato kandidata nista bila uvrščena na glasovnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.valasztas.hu//hu/onkval2010/467/467_0_index.html |title=A Kétfarkú Kutya Kulturális Közhasznú Egyesület adatai a 2010-es önkormányzati választás oldalán |date=2010-11-29 |publisher=Országos Választási Iroda |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204050132/http://www.valasztas.hu/hu/onkval2010/467/467_0_index.html |archive-date=2015-12-05 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Stranka je večino leta 2013 poskušala dokončati uradni postopek registracije, ki je po novi volilni zakonodaji postal obvezen, da bi lahko začela svojo kampanjo.&lt;ref name=&quot;wsj&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://blogs.wsj.com/emergingeurope/2014/02/27/hungarys-2-tailed-dog-party-seeks-ballot-space/|author=Margit Feher|title=Hungary's 2-Tailed Dog Party Seeks Ballot Space|newspaper=Wall Street Journal|date=2014-02-27 |access-date=2017-08-04}}&lt;/ref&gt; Registracija je bila v začetku leta 2014 zavrnjena zaradi »neresnosti« stranke.&lt;ref name=&quot;mandiner-reg-refused&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://mandiner.hu/cikk/20130624_kovacs_gergely_elnok_a_fuggetlen_magyar_birosag_legfobb_kifogasa_a_nevunk|language=hu|title=Nem lehet Magyar Kétfarkú Kutya Párt a nevünk|date=2013-06-24|access-date=2014-06-29}}&lt;/ref&gt; Julija 2014 je vrhovno sodišče razsodilo, da to ni upravičen razlog za zavrnitev stranke in da se mora postopek registracije nadaljevati.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|language=hu|title=Kúria: be kell jegyezni a Magyar Kétfarkú Kutya Pártot|access-date=29 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140625083937/http://magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|archive-date=25 June 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Stranka je bila uradno registrirana 8. septembra 2014, le 16 minut pred rokom za nominacijo kandidatov za lokalne volitve tega leta, zato na volitvah ni mogla sodelovati.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.origo.hu/itthon/20140908-rossz-viccnek-tunik-ahogy-bejegyeztek-a-ketfarku-kutya-partot.html |title=Rossz viccnek tűnik, ahogy bejegyezték a Kétfarkú Kutya Pártot |date=2014-09-08 |access-date=2015-05-08 |publisher=Origo.hu}}&lt;/ref&gt;

=== Kot registrirana politična stranka ===
[[Slika:Welcome to Hungary (Closed on Sundays).jpg|sličica|Eden od satiričnih plakatov stranke iz časa migrantske krize]]
[[Slika:Hungarian Two-tailed Dog Party - Four colour theorem.jpg|sličica|Stranka se za izražanje svojih sporočil pogosto poslužuje [[ulična umetnost|ulične umetnosti]]: poslikava razpokanega pločnika v obliki [[izrek štirih barv|izreka štirih barv]], katere namen je bil opozoriti na zanemarjenost infrastrukture&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nepszava.hu/1126761_jardafestes-legyen-vege-a-csendormentalitasnak |title=Járdafestés: legyen vége a csendőrmentalitásnak |date=2017-04-17 |work=nepszava.hu}}&lt;/ref&gt;]]
Ko je junija 2015 vlada [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] po izbruhu [[evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] zagnala kampanjo s plakati proti priseljencem,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://index.hu/belfold/2015/06/04/megvan_a_kormany_menekultellenes_kampanyanak_ket_ujabb_szlogenje/ |title=Megvan a kormány menekültellenes kampányának két újabb szlogenje |date=4 June 2015 |access-date=2015-08-04 |author=Német, Tamás |publisher=Index}}&lt;/ref&gt; sta Stranka dvorepega psa in blog Vastagbőr (»Debela koža«) skupaj začela »protiprotipriseljensko kampanjo«. Z zbranimi več kot 33&amp;nbsp;milijoni [[madžarski forint|forintov]] podpore (desetkratnikom pričakovanega zneska)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://444.hu/2015/07/14/ujabb-plakatokat-keszit-a-ketfarku-kutyapart-es-a-vastagbor/ |title=Újabb plakátokat készít a Kétfarkú Kutyapárt és a Vastagbőr |date=2015-07-14 |access-date=2015-05-08 |publisher=444.hu}}&lt;/ref&gt; so po državi postavili okoli 800 plakatov, ki so parodirali vladne s sporočili kot »Oprostite zaradi našega predsednika vlade« in »Kar pridite na Madžarsko, mi že delamo v Angliji!«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/hungary/11679642/Come-to-Hungary-were-already-working-in-London-says-pro-immigration-billboard-campaign.html |title='Come to Hungary - we're already working in London' says pro-immigration billboard campaign |date=2015-06-17 |access-date=2016-02-04 |publisher=Telegraph.co.uk}}&lt;/ref&gt;

4. februarja 2016 je anketa Mediána stranki prvič izmerila javnomnenjsko podporo: napovedovala jim je 1&amp;nbsp;% glasov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hvg.hu/itthon/20160204_ketfarku_kutyapart_median |title=Sajátosan reagálta le a Kétfarkú Kutyapárt, hogy a Medián már méri őket |date=2016-02-04 |access-date=2016-02-04 |publisher=Heti Világgazdaság}}&lt;/ref&gt;

Stranka se je udeležila kampanje pred referendumom o migrantskih kvotah oktobra 2016, v kateri se je norčevala iz vladnih protipriseljenskih sporočil in sloganov. V odziv na plakate, ki so v obliki »Ali ste vedeli?« navajali vladne trditve o priseljevanju, je stranka s prostovoljnimi prispevki razobesila plakate s satiričnimi sporočili, na primer »Ali ste vedeli, da je v Siriji vojna?«, »Ali ste vedeli, da milijon Madžarov želi emigrirati v Evropo?«, »Ali ste vedeli? V večini primerov korupcije so storilci politiki« in »Ali ste vedeli? Na olimpijskih igrah največjo grožnjo madžarskim udeležencem predstavljajo tuji tekmovalci«. Vodja stranke Kovács je za BBC News pojasnil, da »...&amp;nbsp;kar lahko storimo, je, da apeliramo na milijone ljudi na Madžarskem, ki so razburjeni zaradi vladne kampanje. Želimo, da vedo, da niso sami«. Stranka je z geslom »Neumen odgovor na neumno vprašanje« ljudi pozvala, da na referendumu oddajo neveljavno glasovnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-37310819 |title=Hungary poster campaign pokes fun at migrant referendum |date=2016-09-10 |access-date=2016-09-16 |publisher=BBC News}}&lt;/ref&gt; To je naposled storilo 6&amp;nbsp;% volivcev, referendum pa je bil neuspešen zaradi nedoseženega 50-odstotnega kvoruma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/10/03/496376263/hungarian-referendum-on-refugees-is-overwhelming-but-invalid|title=Hungary's Referendum On Refugee Resettlement Is Overwhelming — But Invalid|work=npr.org|date=2016-10-03|access-date=2016-10-03}}&lt;/ref&gt;

Malo pred referendumom je stranka izdala [[mobilna aplikacija|mobilno aplikacijo]], s katero je bilo mogoče fotografirati neveljavno glasovnico in jo objaviti na spletu. Za to je MKKP prejela globo 832&amp;nbsp;000 forintov, saj da je objava glasovnice (četudi anonimna) nezakonita.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://index.hu/belfold/2016/10/07/jobbikos_javaslatra_832_ezer_forintra_buntette_az_nvb_a_ketfarku_kutyakat/|title=Jobbikos javaslatra 832 ezer forintra büntette az NVB a Kétfarkú Kutyákat|work=index.hu|date=2016-10-07|access-date=2016-10-08}}&lt;/ref&gt; Kazen je vrhovno sodišče nato zmanjšalo na 100&amp;nbsp;000 forintov, ker da anonimno objavljanje glasovnic ni pomenilo kršenja tajnosti glasovanja, vseeno pa je bilo zloraba glasovnic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2016/10/18/a_kuria_szerint_nem_volt_olyan_veszes_a_ketfarku_kutya_mobilappja/|title=Megúszta a gigabírságot a Kétfarkú Kutya|work=index.hu|date=18 October 2016|access-date=12 April 2018}}&lt;/ref&gt;

Kot parodijo na »pohode za mir«, ki jih je organiziral z Orbánovo vlado povezan Forum civilne solidarnosti, je Stranka dvorepega psa 22. aprila 2017 organizirala svojo prvo večjo demonstracijo »za vlado, za Rusijo in proti vsemu drugemu«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hvg.hu/itthon/20170422_ceu_kutyapart_felvonulas_tuntetes_i_bike_budapest |title=Vicces volt a kutyapárti békemenet, a CEU-ellenes tüntetés sírnivaló |work=HVG |date=2017-04-22}}&lt;/ref&gt; Kasneje je sledilo še več podobnih shodov.

Stranka je uradno sodelovala na parlamentarnih volitvah leta 2018 in prejela 1,73&amp;nbsp;% vseh glasov, s čimer je ostala pred parlamentarnim pragom, vendar je postala upravičena do prejemanja državnih sredstev, ki jih porabi za »javni program [[Sándor Rózsa|Sándorja Rózse]] za zapravljanje državnih skladov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Two Tailed Dog Party|url=https://ketfarkukutya.mkkp.party/2019/04/22/the-two-tailed-dog-party/|last=ketfarkukutya|date=2019-04-22|website=Kétfarkú Kutya Párt|language=hu|access-date=2020-05-28}}&lt;/ref&gt;

Na [[volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] so osvojili 2,62&amp;nbsp;% glasov.{{navedi vir}} Obljube med kampanjo so vključevale izgradnjo [[nadhod]]a nad državo za begunce, odprtje državnih prodajaln tobaka ''Nemzeti Dohánybolt'' zunaj Madžarske, uvedbo obvezne [[siesta|sieste]] in prepoved [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2019-04-22 |title=Political programme |url=https://ketfarkukutya.mkkp.party/2019/04/22/politicalprogramme/ |access-date=2020-07-21 |website=Kétfarkú Kutya Párt |language=en}}&lt;/ref&gt; Na lokalnih volitvah istega leta je stranka imela kandidate v štirih okrožjih Budimpešte (II., XII., XIV., XV.) in v vsakem dobila po enega svetnika;&lt;ref&gt;[https://hvg.hu/itthon/20191014_onkormanyzati_valasztas_magyar_ketfarku_kugya_part_mandatum_ellenzek Négy önkormányzatban is képviselője lesz a Kutyapártnak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220305225941/https://hvg.hu/itthon/20191014_onkormanyzati_valasztas_magyar_ketfarku_kugya_part_mandatum_ellenzek |date=5 March 2022 }}, ''hvg.hu''&lt;/ref&gt; poleg tega so uradno ali neuradno podprli nekaj županskih kandidatov po državi, na primer v [[Ferencváros]]u in [[Sombotel]]u. Po volitvah je novoizvoljena županja Ferencvárosa Krisztina Baranyi kot enega od podžupanov imenovala sovoditeljico Stranke dvorepega psa Zsuzsanno Döme.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://rmx.news/article/satire-party-representive-may-be-deputy-mayor-in-a-budapest-district/|title=Party promoting free beer may have deputy mayor in Budapest|date=2019-11-13|access-date=2024-01-11}}&lt;/ref&gt;

Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je stranka povečala svoj skupni rezultat na 3,27&amp;nbsp;%, s čimer je postala četrti največji politični blok v državi, vendar še vedno ni dosegla 5-odstotnega praga za vstop v parlament.{{navedi vir}}

Na lokalnih volitvah 2024, ki so potekale hkrati z [[volitve v Evropski parlament 2024|volitvami v Evropski parlament]], je bil sovoditelj stranke Gergely Kovács izvoljen za župana XII. okrožja Budimpešte (Hegyvidék), kjer je stranka osvojila tudi 10 od 18 sedežev v okrožnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Nemzeti Választási Iroda - Helyi önkormányzati választások |url=https://vtr.valasztas.hu/onk2024/valasztopolgaroknak/varmegyek-telepulesek/varmegyek/01/telepulesek/012?tab=results&amp;filter=representative |access-date=2024-06-13}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2025 je stranka organizirala svoj največji shod doslej – »iliberalno parado ponosa« v protest proti vladnim spremembam zakona o javnem zborovanju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2025-04-12 |title=Hungary's Two-tailed Dog Party protests against Assembly Act amendment |url=https://www.euronews.com/2025/04/12/hungarian-two-tailed-dog-party-stages-largest-protest-to-date-against-amendment-of-assembl |access-date=2025-07-03 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;

Pred parlamentarnimi volitvami 2026 je stranka razmišljala o skupnem nastopu s [[Tisza (stranka)|Tiszo]] [[Péter Magyar|Pétra Magyarja]], nato pa se odločila, da bo nastopila samostojno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=László |first=Szily |date=2025-04-26 |title=Önállóan indul a Kutyapárt, eldőlt, hogy nem állnak össze a Tiszával |url=https://444.hu/2025/04/26/onalloan-indul-a-kutyapart-eldolt-hogy-nem-allnak-ossze-a-tiszaval |access-date=2025-06-25 |website=444 |language=hu}}&lt;/ref&gt; Na volitvah je stranka osvojila 0,82&amp;nbsp;% glasov; zaradi slabega rezultata je odstopil generalni sekretar stranke Dávid Nagy, ki je bil vodilni kandidat strankarske liste.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://telex.hu/belfold/2026/04/13/nagy-david-a-felmondasomat-ahogy-igertem-beadtam|title=Nagy Dávid: A felmondásomat, ahogy ígértem, beadtam|date=13 April 2026|website=telex}}&lt;/ref&gt; Ker je stranka dosegla manj kot odstotek glasov, je dolžna državi vrniti sredstva kampanje (686 milijonov forintov), kar poskušajo pokriti z donacijami.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Mizsur |first=András |date=2026-04-18 |title=Azért költötték el a 686 millió forintot a kutyapártosok, mert fel sem merült bennük, hogy nem érik el az egy százalékot |url=https://telex.hu/belfold/2026/04/18/valasztas-2026-magyar-ketfarku-kutyapart-kampanytamogatas |access-date=2026-04-21 |website=Telex.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{uradno spletno mesto}}
* [https://www.delo.si/novice/svet/proti-orbanu-tudi-madzarska-stranka-dvorepega-psa Proti Orbánu tudi stranka dvorepega psa, »edina resna smešna stranka« – Delo], portret stranke

[[Kategorija:Politične stranke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Satirične politične stranke]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2006]]</text>
      <sha1>miv7fnavb5z3lq3y4o636jvvd7dz10f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677051</id>
      <parentid>6677043</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T16:05:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>bodi dovolj</comment>
      <origin>6677051</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20439" sha1="1b3b3k1b3cvjmspw9r3sulc2zuhw74y" xml:space="preserve">{{Infopolje Politična stranka
| native_name      = Magyar Kétfarkú Kutya Párt
| native_name_lang = hu
| country          = Madžarska
| colorcode        = {{Political party data|color}}
| logo             = [[Slika:ALAP Kutyi nyakkendos teljesalakos 01.png|160px]]
| abbreviation     = MKKP
| leader           = [[Gergely Kovács]]&lt;br/&gt;[[Zsuzsanna Döme]]
| foundation       = januarja 2006
| registered       = 8. septembra 2014
| headquarters     = 
| youth_wing       = 
| membership_year  = 
| membership       = 
| ideology         = [[politična satira]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Pope Fischer |first=Lisa |date=12 September 2016 |chapter=Afterword: Re-interpretation of Societal Change: &quot;I am not political&quot; |title=Symbolic Traces of Communist Legacy in Post-Socialist Hungary: Experiences of a Generation that Lived During the Socialist Era |series=Central and Eastern Europe: Regional Perspectives in Global Context |volume=7 |location=Leiden |publisher=Brill |doi=10.1163/9789004328648 |isbn=978-90-04-32864-8 |issn=1877-8550 |quote=A political satirist group called the Kétfarkú Kutya Párt (Two-Tailed Dog Party) put up a thousand posters, some in English like the statement above, and others in Hungarian. |quote-page=187}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Balkan Insight&quot;&gt;{{navedi novice |date=2024-02-05 |title=Hungarian Elections in 2024: Who Let the Two Tailed Dogs Out? |url=https://balkaninsight.com/2024/02/05/hungarian-elections-in-2024-who-let-the-two-tailed-dogs-out/ |access-date=2025-07-01 |website=Balkan Insight |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |date=2018-04-07 |title=Hungary's Satirical 'Two-Tailed Dog' Party Will Debut In Sunday Elections |url=https://www.npr.org/sections/parallels/2018/04/07/599928312/hungarys-satirical-two-tailed-dog-party-will-debut-in-sunday-elections |access-date=2025-07-01 |work=NPR |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;boj proti korupciji&lt;br/&gt;[[zelena politika]]&lt;br/&gt;[[socialni liberalizem]]
| position         = 
| european         = [[Evropska piratska stranka]] (opazovalec)
| colours          = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[siva]]
| slogan           = ''Az egyetlen értelmes választás''&lt;br&gt;(»Edina razumna izbira«)
| seats1_title     = [[Državni zbor Madžarske|Državni zbor]]
| seats1           = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title     = [[Evropski parlament]]
| seats2           = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title     = [[Županije Madžarske|Županijski]] sveti
| seats3           = {{composition bar|2|381|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title     = Občinski svet Budimpešte
| seats4           = {{composition bar|3|33|hex={{Political party data|color}}}}
| flag             = 
}}
'''Madžarska stranka dvorepega psa''' ({{jezik-hu|Magyar Kétfarkú Kutya Párt}}, kratica '''MKKP''') je [[satira|satirično]] gibanje na [[Madžarska|Madžarskem]], nastalo leta 2006, od 2014 pa uradno registrirano kot [[politična stranka]].

== Zgodovina ==
=== Začetki ===
Gibanje se je rodilo leta 2006 v [[Szeged]]u in pred državnozborskimi volitvami tega leta zagnala parodično predvolilno kampanjo s kandidatno listo, na kateri je bilo skoraj vsem kandidatom ime István Nagy (generično madžarsko ime, kot v Sloveniji [[Janez Novak (ime)|Janez Novak]]).&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Örök életet ígér a Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-02-06 |work=ORIGO.hu |url=https://www.origo.hu/itthon/2006/02/20060206ingyen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;antropos&quot;&gt;{{navedi novice |title=Kovács Gergely / Magyar Kétfarkú Kutya Párt |date=2006-03-01 |work=Antropos.hu |url=http://antropos.hu/kovacs-gergely-magyar-ketfarku-kutya-part/}}&lt;/ref&gt; Med volilnimi obljubami so bile [[nesmrtnost|večno življenje]], brezplačno [[pivo]] in [[davčni sistem|davčne]] olajšave. Obljubili so tudi, da bodo v Szegedu (mestu sredi [[Panonska nižina|Panonske nižine]]) zgradili goro.&lt;ref name=&quot;antropos&quot;/&gt; Njihova nasprotnika sta bili Stranka enorepega psa in Stranka devetrepega mačka.&lt;ref name=&quot;antropos&quot;/&gt; Njihovi volilni plakati so bili vidni predvsem v Szegedu, večina pa je upodabljala kandidata Istvána Nagyja kot dvorepega psa s pripisom: »Tako je srčkan, zagotovo ne misli krasti.«

Junija 2009 je stranka organizirala »splošne« demonstracije pred Centralnim statističnim uradom, na katerih je 200–300 udeležencev nastopilo z zahtevami kot »Jutri naj bo včeraj!«, »Bodite neumni!«, »Razpustite se!« in podobnimi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://kepgyar.blog.hu/2009/06/20/a_semmit_kovetelte_rohogve_a_tunteto_tomeg |title=A semmit követelte röhögve a tüntető tömeg |date=2009-06-20 |access-date=2017-10-06}}&lt;/ref&gt;

Leta 2010 je izšel program stranke z naslovom »Naj bo vse bolje!«, ki je poleg večnega življenja, brezplačnega piva in znižanja davkov obljubljal množičen izvoz [[madžarski puli|pulija]] na [[Jamajka|Jamajko]], krpanje [[ozonska luknja|ozonske luknje]] in stvaritev novih vrst, ki bodo nadomestile izumrle, goro za Szeged, zmanjšanje [[gravitacija|gravitacije]] in odprtje madžarske restavracije na [[Mars]]u.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://mkkp.hu/program.html |title=A Magyar Kétfarkú Kutya Párt választási programja. 2010. |publisher=mkkp.hu |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304221618/http://mkkp.hu/program.html |archive-date=2016-04-03 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istega leta je predsednik »stranke« Gergely Kovács napovedal kandidaturo za župana Szegeda na oktobrskih lokalnih volitvah, v 7. okrožju [[Budimpešta|Budimpešte]] pa je za županskega kandidata postavila znanega stand-up komika Dániela Mogácsa.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://index.hu/belfold/2010/08/10/harom_helyen_indit_jeloltet_a_ketfarku_kutya_part/ |title=Három helyen indít jelöltet a Kétfarkú Kutya Párt |work=index.hu |date=2010-08-10 |access-date=2026-05-16}}&lt;/ref&gt; Vendar nobena izmed kandidatur ni zbrala dovolj podpore, zato kandidata nista bila uvrščena na glasovnice.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.valasztas.hu//hu/onkval2010/467/467_0_index.html |title=A Kétfarkú Kutya Kulturális Közhasznú Egyesület adatai a 2010-es önkormányzati választás oldalán |date=2010-11-29 |publisher=Országos Választási Iroda |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204050132/http://www.valasztas.hu/hu/onkval2010/467/467_0_index.html |archive-date=2015-12-05 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Stranka je večino leta 2013 poskušala dokončati uradni postopek registracije, ki je po novi volilni zakonodaji postal obvezen, da bi lahko začela svojo kampanjo.&lt;ref name=&quot;wsj&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://blogs.wsj.com/emergingeurope/2014/02/27/hungarys-2-tailed-dog-party-seeks-ballot-space/|author=Margit Feher|title=Hungary's 2-Tailed Dog Party Seeks Ballot Space|newspaper=Wall Street Journal|date=2014-02-27 |access-date=2017-08-04}}&lt;/ref&gt; Registracija je bila v začetku leta 2014 zavrnjena zaradi »neresnosti« stranke.&lt;ref name=&quot;mandiner-reg-refused&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://mandiner.hu/cikk/20130624_kovacs_gergely_elnok_a_fuggetlen_magyar_birosag_legfobb_kifogasa_a_nevunk|language=hu|title=Nem lehet Magyar Kétfarkú Kutya Párt a nevünk|date=2013-06-24|access-date=2014-06-29}}&lt;/ref&gt; Julija 2014 je vrhovno sodišče razsodilo, da to ni upravičen razlog za zavrnitev stranke in da se mora postopek registracije nadaljevati.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|language=hu|title=Kúria: be kell jegyezni a Magyar Kétfarkú Kutya Pártot|access-date=29 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140625083937/http://magyarhirlap.hu/kuria-be-kell-jegyezni-a-magyar-ketfarku-kutya-partot|archive-date=25 June 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Stranka je bila uradno registrirana 8. septembra 2014, le 16 minut pred rokom za nominacijo kandidatov za lokalne volitve tega leta, zato na volitvah ni mogla sodelovati.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.origo.hu/itthon/20140908-rossz-viccnek-tunik-ahogy-bejegyeztek-a-ketfarku-kutya-partot.html |title=Rossz viccnek tűnik, ahogy bejegyezték a Kétfarkú Kutya Pártot |date=2014-09-08 |access-date=2015-05-08 |publisher=Origo.hu}}&lt;/ref&gt;

=== Kot registrirana politična stranka ===
[[Slika:Welcome to Hungary (Closed on Sundays).jpg|sličica|Eden od satiričnih plakatov stranke iz časa migrantske krize]]
[[Slika:Hungarian Two-tailed Dog Party - Four colour theorem.jpg|sličica|Stranka se za izražanje svojih sporočil pogosto poslužuje [[ulična umetnost|ulične umetnosti]]: poslikava razpokanega pločnika v obliki [[izrek štirih barv|izreka štirih barv]], katere namen je bil opozoriti na zanemarjenost infrastrukture&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://nepszava.hu/1126761_jardafestes-legyen-vege-a-csendormentalitasnak |title=Járdafestés: legyen vége a csendőrmentalitásnak |date=2017-04-17 |work=nepszava.hu}}&lt;/ref&gt;]]
Ko je junija 2015 vlada [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] po izbruhu [[evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] zagnala kampanjo s plakati proti priseljencem,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://index.hu/belfold/2015/06/04/megvan_a_kormany_menekultellenes_kampanyanak_ket_ujabb_szlogenje/ |title=Megvan a kormány menekültellenes kampányának két újabb szlogenje |date=4 June 2015 |access-date=2015-08-04 |author=Német, Tamás |publisher=Index}}&lt;/ref&gt; sta Stranka dvorepega psa in blog Vastagbőr (»Debela koža«) skupaj začela »protiprotipriseljensko kampanjo«. Z zbranimi več kot 33&amp;nbsp;milijoni [[madžarski forint|forintov]] podpore (desetkratnikom pričakovanega zneska)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://444.hu/2015/07/14/ujabb-plakatokat-keszit-a-ketfarku-kutyapart-es-a-vastagbor/ |title=Újabb plakátokat készít a Kétfarkú Kutyapárt és a Vastagbőr |date=2015-07-14 |access-date=2015-05-08 |publisher=444.hu}}&lt;/ref&gt; so po državi postavili okoli 800 plakatov, ki so parodirali vladne s sporočili kot »Oprostite zaradi našega predsednika vlade« in »Kar pridite na Madžarsko, mi že delamo v Angliji!«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/hungary/11679642/Come-to-Hungary-were-already-working-in-London-says-pro-immigration-billboard-campaign.html |title='Come to Hungary - we're already working in London' says pro-immigration billboard campaign |date=2015-06-17 |access-date=2016-02-04 |publisher=Telegraph.co.uk}}&lt;/ref&gt;

4. februarja 2016 je anketa Mediána stranki prvič izmerila javnomnenjsko podporo: napovedovala jim je 1&amp;nbsp;% glasov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://hvg.hu/itthon/20160204_ketfarku_kutyapart_median |title=Sajátosan reagálta le a Kétfarkú Kutyapárt, hogy a Medián már méri őket |date=2016-02-04 |access-date=2016-02-04 |publisher=Heti Világgazdaság}}&lt;/ref&gt;

Stranka se je udeležila kampanje pred referendumom o migrantskih kvotah oktobra 2016, v kateri se je norčevala iz vladnih protipriseljenskih sporočil in sloganov. V odziv na plakate, ki so v obliki »Ali ste vedeli?« navajali vladne trditve o priseljevanju, je stranka s prostovoljnimi prispevki razobesila plakate s satiričnimi sporočili, na primer »Ali ste vedeli, da je v Siriji vojna?«, »Ali ste vedeli, da milijon Madžarov želi emigrirati v Evropo?«, »Ali ste vedeli? V večini primerov korupcije so storilci politiki« in »Ali ste vedeli? Na olimpijskih igrah največjo grožnjo madžarskim udeležencem predstavljajo tuji tekmovalci«. Vodja stranke Kovács je za BBC News pojasnil, da »...&amp;nbsp;kar lahko storimo, je, da apeliramo na milijone ljudi na Madžarskem, ki so razburjeni zaradi vladne kampanje. Želimo, da vedo, da niso sami«. Stranka je z geslom »Neumen odgovor na neumno vprašanje« ljudi pozvala, da na referendumu oddajo neveljavno glasovnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-37310819 |title=Hungary poster campaign pokes fun at migrant referendum |date=2016-09-10 |access-date=2016-09-16 |publisher=BBC News}}&lt;/ref&gt; To je naposled storilo 6&amp;nbsp;% volivcev, referendum pa je bil neuspešen zaradi nedoseženega 50-odstotnega kvoruma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.npr.org/sections/thetwo-way/2016/10/03/496376263/hungarian-referendum-on-refugees-is-overwhelming-but-invalid|title=Hungary's Referendum On Refugee Resettlement Is Overwhelming — But Invalid|work=npr.org|date=2016-10-03|access-date=2016-10-03}}&lt;/ref&gt;

Malo pred referendumom je stranka izdala [[mobilna aplikacija|mobilno aplikacijo]], s katero je bilo mogoče fotografirati neveljavno glasovnico in jo objaviti na spletu. Za to je MKKP prejela globo 832&amp;nbsp;000 forintov, saj da je objava glasovnice (četudi anonimna) nezakonita.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://index.hu/belfold/2016/10/07/jobbikos_javaslatra_832_ezer_forintra_buntette_az_nvb_a_ketfarku_kutyakat/|title=Jobbikos javaslatra 832 ezer forintra büntette az NVB a Kétfarkú Kutyákat|work=index.hu|date=2016-10-07|access-date=2016-10-08}}&lt;/ref&gt; Kazen je vrhovno sodišče nato zmanjšalo na 100&amp;nbsp;000 forintov, ker da anonimno objavljanje glasovnic ni pomenilo kršenja tajnosti glasovanja, vseeno pa je bilo zloraba glasovnic.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://index.hu/belfold/2016/10/18/a_kuria_szerint_nem_volt_olyan_veszes_a_ketfarku_kutya_mobilappja/|title=Megúszta a gigabírságot a Kétfarkú Kutya|work=index.hu|date=18 October 2016|access-date=12 April 2018}}&lt;/ref&gt;

Kot parodijo na »pohode za mir«, ki jih je organiziral z Orbánovo vlado povezan Forum civilne solidarnosti, je Stranka dvorepega psa 22. aprila 2017 organizirala svojo prvo večjo demonstracijo »za vlado, za Rusijo in proti vsemu drugemu«.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hvg.hu/itthon/20170422_ceu_kutyapart_felvonulas_tuntetes_i_bike_budapest |title=Vicces volt a kutyapárti békemenet, a CEU-ellenes tüntetés sírnivaló |work=HVG |date=2017-04-22}}&lt;/ref&gt; Kasneje je sledilo še več podobnih shodov.

Stranka je uradno sodelovala na parlamentarnih volitvah leta 2018 in prejela 1,73&amp;nbsp;% vseh glasov, s čimer je ostala pred parlamentarnim pragom, vendar je postala upravičena do prejemanja državnih sredstev, ki jih porabi za »javni program [[Sándor Rózsa|Sándorja Rózse]] za zapravljanje državnih skladov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Two Tailed Dog Party|url=https://ketfarkukutya.mkkp.party/2019/04/22/the-two-tailed-dog-party/|last=ketfarkukutya|date=2019-04-22|website=Kétfarkú Kutya Párt|language=hu|access-date=2020-05-28}}&lt;/ref&gt;

Na [[volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v Evropski parlament 2019]] so osvojili 2,62&amp;nbsp;% glasov.{{navedi vir}} Obljube med kampanjo so vključevale izgradnjo [[nadhod]]a nad državo za begunce, odprtje državnih prodajaln tobaka ''Nemzeti Dohánybolt'' zunaj Madžarske, uvedbo obvezne [[siesta|sieste]] in prepoved [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2019-04-22 |title=Political programme |url=https://ketfarkukutya.mkkp.party/2019/04/22/politicalprogramme/ |access-date=2020-07-21 |website=Kétfarkú Kutya Párt |language=en}}&lt;/ref&gt; Na lokalnih volitvah istega leta je stranka imela kandidate v štirih okrožjih Budimpešte (II., XII., XIV., XV.) in v vsakem dobila po enega svetnika;&lt;ref&gt;[https://hvg.hu/itthon/20191014_onkormanyzati_valasztas_magyar_ketfarku_kugya_part_mandatum_ellenzek Négy önkormányzatban is képviselője lesz a Kutyapártnak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220305225941/https://hvg.hu/itthon/20191014_onkormanyzati_valasztas_magyar_ketfarku_kugya_part_mandatum_ellenzek |date=5 March 2022 }}, ''hvg.hu''&lt;/ref&gt; poleg tega so uradno ali neuradno podprli nekaj županskih kandidatov po državi, na primer v [[Ferencváros]]u in [[Sombotel]]u. Po volitvah je novoizvoljena županja Ferencvárosa Krisztina Baranyi kot enega od podžupanov imenovala sovoditeljico Stranke dvorepega psa Zsuzsanno Döme.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://rmx.news/article/satire-party-representive-may-be-deputy-mayor-in-a-budapest-district/|title=Party promoting free beer may have deputy mayor in Budapest|date=2019-11-13|access-date=2024-01-11}}&lt;/ref&gt;

Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je stranka povečala svoj skupni rezultat na 3,27&amp;nbsp;%, s čimer je postala četrti največji politični blok v državi, vendar še vedno ni dosegla 5-odstotnega praga za vstop v parlament.{{navedi vir}}

Na lokalnih volitvah 2024, ki so potekale hkrati z [[volitve v Evropski parlament 2024|volitvami v Evropski parlament]], je bil sovoditelj stranke Gergely Kovács izvoljen za župana XII. okrožja Budimpešte (Hegyvidék), kjer je stranka osvojila tudi 10 od 18 sedežev v okrožnem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Nemzeti Választási Iroda - Helyi önkormányzati választások |url=https://vtr.valasztas.hu/onk2024/valasztopolgaroknak/varmegyek-telepulesek/varmegyek/01/telepulesek/012?tab=results&amp;filter=representative |access-date=2024-06-13}}&lt;/ref&gt;

Aprila 2025 je stranka organizirala svoj največji shod doslej – »iliberalno parado ponosa« v protest proti vladnim spremembam zakona o javnem zborovanju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2025-04-12 |title=Hungary's Two-tailed Dog Party protests against Assembly Act amendment |url=https://www.euronews.com/2025/04/12/hungarian-two-tailed-dog-party-stages-largest-protest-to-date-against-amendment-of-assembl |access-date=2025-07-03 |website=euronews |language=en}}&lt;/ref&gt;

Pred parlamentarnimi volitvami 2026 je stranka razmišljala o skupnem nastopu s [[Tisza (stranka)|Tiszo]] [[Péter Magyar|Pétra Magyarja]], nato pa se odločila, da bo nastopila samostojno.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=László |first=Szily |date=2025-04-26 |title=Önállóan indul a Kutyapárt, eldőlt, hogy nem állnak össze a Tiszával |url=https://444.hu/2025/04/26/onalloan-indul-a-kutyapart-eldolt-hogy-nem-allnak-ossze-a-tiszaval |access-date=2025-06-25 |website=444 |language=hu}}&lt;/ref&gt; Na volitvah je stranka osvojila 0,82&amp;nbsp;% glasov; zaradi slabega rezultata je odstopil generalni sekretar stranke Dávid Nagy, ki je bil vodilni kandidat strankarske liste.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://telex.hu/belfold/2026/04/13/nagy-david-a-felmondasomat-ahogy-igertem-beadtam|title=Nagy Dávid: A felmondásomat, ahogy ígértem, beadtam|date=13 April 2026|website=telex}}&lt;/ref&gt; Ker je stranka dosegla manj kot odstotek glasov, je dolžna državi vrniti sredstva kampanje (686 milijonov forintov), kar poskušajo pokriti z donacijami.&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Mizsur |first=András |date=2026-04-18 |title=Azért költötték el a 686 millió forintot a kutyapártosok, mert fel sem merült bennük, hogy nem érik el az egy százalékot |url=https://telex.hu/belfold/2026/04/18/valasztas-2026-magyar-ketfarku-kutyapart-kampanytamogatas |access-date=2026-04-21 |website=Telex.hu |language=hu}}&lt;/ref&gt;

== Rezultati volitev ==
=== Parlamentarne volitve ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! rowspan=2| Volitve
! colspan=2| Volilni okraji
! colspan=2| Strankarske liste
! rowspan=2| Sedeži
! rowspan=2| +/–
! rowspan=2| Status
|-
! Glasov
! %
! Glasov
! %
|-
! [[parlamentarne volitve na Madžarskem (2018)|2018]]
| 39.763
| 0,72 (8.)
| 99.414
| 1,73 (7.)
| {{Composition bar|0|199|hex=#808080}} 
| nova
| {{no|zunajparlamentarna stranka}}
|-
! [[parlamentarne volitve na Madžarskem (2022)|2022]]
| 126.648
| 2,36 (4.)
| 185.052
| 3,27 (4.)
| {{Composition bar|0|199|hex=#808080}} 
| {{stagnacija}} 0
| {{no|zunajparlamentarna stranka}}
|-
! [[parlamentarne volitve na Madžarskem (2026)|2026]]
| 38.924
| 0,65 (5.)
| 51.965
| 0,82 (5.)
| {{Composition bar|0|199|hex=#808080}} 
| {{stagnacija}} 0
| {{no|zunajparlamentarna stranka}}
|}

=== Evropske volitve ===
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
|-
! Volitve
! Vodilni kandidat liste
! Glasov
! %
! Sedežev
! +/−
|-
! [[volitve v Evropski parlament 2019|2019]]
| Zsuzsanna Döme
| 90.912
| 2,62 (7.)
| {{Composition bar|0|21|{{party color|Hungarian Two Tailed Dog Party}}}}
| nova
|-
! [[volitve v Evropski parlament 2024|2024]]
| Marietta Le
| 163.960
| 3,59 (6.)
| {{Composition bar|0|21|{{party color|Hungarian Two Tailed Dog Party}}}}
| {{stagnacija}} 0
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{uradno spletno mesto}}
* [https://www.delo.si/novice/svet/proti-orbanu-tudi-madzarska-stranka-dvorepega-psa Proti Orbánu tudi stranka dvorepega psa, »edina resna smešna stranka« – Delo], portret stranke

[[Kategorija:Politične stranke na Madžarskem]]
[[Kategorija:Satirične politične stranke]]
[[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2006]]</text>
      <sha1>1b3b3k1b3cvjmspw9r3sulc2zuhw74y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602681</id>
    <revision>
      <id>6677145</id>
      <parentid>6676491</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:43:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Sarajevo]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Sarajevu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6677145</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2838" sha1="5oaufso268vpy56qysg68d83883ly1e" xml:space="preserve">{{Infopolje Podjetje
| name             = Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine
| logo             = 
| caption          =
| abbreviation     = KTA BK BiH
| image            = 
| image_size       = 
| image_alt        = 
| trading_name     = 
| native_name      = Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine
| native_name_lang = 
| romanized        =
| former type      = 
| type             = 
| traded_as        = 
| industry         = 
| genre            = [[mediji]]
| fate             = 
| predecessor      = 
| successor        = 
| foundation       = 3. julija 1996
| founder          = [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]]
| defunct          = 
| location_city    = Kaptol 32, [[Sarajevo]]
| location_country = {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosna in Hercegovina]] 
| locations        = 
| area_served      = 
| key_people       = 
| products         =  
| production       = 
| services         = informiranje o [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]]
| revenue          = 
| operating_income = 
| net_income       = 
| aum              = 
| assets           = 
| equity           = 
| owner            = 
| num_employees    =
| parent           = 
| divisions        = 
| subsid           = 
| homepage         = {{URL|https://www.ktabkbih.net/}}
| footnotes        = 
| intl             =
| bodystyle        =
}}

'''Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine''' ({{jezik-hr|Katolička tiskovna agencija Biskupske konferencije Bosne i Hercegovine}}, skrajšano '''KTA BK BiH''') je [[Katoliška cerkev|katoliška]] tiskovna agencija s sedežem v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Je neprofitna ustanova, ki jo financira [[Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]], v katere prostorih deluje.&lt;ref name=OKTA&gt;[https://web.archive.org/web/20210313020050/https://www.ktabkbih.net/hr/stranice/o-kta-bk-bih O KTA BK BiH] ktabkbih.net, objavljeno 6. oktobra 2020.&lt;/ref&gt; 

Ustanovila ga je Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine (BK BiH) 3. julija 1996 s podpisom statuta, ki so podpisali [[kardinal]] [[Vinko Puljić]], vrhbosanski nadškof in metropolit, [[Franjo Komarica]], banjaluški škof, [[Ratko Perić (škof)|Ratko Perić]], mostarsko-duvnovski škof in trebinjsko-mrkanski apostolski administrator, in [[Pero Sudar]], vrhbosanski pomožni škof.&lt;ref name=OKTA/&gt;

Občasno tiska in distribuira svoje ''Vijesti'' (''Novice'') s pregledom aktualnih novic in dokumentov.&lt;ref name=OKTA/&gt;

== Sklici ==

{{Sklici}}

== Glej tudi ==

* [[Katoliška informacijska agencija]], podobna agencija na Hrvaškem

[[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Bosni in Hercegovini]]
[[Kategorija:Tiskovne agencije]]
[[Kategorija:Ustanove v Sarajevu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]]
[[Kategorija:Škofovska konferenca Bosne in Hercegovine]]</text>
      <sha1>5oaufso268vpy56qysg68d83883ly1e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivana Polanenska</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602707</id>
    <revision>
      <id>6677088</id>
      <parentid>6676912</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:15:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677088</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3380" sha1="6bonsxmoys77d04jvoa8vamlzduqy0d" xml:space="preserve">
{{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassavskega&lt;br&gt;([[Grote Kerk (Breda)]])|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassavski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassauski|Engelberta I. Nassauskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}}

'''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &amp;#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}&lt;/ref&gt; Kraj njenega rojstva ni znan. Bila je edina hči [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]], gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]].

Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok:

* [[Janez IV. Nassavsko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassavsko-Bredski
* [[Henrik II. Nassavsko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassavsko-Siegenski
* Margareta (roj. 1415)
* Viljem (roj. 1416)
* Marija (roj. 1418)
* Filip (roj. 1420)

Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]].

Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše gospe (Breda)|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Literatura== 
* F.F.X. Cerutti, &quot;Srednjeveški pravni viri mesta in gospostva Breda&quot;, 1. del: Uvod, pravni viri do leta 1405 (Utrecht, 1956).
* Thomas Ernst van Goor, Beschryving van stadt en lande van Breda (Haag, 1744).

== Zunanje povezave ==

* [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega]
[[Kategorija:Umrli leta 1445]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1392]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>6bonsxmoys77d04jvoa8vamlzduqy0d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677089</id>
      <parentid>6677088</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:16:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <origin>6677089</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3380" sha1="f5xas56a9wn3i6efyc6uss2ht26f38r" xml:space="preserve">
{{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassavskega&lt;br&gt;([[Grote Kerk (Breda)]])|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassavski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassavski|Engelberta I. Nassavskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}}

'''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &amp;#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}&lt;/ref&gt; Kraj njenega rojstva ni znan. Bila je edina hči [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]], gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]].

Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok:

* [[Janez IV. Nassavsko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassavsko-Bredski
* [[Henrik II. Nassavsko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassavsko-Siegenski
* Margareta (roj. 1415)
* Viljem (roj. 1416)
* Marija (roj. 1418)
* Filip (roj. 1420)

Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]].

Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše gospe (Breda)|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Literatura== 
* F.F.X. Cerutti, &quot;Srednjeveški pravni viri mesta in gospostva Breda&quot;, 1. del: Uvod, pravni viri do leta 1405 (Utrecht, 1956).
* Thomas Ernst van Goor, Beschryving van stadt en lande van Breda (Haag, 1744).

== Zunanje povezave ==

* [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega]
[[Kategorija:Umrli leta 1445]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1392]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>f5xas56a9wn3i6efyc6uss2ht26f38r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677092</id>
      <parentid>6677089</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:22:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677092</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3431" sha1="762f39gmj4im1pwkkixxjpq3vip8c4e" xml:space="preserve">
{{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassavskega&lt;br&gt;([[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi)|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassavski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassavski|Engelberta I. Nassavskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}}

'''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &amp;#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}&lt;/ref&gt; Kraj njenega rojstva ni znan. Bila je edina hči [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]], gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]].

Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok:

* [[Janez IV. Nassavsko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassavsko-Bredski
* [[Henrik II. Nassavsko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassavsko-Siegenski
* Margareta (roj. 1415)
* Viljem (roj. 1416)
* Marija (roj. 1418)
* Filip (roj. 1420)

Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]].

Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Literatura== 
* F.F.X. Cerutti, &quot;Srednjeveški pravni viri mesta in gospostva Breda&quot;, 1. del: Uvod, pravni viri do leta 1405 (Utrecht, 1956).
* Thomas Ernst van Goor, Beschryving van stadt en lande van Breda (Haag, 1744).

== Zunanje povezave ==

* [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega]
[[Kategorija:Umrli leta 1445]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1392]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>762f39gmj4im1pwkkixxjpq3vip8c4e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677096</id>
      <parentid>6677092</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677096</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3508" sha1="kz8ltahg630qax5a11klqbn8u8xnse8" xml:space="preserve">
{{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassavskega&lt;br&gt;([[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi)|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassavski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassavski|Engelberta I. Nassavskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}}
[[Slika:Johanna van Polanen.jpg|sličica|right|Kip Ivane Polanenske v Bredi]]
'''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &amp;#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}&lt;/ref&gt; Kraj njenega rojstva ni znan. Bila je edina hči [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]], gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]].

Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok:

* [[Janez IV. Nassavsko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassavsko-Bredski
* [[Henrik II. Nassavsko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassavsko-Siegenski
* Margareta (roj. 1415)
* Viljem (roj. 1416)
* Marija (roj. 1418)
* Filip (roj. 1420)

Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]].

Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Literatura== 
* F.F.X. Cerutti, &quot;Srednjeveški pravni viri mesta in gospostva Breda&quot;, 1. del: Uvod, pravni viri do leta 1405 (Utrecht, 1956).
* Thomas Ernst van Goor, Beschryving van stadt en lande van Breda (Haag, 1744).

== Zunanje povezave ==

* [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega]
[[Kategorija:Umrli leta 1445]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1392]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>kz8ltahg630qax5a11klqbn8u8xnse8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677102</id>
      <parentid>6677096</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:42:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677102</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3912" sha1="7ztdgwczo28eu5y9gdtnf1tfibd535n" xml:space="preserve">
{{Infopolje Plemič|name=Ivana Polanenska|image=Grote Kerk Breda grafmonument Engelbrecht I van Nassau 3 (cropped).jpg|image_size=|caption=Ivana Polanenska (desno) klečeča v molitvi poleg Engelberta I. Nassavskega&lt;br&gt;([[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi)|noble family=[[Rodbina gospodov Polanenskih]]|father=[[Janez III. Polanenski]]|mother=Odilija Salmska|spouse=[[Engelbert I. Nassavski]]|birth_date={{birth_date|1392|1|10|df=yes}}|birth_place=|death_date={{death date and age|1445|5|15|1392|1|10|df=yes}}|death_place=[[Breda]]|burial_place=Mavzolej [[Engelbert I. Nassavski|Engelberta I. Nassavskega]] v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]}}
[[Slika:Johanna van Polanen.jpg|sličica|right|Kip Ivane Polanenske v Bredi]]
'''Ivana Polanenska''' (pisana tudi kot ''Jehenne''; 10. januar 1392 &amp;#x2013; 15. maj 1445) je bila nizozemska plemkinja.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Johanna van Polanen|url=https://erfgoed.breda.nl/erfgoed/archief/johanna-van-polanen|accessdate=2023-01-20|website=Erfgoedweb Breda|language=nl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|last=Bijsterveld|first=Arnoud-Jan|url=https://books.google.com/books?id=N6hoLSvymtkC|title=Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries|date=2007|publisher=Uitgeverij Verloren|isbn=978-90-6550-958-1|pages=204, 290|language=en}}&lt;/ref&gt; Kraj njenega rojstva ni znan. Bila je edina hči [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]], gospodarja Brede, in njegove žene Odilije Salmske. Rodbina [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskih]] je bila stranska veja še vedno obstoječe [[Gospodje Wassenaarski|rodbine Wassenaarskih]].

Ivana se je 1. avgusta 1403 pri 11 letih v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] poročila z Engelbertom I. Nassauskim, ki je postal gospodar Brede {{Jezik|la|[[jure uxoris]]}}. Za poroko je bil politični razlog, saj je bil Engelbert izven domače regije, kar je verjetno vplivalo na izbiro njenega za moža, medtem ko njegovega visokega rodu ni bilo mogoče kritizirati. Nassau je bila stara plemiška družina iz območja srednjega Rena. Poroko so spremljale spletke, v katerih sta v glavnih vlogah igrala njena mati Odilija in njen stric po očetovi strani [[Henrik iz Lecka]]. Ivana in Engelbert sta živela v Bredi; imela sta tudi hiše v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Mechelen|Mechelenu]]. Imela sta šest otrok:

* [[Janez IV. Nassavsko-Siegenski|Janez IV.]] (r. 1410), grof Nassavsko-Bredski
* [[Henrik II. Nassavsko-Sigenski|Henrik II.]] (r. 1414), grof Nassavsko-Siegenski
* Margareta (roj. 1415)
* Viljem (roj. 1416)
* Marija (roj. 1418)
* Filip (roj. 1420)

Ivana je podedovala veliko gospostev, [[Gospoščina (Nizozemska)|gospoščin]] in dvorcev v [[Grofija Holandija|Holandiji]], [[Vojvodina Brabant|Brabantu]], [[Grofija Hainaut|Hainautu]], [[Knezoškofija Utrecht|Utrechtu]], [[Zelandija, Nizozemska|Zeelandiji]]. Podedovala je tudi zahodni del Krimpenerwaarda, vključno z vasmi Krimpen aan de Lek, Krimpen aan den IJssel, Lekkerkerk in Ouderkerk aan den IJssel. Večino teh posesti je pridobil Viljem Duivenvoordski. Z njeno dediščino je rodbina Nassau postala ena najbogatejših in najvplivnejših plemiških družin v [[Burgundska Nizozemska|Burgundski Nizozemski]].

Ivana je umrla leta 1445 v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], kjer je bila pokopana v [[Mavzolej|mavzoleju]], zgrajenem za njenega moža v cerkvi [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Naše Gospe v Bredi]] (Grote Kerk) na mestnem trgu.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Literatura== 
* F.F.X. Cerutti, &quot;Srednjeveški pravni viri mesta in gospostva Breda&quot;, 1. del: Uvod, pravni viri do leta 1405 (Utrecht, 1956).
* Thomas Ernst van Goor, Beschryving van stadt en lande van Breda (Haag, 1744).

== Zunanje povezave ==

* [http://members.home.nl/pushkar/kindEngelbrecht.html Otroci Engelberta I. Nassauskega]
[[Kategorija:Umrli leta 1445]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1392]]
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>7ztdgwczo28eu5y9gdtnf1tfibd535n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev Naše ljube gospe, Breda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602715</id>
    <revision>
      <id>6676993</id>
      <timestamp>2026-05-17T12:06:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:nl:Special:Redirect/revision/70272745|Grote Kerk (Breda)]]«</comment>
      <origin>6676993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12976" sha1="9wob27w3qgq3i5qxozlz58in9lq6lb7" xml:space="preserve">{{Infopolje Cerkev
| architect = 
}}'''Velika''' ali '''Cerkev Naše ljube gospe''' je najpomembnejši spomenik v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]. Poleg tega ima nacionalni pomen. Del cerkve tvori Knežja kapela, ki je [[mavzolej]] zgodnjih prednikov nizozemske kraljeve družine, hiše [[Rodbina Orange-Nassau|Nassau-Dillenburg]] .

[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] se nahaja v središču Brede na Velikem trgu (Grote Markt). Gre za križasto baziliko v slogu [[Brabantska gotika|brabantske gotike]], ki je bila skozi leta večkrat obnovljena.

Cerkev je ikonična znamenitost Brede. Cerkveni zvonik je visok 97 metrov. Z vrha se odpira razgled na Veliki trg in mesto. Cerkveno stavbo si je mogoče ogledati brezplačno vsaj 8 mesecev v letu.

Cerkev je [[Protestantizem|protestantska]] od leta 1637. Danes se bogoslužja še vedno odvijajo večkrat na leto. Redno potekajo tudi [[Krst|krsti]], poroke, spominske slovesnosti in [[Pogreb|pogrebi]].

Zaradi svoje brabantske gotske arhitekture velja za eno najlepših na Nizozemskem. Kot primer brabantske gotske arhitekture je najbolj ohranjena in elegantna na Nizozemskem, čeprav manj znana kot katedrala sv. Janeza v 's-Hertogenboschu. Cerkev je od leta 1990 uvrščena med 100 najlepših Nacionalne službe za ohranjanje spomenikov.

== Zgodovina ==

=== Nekdanje cerkve ===
Arheološke raziskave so pokazale, da je na sedanjem mestu okoli [[1100|leta 1100]] stala majhna lesena cerkev, posvečena [[Sveta Marija|Mariji.]] Ta cerkev se je nahajala blizu gradu Breda, kar kaže na to, da je bila cerkev v lasti gospoda Brede (tako imenovana zasebna cerkev). Okoli [[1116|leta 1116]] je bila ta cerkev nadomeščena s cerkvijo, zgrajeno iz [[Tuf|lehnjaka]]. Ta lehnjak je bil uvožen iz gorovja Eifel v Nemčiji. Ti kamni lehnjaki so bili kasneje uporabljeni za novo kamnito cerkev. Prva omemba te kamnite cerkve izvira iz [[1269|leta 1269]] in izvira iz listine beginstva Brede. Omenjen je celo samostan, kar kaže na velikost stavbe&lt;ref name=&quot;spap&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Spapens|first=|authorlink=|date=2008|title=Bredase kerken door de eeuwen heen|publisher=Uitgeverij 076|location=Breda|isbn=978-90-78071-25-9|page=351|language=nl|url=|accessdate=}}&lt;/ref&gt; . Leta [[1303]] je Raso II. Gaverenski, gospod Brede&lt;ref name=&quot;Nierse&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Nierse|first=Leo|title=Breda: stad van borderlords en baronnen|publisher=Vèrse Hoeven uitgeverij|date=2003|location=Raamsdonksveer|page=p. 29 e.v.|url=http://books.google.nl/books?id=nkIemfQQkkEC&amp;pg=PA30&amp;lpg=PA30#v=onepage&amp;f=true|accessdate=05-03-2013}}&lt;/ref&gt;, cerkev povzdignil v kolegijsko cerkev.

=== Sedanja cerkev ===
[[Slika:Breda_-_Grote_of_Onze-Lieve-Vrouwekerk_voor_1694.jpg|levo|sličica|Velika ali cerkev Naše ljube gospe pred letom 1694]]
Gradnja sedanje cerkve na mestu njene predhodnice se je začela leta 1410. Najprej je bil zgrajen [[Kor (arhitektura)|kor]], sprva brez [[Ambulatorij|ambulatorija]]. Nato je bila zgrajena [[Cerkvena ladja|ladja]] s stranskimi ladjami in [[Transept|transeptom]]. Gradnja tega dela je bila končana leta 1468. Po porušitvi starega stolpa leta 1457 je bil sedanji stolp zgrajen med letoma 1468 in 1509. Nato so bile dograjene stranske kapele ladje (dokončane leta 1526) in knežja kapela severno od kora (1520–1525). Nazadnje je bil med letoma 1526 in 1536 zgrajen ambulatorij z Niervaartovo kapelo. Cerkev je bila dokončana leta 1547.

Leta 1449, ko je bila gradnja cerkve v polnem teku, je bil tam shranjen Niervaert-ov zakrament. To je bila čudežna [[hostija]], ki je v cerkev privabila številne [[Romanje|romarje]]. Leta 1566 se je v cerkvi zgodil ikonoklazem. Po [[Reformacija|reformaciji]] je cerkev večkrat zamenjala lastnika, preden je leta 1637 postala trajno protestantska; leta 1648 je bil razpuščen tudi kapitelj.

Leta 1694 je prvotni vrh stolpa zgorel. Sedanji zvonik datira iz leta 1702. Med letoma 1833 in 1880 je mestni arhitekt iz Brede Antonius Joannes Franciscus Cuypers (1807–1882) delal na obnovi cerkve, zlasti zvonika. Vendar njegov načrt za nov zvonik ni bil izveden.   Zadnja večja obnova je trajala od leta 1993 do 1998.

== Knežja kapela ==
Knežja kapela, ki se nahaja severno od [[Kor (arhitektura)|kora]], je mavzolej prednikov nizozemske kraljeve družine. Tu se nahaja mavzolej Engelberta II. Nassavskega. Kapela je bila zgrajena med letoma 1520 in 1525 po naročilu grofa Henrika III. Nassavskega. Sprva je bila namenjena kot družinska kapela, kjer so se lahko odvijale poroke in pokopavali družinski člani. Nazadnje je bilo v kapeli pokopanih sedemnajst članov družine. Ko je umrl mestni upravitelj [[Viljem I. Oranski|Viljem Oranski]], je bilo predvideno, da bo tam pokopan tudi on; ker pa je bilo mesto Breda takrat še vedno v rokah španskega vladarja, so bili on in vsi njegovi poznejši vladajoči potomci – z izjemo [[Viljem III. Oranski|princa Viljema III.]] in po njegovi smrti člani vladajoče frizijske veje kraljeve hiše – pokopani v grobnici Oransko-Nassavskih v Nieuwe Kerk v [[Delft|Delftu]].

Posebnost kapele so poslikave oboka, ki izvirajo iz [[1533|leta 1533]]. Freske pripisujejo italijanskemu [[Freska|freskarju]] Tomažu Vincidorju iz Bologne, [[Raffaello Santi|Rafaelovemu]] učencu.

V kapeli je tudi [[triptih]] &quot;Najdba pravega križa&quot; (ok. 1542) slikarja [[Jan van Scorel|Jana van Scorela]]. Slika je bila delno restavrirana leta 2007.

Knežja kapela je bila zaradi obnove zaprta pet let. Poslikave oboka so bile v celoti obnovljene, vse poslikave, ki so bile nanesene sčasoma, pa so bile skrbno odstranjene s skalpelom. Leta [[2003]] je bila obnova kapele končana in jo je bilo mogoče ponovno odpreti za javnost.

== Notranjost in inventar ==
Cerkvena zakladnica se nahaja v kapeli Nievaart, kjer je med drugim slika, ki prikazuje zgodovino Niervaertovega zakramenta in stare mestne vedute. Na ogled je tudi cerkveni srebrnik.

Cerkev hrani veliko število umetniških predmetov, ki so preživeli reformacijo. Med temi spomeniki izstopajo nagrobniki iz štirinajstega do šestnajstega stoletja, kot so: 

* Nagrobni spomenik Engelberta I. Nassavskega
* Nagrobni spomenik Dirka Assendelftskega
* [[Grafmonument Frederik van Renesse|Nagrobni spomenik Frederika Renessejskega]]
* [[Graf van Jan I van Polanen|Nagrobnik Janeza I. Polanenskega]]
* Nagrobnik Janeza II. Polanenskega
* [[Epitaaf Jan van Dendermonde|Epitaf Janeza Dendermondskega]]
* [[Epitaaf Joris van Froenhuijzen|Epitaf Jorisa Froenhuijzenskega]]

Poleg tega cerkev vsebuje številne čudovite freske, vključno z ''[[Marijino oznanjenje|Marijinim oznanjenjem]]'' iz petnajstega stoletja v slogu [[Staronizozemsko slikarstvo|flamskih primitivov]] in sliko [[Sveti Krištof|svetega Krištofa]].

Cerkvene orgle s štirimi [[Klaviatura|manuali]] je leta 1969 zgradilo podjetje Flentrop z uporabo delov starejših orgel, vključno s cevmi. Orgle so eden največjih mehanskih instrumentov na Nizozemskem, ki so bili večkrat [[Restavriranje|restavrirani]], razširjeni in izboljšani. Imajo barve rodbine Nassavskih, modro in zlato. Od približno leta 1975 ima cerkev tudi majhne korne orgle, ki jih je leta 1778 zgradil J.S. Strümphler.

Cerkev hrani [[Med (kemija)|medeninasto]] [[Krstilnik|krstilnico]] iz [[1540|leta 1540]], ki jo je izdelal Joos de Backer iz [[Antwerpen|Antwerpna]], korne klopi iz [[1440|leta 1440]] z izrezljanimi [[Mizerikordija|mizerikordijami]], prižnico in knežjo klop iz 17. stoletja ter triptih iz delavnice [[Jan van Scorel|Jana van Scorela]], ''*Najdba pravega križa'' *.

== Dimenzije ==

* Skupna dolžina: 77,3 metra
* Širina transepta: 37,7 metra
* Višina oboka ladje: 22,5 metra
* Višina slemena strehe: 31,4 metra
* Višina stolpa: 97,2 metra

== Obletnice ==
21. junija 2009 so praznovali petsto letnico cerkvenega zvonika, stolp je bil dokončan 21. junija 1509, na vrh stolpa pa je bil postavljen 510-kilogramski križ.

Leta 2010 je cerkev praznovala šeststoto obletnico. Takrat je bila postavljena razstava: Beseda in orožje v službi Nassavskih: &quot;Spektakularno ponovno rojstvo notranjosti cerkve&quot;. Na ogled je bilo 277 rekonstruiranih grbov in 220 digitalno indeksiranih nagrobnih spomenikov. Na ogled je bilo tudi 170 edinstvenih muzejskih eksponatov in zgodba 22 duhovnih in vojaških služabnikov Oranje-Nassavskih.

== Zanimiva dejstva ==

* Ime Licej Naše ljube gospe, ki je bil, v nasprotju s tem, kar bi ime morda nakazovalo, prvotno fantovska šola, in se je nanašalo na cerkev Naše Gospe.
* Med restavratorskimi deli leta 1906 so v severnem zidu našli mumificirano mačko. Raziskave leta 2020 so pokazale, da je bila mačka vzidana med letoma 1440 in 1460. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wiegel|first=Marieke|date=2025-08|title=Polleke|url=https://www.cultureelerfgoed.nl/publicaties/publicaties/2025/01/01/tijdschrift-rijksdienst-voor-het-cultureel-erfgoed-nr.-3-van-2025|magazine=Tijdschrift van de Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed|language=nl|volume=augustus 2025}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* Veliki stolp (Breda)
* Orgle Velike cerkve v Bredi

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_foto8_2014-12-28_10.30.jpg|link=Bestand:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_foto8_2014-12-28_10.30.jpg|alt=de Grote of Onze Lieve Vrouwekerk| Velika ali cerkev Naše ljube gospe
Slika:Breda,_de_toren_van_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Grote_Markt_foto6_2014-12-28_10.39.jpg|link=Bestand:Breda,_de_toren_van_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Grote_Markt_foto6_2014-12-28_10.39.jpg|alt=de kerktoren vanaf de Grote Markt| cerkveni zvonik z Velikega trga
Slika:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Vismarktstraat_foto6_2014-12-28_12.58.jpg|link=Bestand:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Vismarktstraat_foto6_2014-12-28_12.58.jpg|alt=de kerk vanaf de Vismarktstraat| cerkev z Vismarktstraata
Slika:Grote_Kerk_Breda_grafmonument_van_Renesse_en_van_Hemel_1.png|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_grafmonument_van_Renesse_en_van_Hemel_1.png|alt=Grafmonument Frederik van Renesse| Nagrobni spomenik Frederika Renessejskega
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_02.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_02.jpg|alt=Praalgraf Engelbrecht II met het drieluik van Jan van Scorel| Grobnica Engelberta II. s triptihom [[Jan van Scorel|Janeza Scorelskega]]
Slika:P1010748Praalgraf_van_Engelbrecht_II_van_Nassau.JPG|link=Bestand:P1010748Praalgraf_van_Engelbrecht_II_van_Nassau.JPG|alt=Detail Praalgraf Engelbrecht II| Detajl grobnice Engelberta II.
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_04.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_04.jpg|alt=Praalgraf van Engelbrecht I van Nassau| Mavzolej Engelberta I. Nassavskega
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_01.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_01.jpg|alt=Graf van Jan I van Polanen| [[Graf van Jan I van Polanen|Grob Janeza I. Polanenskega]]
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_13.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_13.jpg|alt=Interieur| Notranjost cerkve
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_08.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_08.jpg|alt=Preekstoel| Prižnica
Slika:Grote_Kerk_Breda_Prinsenbank_1_(cropped).jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_Prinsenbank_1_(cropped).jpg|alt=Prinsenbank| Knežja klop
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_10.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_10.jpg|alt=Koor| Zbor
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_05.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_05.jpg|alt=Detail koorbank| Detajl korne klopi
Slika:Breda_Grote_Kerk_Koorbank_Zuid_misericorde_bovenste_rij_07_(cropped).jpg|link=Bestand:Breda_Grote_Kerk_Koorbank_Zuid_misericorde_bovenste_rij_07_(cropped).jpg|alt=Misericorde koorbank| [[Mizerikordija|Zborovnica Mizerikordije]]
Slika:P1010771Drieluik_van_Jan_Scorel.JPG|link=Bestand:P1010771Drieluik_van_Jan_Scorel.JPG|alt=Drieluik van Jan van Scorel in de Prinsenkapel| Triptih Janeza Scorelskega v Knežji kapeli
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_09.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_09.jpg|alt=Orgel| Orgle
Slika:Grote_Kerk_Breda_-_ceiling_20120913-37.JPG|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_-_ceiling_20120913-37.JPG|alt=Detail plafondbeschildering| Detajl poslikave stropa
Slika:Breda-Grote_Kerk-03.jpg|link=Bestand:Breda-Grote_Kerk-03.jpg|alt=Plafond| Strop
Slika:Breda-Grote_Kerk-02.jpg|link=Bestand:Breda-Grote_Kerk-02.jpg|alt=Raam| Okno
Slika:Breda-Grote_Kerk-09.jpg|link=Bestand:Breda-Grote_Kerk-09.jpg|alt=Detail| Podrobnosti
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Wezel, GWC, ''cerkev Naše ljube gospe (Marije) in grobna kapela za Oranje-Nassavske v Bredi''. Nacionalna služba za varstvo spomenikov/založba Waanders, Zwolle, 2003 [https://www.dbnl.org/tekst/weze009onze01_01/]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.grotekerkbreda.nl Spletna stran Velike cerkve]
* [https://web.archive.org/web/20090617131943/http://www.kerkschat.breda-museum.org/ Cerkveni zaklad v kapeli Nievaart]
* [http://www.pbase.com/pijkkuiperi/breda_grote_of_olv_kerk Skoraj 200 fotografij]
* [https://www.brabantserfgoed.nl/page/3682/de-toren-van-breda Članek o cerkvi na Brabantserfgoed.nl]
{{Appendix}}</text>
      <sha1>9wob27w3qgq3i5qxozlz58in9lq6lb7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6676994</id>
      <parentid>6676993</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T12:13:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6676994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14324" sha1="dmf85v38qglfpskki0yq16zfx6bema9" xml:space="preserve">

{{Infobox church
| name                   = Cerkev Naše ljube gospe v Bredi
| fullname               = Grote of Onze-Lieve-Vrouwekerk
| native_name             = Grote kerk
| native_name_lang       = nizozemščina
| image                  =Breda, de Grote of Onze Lieve Vrouwekerk RM10305 foto8 2014-12-28 10.30.jpg &lt;!-- WD --&gt;
| pushpin map            = Nizozemska
| coordinates = {{coord|51.5890|4.7750|region:NL_type:landmark|display=inline,title}}&lt;!-- wd --&gt;
| location               = [[Breda, Nizozemska|Breda]]
| country                = [[Nizozemska]]

| denomination           = protestantska
| previous denomination  =rimskokatoliška
| churchmanship          =
| membership             =
| attendance             =
| website                = [http://www.marktkirche-halle.de/ Uradna spletna stran]

| former name            =
| bull date              =
| founded date           = 1410 -  1547
| founder                = 
| dedication             = sveta Marija
| dedicated date         =
| consecrated date       =
| completed date = 1547
| length           = 77,3 m
| width            = 37,7 m
| width nave       = 
| height           = 97,2 m
| functional status      = aktivna
| heritage designation   = državni spomenik Nizozemske
| architect = Jan II. Keldermans
| style                  = [[Brabantska gotika]]
}}
'''Velika''' ali '''Cerkev Naše ljube gospe''' je najpomembnejši spomenik v [[Breda, Nizozemska|Bredi]]. Poleg tega ima nacionalni pomen. Del cerkve tvori Knežja kapela, ki je [[mavzolej]] zgodnjih prednikov nizozemske kraljeve družine, hiše [[Rodbina Orange-Nassau|Nassau-Dillenburg]] .

[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] se nahaja v središču Brede na Velikem trgu (Grote Markt). Gre za križasto baziliko v slogu [[Brabantska gotika|brabantske gotike]], ki je bila skozi leta večkrat obnovljena.

Cerkev je ikonična znamenitost Brede. Cerkveni zvonik je visok 97 metrov. Z vrha se odpira razgled na Veliki trg in mesto. Cerkveno stavbo si je mogoče ogledati brezplačno vsaj 8 mesecev v letu.

Cerkev je [[Protestantizem|protestantska]] od leta 1637. Danes se bogoslužja še vedno odvijajo večkrat na leto. Redno potekajo tudi [[Krst|krsti]], poroke, spominske slovesnosti in [[Pogreb|pogrebi]].

Zaradi svoje brabantske gotske arhitekture velja za eno najlepših na Nizozemskem. Kot primer brabantske gotske arhitekture je najbolj ohranjena in elegantna na Nizozemskem, čeprav manj znana kot katedrala sv. Janeza v 's-Hertogenboschu. Cerkev je od leta 1990 uvrščena med 100 najlepših Nacionalne službe za ohranjanje spomenikov.

== Zgodovina ==

=== Nekdanje cerkve ===
Arheološke raziskave so pokazale, da je na sedanjem mestu okoli [[1100|leta 1100]] stala majhna lesena cerkev, posvečena [[Sveta Marija|Mariji.]] Ta cerkev se je nahajala blizu gradu Breda, kar kaže na to, da je bila cerkev v lasti gospoda Brede (tako imenovana zasebna cerkev). Okoli [[1116|leta 1116]] je bila ta cerkev nadomeščena s cerkvijo, zgrajeno iz [[Tuf|lehnjaka]]. Ta lehnjak je bil uvožen iz gorovja Eifel v Nemčiji. Ti kamni lehnjaki so bili kasneje uporabljeni za novo kamnito cerkev. Prva omemba te kamnite cerkve izvira iz [[1269|leta 1269]] in izvira iz listine beginstva Brede. Omenjen je celo samostan, kar kaže na velikost stavbe&lt;ref name=&quot;spap&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Spapens|first=|authorlink=|date=2008|title=Bredase kerken door de eeuwen heen|publisher=Uitgeverij 076|location=Breda|isbn=978-90-78071-25-9|page=351|language=nl|url=|accessdate=}}&lt;/ref&gt; . Leta [[1303]] je Raso II. Gaverenski, gospod Brede&lt;ref name=&quot;Nierse&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Nierse|first=Leo|title=Breda: stad van borderlords en baronnen|publisher=Vèrse Hoeven uitgeverij|date=2003|location=Raamsdonksveer|page=p. 29 e.v.|url=http://books.google.nl/books?id=nkIemfQQkkEC&amp;pg=PA30&amp;lpg=PA30#v=onepage&amp;f=true|accessdate=05-03-2013}}&lt;/ref&gt;, cerkev povzdignil v kolegijsko cerkev.

=== Sedanja cerkev ===
[[Slika:Breda_-_Grote_of_Onze-Lieve-Vrouwekerk_voor_1694.jpg|levo|sličica|Velika ali cerkev Naše ljube gospe pred letom 1694]]
Gradnja sedanje cerkve na mestu njene predhodnice se je začela leta 1410. Najprej je bil zgrajen [[Kor (arhitektura)|kor]], sprva brez [[Ambulatorij|ambulatorija]]. Nato je bila zgrajena [[Cerkvena ladja|ladja]] s stranskimi ladjami in [[Transept|transeptom]]. Gradnja tega dela je bila končana leta 1468. Po porušitvi starega stolpa leta 1457 je bil sedanji stolp zgrajen med letoma 1468 in 1509. Nato so bile dograjene stranske kapele ladje (dokončane leta 1526) in knežja kapela severno od kora (1520–1525). Nazadnje je bil med letoma 1526 in 1536 zgrajen ambulatorij z Niervaartovo kapelo. Cerkev je bila dokončana leta 1547.

Leta 1449, ko je bila gradnja cerkve v polnem teku, je bil tam shranjen Niervaert-ov zakrament. To je bila čudežna [[hostija]], ki je v cerkev privabila številne [[Romanje|romarje]]. Leta 1566 se je v cerkvi zgodil ikonoklazem. Po [[Reformacija|reformaciji]] je cerkev večkrat zamenjala lastnika, preden je leta 1637 postala trajno protestantska; leta 1648 je bil razpuščen tudi kapitelj.

Leta 1694 je prvotni vrh stolpa zgorel. Sedanji zvonik datira iz leta 1702. Med letoma 1833 in 1880 je mestni arhitekt iz Brede Antonius Joannes Franciscus Cuypers (1807–1882) delal na obnovi cerkve, zlasti zvonika. Vendar njegov načrt za nov zvonik ni bil izveden.   Zadnja večja obnova je trajala od leta 1993 do 1998.

== Knežja kapela ==
Knežja kapela, ki se nahaja severno od [[Kor (arhitektura)|kora]], je mavzolej prednikov nizozemske kraljeve družine. Tu se nahaja mavzolej Engelberta II. Nassavskega. Kapela je bila zgrajena med letoma 1520 in 1525 po naročilu grofa Henrika III. Nassavskega. Sprva je bila namenjena kot družinska kapela, kjer so se lahko odvijale poroke in pokopavali družinski člani. Nazadnje je bilo v kapeli pokopanih sedemnajst članov družine. Ko je umrl mestni upravitelj [[Viljem I. Oranski|Viljem Oranski]], je bilo predvideno, da bo tam pokopan tudi on; ker pa je bilo mesto Breda takrat še vedno v rokah španskega vladarja, so bili on in vsi njegovi poznejši vladajoči potomci – z izjemo [[Viljem III. Oranski|princa Viljema III.]] in po njegovi smrti člani vladajoče frizijske veje kraljeve hiše – pokopani v grobnici Oransko-Nassavskih v Nieuwe Kerk v [[Delft|Delftu]].

Posebnost kapele so poslikave oboka, ki izvirajo iz [[1533|leta 1533]]. Freske pripisujejo italijanskemu [[Freska|freskarju]] Tomažu Vincidorju iz Bologne, [[Raffaello Santi|Rafaelovemu]] učencu.

V kapeli je tudi [[triptih]] &quot;Najdba pravega križa&quot; (ok. 1542) slikarja [[Jan van Scorel|Jana van Scorela]]. Slika je bila delno restavrirana leta 2007.

Knežja kapela je bila zaradi obnove zaprta pet let. Poslikave oboka so bile v celoti obnovljene, vse poslikave, ki so bile nanesene sčasoma, pa so bile skrbno odstranjene s skalpelom. Leta [[2003]] je bila obnova kapele končana in jo je bilo mogoče ponovno odpreti za javnost.

== Notranjost in inventar ==
Cerkvena zakladnica se nahaja v kapeli Nievaart, kjer je med drugim slika, ki prikazuje zgodovino Niervaertovega zakramenta in stare mestne vedute. Na ogled je tudi cerkveni srebrnik.

Cerkev hrani veliko število umetniških predmetov, ki so preživeli reformacijo. Med temi spomeniki izstopajo nagrobniki iz štirinajstega do šestnajstega stoletja, kot so: 

* Nagrobni spomenik Engelberta I. Nassavskega
* Nagrobni spomenik Dirka Assendelftskega
* [[Grafmonument Frederik van Renesse|Nagrobni spomenik Frederika Renessejskega]]
* [[Graf van Jan I van Polanen|Nagrobnik Janeza I. Polanenskega]]
* Nagrobnik Janeza II. Polanenskega
* [[Epitaaf Jan van Dendermonde|Epitaf Janeza Dendermondskega]]
* [[Epitaaf Joris van Froenhuijzen|Epitaf Jorisa Froenhuijzenskega]]

Poleg tega cerkev vsebuje številne čudovite freske, vključno z ''[[Marijino oznanjenje|Marijinim oznanjenjem]]'' iz petnajstega stoletja v slogu [[Staronizozemsko slikarstvo|flamskih primitivov]] in sliko [[Sveti Krištof|svetega Krištofa]].

Cerkvene orgle s štirimi [[Klaviatura|manuali]] je leta 1969 zgradilo podjetje Flentrop z uporabo delov starejših orgel, vključno s cevmi. Orgle so eden največjih mehanskih instrumentov na Nizozemskem, ki so bili večkrat [[Restavriranje|restavrirani]], razširjeni in izboljšani. Imajo barve rodbine Nassavskih, modro in zlato. Od približno leta 1975 ima cerkev tudi majhne korne orgle, ki jih je leta 1778 zgradil J.S. Strümphler.

Cerkev hrani [[Med (kemija)|medeninasto]] [[Krstilnik|krstilnico]] iz [[1540|leta 1540]], ki jo je izdelal Joos de Backer iz [[Antwerpen|Antwerpna]], korne klopi iz [[1440|leta 1440]] z izrezljanimi [[Mizerikordija|mizerikordijami]], prižnico in knežjo klop iz 17. stoletja ter triptih iz delavnice [[Jan van Scorel|Jana van Scorela]], ''*Najdba pravega križa'' *.

== Dimenzije ==

* Skupna dolžina: 77,3 metra
* Širina transepta: 37,7 metra
* Višina oboka ladje: 22,5 metra
* Višina slemena strehe: 31,4 metra
* Višina stolpa: 97,2 metra

== Obletnice ==
21. junija 2009 so praznovali petsto letnico cerkvenega zvonika, stolp je bil dokončan 21. junija 1509, na vrh stolpa pa je bil postavljen 510-kilogramski križ.

Leta 2010 je cerkev praznovala šeststoto obletnico. Takrat je bila postavljena razstava: Beseda in orožje v službi Nassavskih: &quot;Spektakularno ponovno rojstvo notranjosti cerkve&quot;. Na ogled je bilo 277 rekonstruiranih grbov in 220 digitalno indeksiranih nagrobnih spomenikov. Na ogled je bilo tudi 170 edinstvenih muzejskih eksponatov in zgodba 22 duhovnih in vojaških služabnikov Oranje-Nassavskih.

== Zanimiva dejstva ==

* Ime Licej Naše ljube gospe, ki je bil, v nasprotju s tem, kar bi ime morda nakazovalo, prvotno fantovska šola, in se je nanašalo na cerkev Naše Gospe.
* Med restavratorskimi deli leta 1906 so v severnem zidu našli mumificirano mačko. Raziskave leta 2020 so pokazale, da je bila mačka vzidana med letoma 1440 in 1460. &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Wiegel|first=Marieke|date=2025-08|title=Polleke|url=https://www.cultureelerfgoed.nl/publicaties/publicaties/2025/01/01/tijdschrift-rijksdienst-voor-het-cultureel-erfgoed-nr.-3-van-2025|magazine=Tijdschrift van de Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed|language=nl|volume=augustus 2025}}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==

* [[Veliki cerkveni stolp, Breda|Veliki cerkveni zvonik v Bredi]]
* [[Orgle Velike cerkve v Bredi]]

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_foto8_2014-12-28_10.30.jpg|link=Bestand:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_foto8_2014-12-28_10.30.jpg|alt=de Grote of Onze Lieve Vrouwekerk| Velika ali cerkev Naše ljube gospe
Slika:Breda,_de_toren_van_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Grote_Markt_foto6_2014-12-28_10.39.jpg|link=Bestand:Breda,_de_toren_van_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Grote_Markt_foto6_2014-12-28_10.39.jpg|alt=de kerktoren vanaf de Grote Markt| cerkveni zvonik z Velikega trga
Slika:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Vismarktstraat_foto6_2014-12-28_12.58.jpg|link=Bestand:Breda,_de_Grote_of_Onze_Lieve_Vrouwekerk_RM10305_vanaf_de_Vismarktstraat_foto6_2014-12-28_12.58.jpg|alt=de kerk vanaf de Vismarktstraat| cerkev z Vismarktstraata
Slika:Grote_Kerk_Breda_grafmonument_van_Renesse_en_van_Hemel_1.png|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_grafmonument_van_Renesse_en_van_Hemel_1.png|alt=Grafmonument Frederik van Renesse| Nagrobni spomenik Frederika Renessejskega
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_02.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_02.jpg|alt=Praalgraf Engelbrecht II met het drieluik van Jan van Scorel| Grobnica Engelberta II. s triptihom [[Jan van Scorel|Janeza Scorelskega]]
Slika:P1010748Praalgraf_van_Engelbrecht_II_van_Nassau.JPG|link=Bestand:P1010748Praalgraf_van_Engelbrecht_II_van_Nassau.JPG|alt=Detail Praalgraf Engelbrecht II| Detajl grobnice Engelberta II.
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_04.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_04.jpg|alt=Praalgraf van Engelbrecht I van Nassau| Mavzolej Engelberta I. Nassavskega
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_01.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_01.jpg|alt=Graf van Jan I van Polanen| [[Graf van Jan I van Polanen|Grob Janeza I. Polanenskega]]
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_13.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_13.jpg|alt=Interieur| Notranjost cerkve
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_08.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_08.jpg|alt=Preekstoel| Prižnica
Slika:Grote_Kerk_Breda_Prinsenbank_1_(cropped).jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_Prinsenbank_1_(cropped).jpg|alt=Prinsenbank| Knežja klop
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_10.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_10.jpg|alt=Koor| Zbor
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_05.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_05.jpg|alt=Detail koorbank| Detajl korne klopi
Slika:Breda_Grote_Kerk_Koorbank_Zuid_misericorde_bovenste_rij_07_(cropped).jpg|link=Bestand:Breda_Grote_Kerk_Koorbank_Zuid_misericorde_bovenste_rij_07_(cropped).jpg|alt=Misericorde koorbank| [[Mizerikordija|Zborovnica Mizerikordije]]
Slika:P1010771Drieluik_van_Jan_Scorel.JPG|link=Bestand:P1010771Drieluik_van_Jan_Scorel.JPG|alt=Drieluik van Jan van Scorel in de Prinsenkapel| Triptih Janeza Scorelskega v Knežji kapeli
Slika:Grote_Kerk_Breda_2017_09.jpg|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_2017_09.jpg|alt=Orgel| Orgle
Slika:Grote_Kerk_Breda_-_ceiling_20120913-37.JPG|link=Bestand:Grote_Kerk_Breda_-_ceiling_20120913-37.JPG|alt=Detail plafondbeschildering| Detajl poslikave stropa
Slika:Breda-Grote_Kerk-03.jpg|link=Bestand:Breda-Grote_Kerk-03.jpg|alt=Plafond| Strop
Slika:Breda-Grote_Kerk-02.jpg|link=Bestand:Breda-Grote_Kerk-02.jpg|alt=Raam| Okno
Slika:Breda-Grote_Kerk-09.jpg|link=Bestand:Breda-Grote_Kerk-09.jpg|alt=Detail| Podrobnosti
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==

* Wezel, GWC, ''cerkev Naše ljube gospe (Marije) in grobna kapela za Oranje-Nassavske v Bredi''. Nacionalna služba za varstvo spomenikov/založba Waanders, Zwolle, 2003 [https://www.dbnl.org/tekst/weze009onze01_01/]

== Zunanje povezave ==

* [http://www.grotekerkbreda.nl Spletna stran Velike cerkve]
* [https://web.archive.org/web/20090617131943/http://www.kerkschat.breda-museum.org/ Cerkveni zaklad v kapeli Nievaart]
* [http://www.pbase.com/pijkkuiperi/breda_grote_of_olv_kerk Skoraj 200 fotografij]
* [https://www.brabantserfgoed.nl/page/3682/de-toren-van-breda Članek o cerkvi na Brabantserfgoed.nl]

== Sklici ==</text>
      <sha1>dmf85v38qglfpskki0yq16zfx6bema9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Madžarska stranka dvorepega psa</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602716</id>
    <revision>
      <id>6677053</id>
      <timestamp>2026-05-17T16:05:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Upwinxp</username>
        <id>126544</id>
      </contributor>
      <comment>CEE Pomlad 2026</comment>
      <origin>6677053</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" sha1="s73pnzf1uxmkfnp9plf5jt1t31xc4bc" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=politika |država=Madžarska}}</text>
      <sha1>s73pnzf1uxmkfnp9plf5jt1t31xc4bc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Miklavža, Brdo pri Ihanu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602718</id>
    <redirect title="Cerkev sv. Miklavža, Brdo" />
    <revision>
      <id>6677075</id>
      <timestamp>2026-05-17T16:45:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>Janezdrilc je prestavil stran [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo pri Ihanu]] na [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]] prek preusmeritve: uradno ime naselja</comment>
      <origin>6677075</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44" sha1="0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Miklavža, Brdo]]</text>
      <sha1>0o6y4128gtp3pzu1kudpi98ahcull3j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Trdnjava Boyen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602719</id>
    <revision>
      <id>6677086</id>
      <timestamp>2026-05-17T17:10:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz tujih wiki</comment>
      <origin>6677086</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10132" sha1="6hxb6pp41o43edft19lnlfmywx1zv3e" xml:space="preserve">[[File:Twierdza Boyen - Makieta.jpg|thumb|300px|Model trdnjave]]
'''Trdnjava Boyen''' ({{langx|de|Feste Boyen}}, {{langx|pl|Twierdza Boyen}}) je nekdanja [[Prusija|pruska]] [[trdnjava]], ki stoji v zahodnem delu [[Giżycko|Giżycka]] v [[Varminsko-mazursko vojvodstvo|Varminsko-mazurskem vojvodstvu]] na severovzhodu [[Poljska|Poljske]]. Stoji na ozki ožini med dvema velikima jezeroma [[Mazursko jezersko okrožje|Mazurskega jezerskega okrožja]], Kisajno in Niegocin. Trdnjava v obliki zvezde je bila pomemben vojaški objekt strateškega pomena v 19. in začetku 20. stoletja. Postavljena v Vzhodni Prusiji je bila glavni člen v verigi utrdb, ki so zapirale dostop do pruske države z vzhoda.

== Zgodovina ==
Trdnjava Boyen, poimenovana po pruskem vojnem ministru Hermannu von Boyenu, je bila zgrajena med letoma 1844 in 1856 (ali 1843 in 1855 po nekaterih virih) po ukazu kralja [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderika Viljema IV.]], z delovno silo približno 3000 vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://poznajpolske.onet.pl/warminsko-mazurskie/gizycko-twierdza-boyen/1pfey|title=Giżycko - Twierdza Boyen|publisher=Poznajpolske.onet.pl|accessdate=6 May 2015|language=Polish|archive-date=18 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518070421/http://poznajpolske.onet.pl/warminsko-mazurskie/gizycko-twierdza-boyen/1pfey|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zgodovina trdnjave Giżycko Boyen se je začela v prvi polovici 19. stoletja. Prvi načrti za trdnjavo segajo v leto 1818 in so odražali izkušnje generala von Grolmanna in von Boyena med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. Vendar pa je bila končna odločitev o gradnji utrdb sprejeta šele 9. avgusta 1841. Avtor načrta je bil Johann Leopold Ludwig Brese, ki je pred tem zasnoval utrdbo Winiary in druge elemente poznanjske trdnjave. Lokacija je bila dogovorjena po ogledu lokacije leta 1842 s strani generalov von Grolmanna, von Krausenecka in von Asterja. 5. aprila 1843 se je na območju stolpa začela gradnja z načrtom in prvimi zemeljskimi deli – izravnavo terena in kopanjem vodnjaka. 4. septembra 1844 je bil s sodelovanjem lokalnih oblasti položen temeljni kamen. Dela, ki jih je začel general Aster, so bila končana leta 1846 po načrtih majorja Westphala. 24. decembra 1846 je kralj Friderik Viljem IV. uradno poimenoval trdnjavo ''Feste Boyen'' (Trdnjava Boyen). Polovica bastijonov, skupaj trije, je bila poimenovana po generalu von Boyenu – Leopold, Ludwig in Hermann, preostali trije – Recht (Zakon), Schwert (Meč) in Licht (Svetloba) – pa po njegovem družinskem geslu.

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je trdnjava podpirala nemške čete v bližnji bitki pri Tannenbergu poleti 1914 s svojim daljnosežnim topništvom, garnizija pa je izvajala prikrite operacije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] trdnjava ni bila vključena v vojaške operacije. V letih 1942–1945 je bila lokacija poljske bolnišnice in sedeža nemške vojaške obveščevalne službe (''Fremde Heere Ost'') pod poveljstvom Reinharda Gehlena.&lt;ref&gt;&quot;Wolfsschanze&quot;: Hitlers Machtzentrale im Zweiten Weltkrieg by Uwe Neumärker, Robert Conrad, Cord Woywodt, p. 50&lt;/ref&gt; Nemci so jo leta 1944 brez boja zapustili.

Po vojni je trdnjavo upravljala poljska vojska. Leta 1975 je bila razglašena za spomenik in odprta kot turistična atrakcija z majhnim muzejem na njenem posestvu.

Skoraj neposredno nasproti vhoda v trdnjavo skozi vrata Kętrzyn je stavba postaje za golobe pismonoše. Med prvo svetovno vojno je pošta iz Giżycka zelo hitro dosegla Königsberg, Szczecin in Wrocław. Nemška obveščevalna služba je morala ceniti ta način komunikacije že med drugo svetovno vojno, saj je bila leta 1942 na poljskih ozemljih, priključenih Tretjemu rajhu, odrejena likvidacija vseh golobov pismonoš.

=== Prva svetovna vojna ===
Med bitko pri Tannenbergu (od 17. avgusta do 2. septembra 1914) je bilo v trdnjavi in ​​njeni okolici nameščenih 4000 vojakov iz pomožnih enot pod poveljstvom polkovnika Hansa Busseja.&lt;ref&gt;Robert Kempa: ''Twierdza Boyen w Giżycku (praktyczny przewodnik)'' [https://www.jadarhobby.pl/pdf_datasheet.php?products_id=27783 fragmenty].&lt;/ref&gt;

Garnizija je izvajala ofenzivne operacije, pri čemer je posnemala večjo skupino, za katero so Rusi ocenili, da je pehotna divizija. 23. avgusta so Rusi dokončali obkolitev Giżycka, vključno s trdnjavo, vendar so se ustavili 16 kilometrov od Giżycka. Sama trdnjava ni bila napadena, vendar je njeno topništvo podpiralo poljske enote in obrambo Giżycka, ki je bil napaden od 25. avgusta. 27. avgusta je poveljnik trdnjave zavrnil rusko ponudbo za predajo. 7. septembra je nemška 36. pehotna divizija dosegla trdnjavo in dokončala obkolitev.&lt;ref&gt;Sebastian Krahel, Twierdza Boyen (Giżycko) – fortyfikacja jako atrakcja turystyczna.[http://www.wgsr.uw.edu.pl/pub/uploads/pis03/Krahel.pdf].&lt;/ref&gt;

Po prvi svetovni vojni je bila trdnjava razglašena za zastarelo in preurejena v podporno strukturo, v kateri je bila med drugim tudi bolnišnica.

=== Trdnjava v letih 1941–1944 ===
Od leta 1941 do 1944 je v trdnjavi delovala poljska bolnišnica. General Franz Halder je bil tam od 10. oktobra 1941, kjer si je opomogel od zlomljene ključnice (po padcu med jahanjem v Mamerkih). Po poskusu atentata na Hitlerja (20. julija 1944) je otorinolaringolog dr. Giesing 22. in 23. julija 1944 odpotoval v Hitlerjev štab na posvetovanja v [[Volčji brlog]].

V trdnjavi je bil nameščen III. oddelek 12. oddelka Generalštaba (OKH) za tuje vojske Vzhod. Oddelku je vodil polkovnik Alexis Freiher von Roenne, ki je poročal generalu Gehlenu. Obveščevalna postaja v trdnjavi je imela kodno ime ''Emma''. Roenny je imel na voljo stavbo vojašnice, ki se je nahajala desno od vhoda skozi Giżycka vrata, med bastijonoma Ludwik in Leopold. Stavba vojašnice je bila zasnovana za nastanitev približno 500 vojakov. Tukaj so analizirali dokumente, zasežene na fronti in rekrutirali častnike [[Rdeča armada|Rdeče armade]] za sodelovanje. Sovjetske častnike so sem pripeljali iz različnih taborišč za vojne ujetnike. Rekrutiranje agentov je potekalo po metodi ''korenčka in palice''. Tiste, ki niso bili pripravljeni sodelovati, so poslali v zapor (tevtonski grad) v Rynu, tiste, ki so bili pripravljeni sodelovati, pa so nastanili v ločenem sektorju trdnjave. Ta sektor, zasnovan za 100 ljudi, je vključeval jedilnico, kino in knjižnico. Od 16. julija do 4. septembra 1942 je bil tukaj zaprt Andrej Vlasov, ki je bil kasneje premeščen v Vinnico v Ukrajini. Po besedah ​​Jürgena Thorwalda je v trdnjavi Boyen deloval center za usposabljanje častnikov ROA. To potrjujejo tudi pričevanja prisilnega delavca Franciszeka Charubina, pomočnika strojevodje, ki je leta 1944 na železniški postaji Giżycko srečal častnike v nemških uniformah, ki so govorili rusko. Navadni vojaki ROA so se verjetno usposabljali v vojašnici v Orzyszu. Isti F. Charubin poroča, da so v Orzysz prispeli transporti vojnih ujetnikov Rdeče armade, od tam pa so odšli transporti vojakov v nemških uniformah, ki so peli ruske pesmi. Charubin je poročal o železniških prevozih vojakov na progi Giżycko-Pisz do Poljske vstajske zveze, ki je bila leta 1942 vključena v Domovinsko armado.

V trdnjavi je deloval laboratorij za ocenjevanje kakovosti hrane, dostavljene v ''Volčje brlog''.

=== Po letu 1944 ===
Leta 1945 so Nemci trdnjavo zapustili brez boja. Po drugi svetovni vojni je trdnjavo upravljala poljska vojska, ki je del trdnjave prepustila civilnim tovarnam hrane, večina teh pa je bila po letu 1989 zaprta. Leta 1975 je bila trdnjava razglašena za arhitekturni spomenik. Potem ko jo je vojska zapustila, je bila odprta za javnost, kar je v letih 1996 in 1997 povzročilo opustošenje in požare v žitnicah.

== Arhitektura ==
[[Slika:20230808 Feste Boyen - ehemalige Kaserne.jpg|thumb|Trdnjava Boyen – Nekdanja vojašnica]]
[[Slika:20230808 Feste Boyen - Festungsmauer.jpg|thumb|Obzidje trdnjave Boyen]]

100 hektarjev velik kompleks je bil ključni element pruskih utrdb, namenjenih zavarovanju vzhodnih meja Vzhodne Prusije pred Rusijo. Je na strateško pomembni ožini. Pruski vojni minister Hermann von Boyen je prepričal kralja Friderika Viljema IV., da tam zgradi eno najimpozantnejših trdnjav v vsej Mazuriji. Med letoma 1847 in 1855 so bili zgrajeni [[bastijon]]i in smodniška vrata, jarki, vojašnice in vse druge potrebne stavbe. Trdnjava ima obliko sedemkrake zvezde, kar poudarjajo masivni zemeljski nasip, obzidje in jarki. V trdnjavo vodijo štiri vrata. Glavni vhod so dvojna Lötzenerjeva vrata z [[dvižni most|dvižnim mostom]] pred notranjimi vrati; poleg teh so še Rastenburška vrata in Smodniška vrata. Vodna vrata so bila med gradnjo železniške proge zaprta. Leta 1914 je trdnjavo na kratko oblegala ruska vojska, vendar je ni zavzela.

== Turizem ==
Leta 1994 je mesto večino trdnjave prepustilo Društvu prijateljev trdnjave Boyen, ustanovljenemu septembra 1993 (Majdan je bil prepuščen leta 2001). Društvo je uredilo območje trdnjave in zagotavljalo 24-urni nadzor. Večino stavb so odprli za obiskovalce, označili poti in zagotovili vodnike. V vojašnici blizu Giżyckih vrat sta bila ustanovljena mladinski hostel in Muzej trdnjave Boyen. V trdnjavi potekajo zgodovinske rekonstrukcije, motociklistični shodi in koncerti v amfiteatru, ki je v [[revelin]]u.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Jurgen Thorwald: ''Illusion - Soviet soldiers in Hitler's army,'' OWN Warsaw - Kraków in 1994 (orig. Ger. 1974), {{ISBN|978-83-01-11579-1}}
* Bogdan Vasilenko: ''Mamry and the surrounding area.'' Guide, Kętrzyn in 1996, {{ISBN|83-905491-0-7}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Fort Boyen in Giżycko}}
* [https://web.archive.org/web/20150803022415/http://www.boyen.gizycko.pl/en/main_en.html uradna spletna stran] (angleščina)
* [https://twierdza.gizycko.pl/ Trdnjava Boyen]

{{coord|54|1|55|N|21|44|52|E|display=title}}

[[Kategorija:Muzeji na Poljskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1856]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1856]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1975]]</text>
      <sha1>6hxb6pp41o43edft19lnlfmywx1zv3e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677087</id>
      <parentid>6677086</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:15:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */</comment>
      <origin>6677087</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10174" sha1="b6injlxd8wfipkbxr2uj5zq32zx2ved" xml:space="preserve">[[File:Twierdza Boyen - Makieta.jpg|thumb|300px|Model trdnjave]]
'''Trdnjava Boyen''' ({{langx|de|Feste Boyen}}, {{langx|pl|Twierdza Boyen}}) je nekdanja [[Prusija|pruska]] [[trdnjava]], ki stoji v zahodnem delu [[Giżycko|Giżycka]] v [[Varminsko-mazursko vojvodstvo|Varminsko-mazurskem vojvodstvu]] na severovzhodu [[Poljska|Poljske]]. Stoji na ozki ožini med dvema velikima jezeroma [[Mazursko jezersko okrožje|Mazurskega jezerskega okrožja]], Kisajno in Niegocin. Trdnjava v obliki zvezde je bila pomemben vojaški objekt strateškega pomena v 19. in začetku 20. stoletja. Postavljena v Vzhodni Prusiji je bila glavni člen v verigi utrdb, ki so zapirale dostop do pruske države z vzhoda.

== Zgodovina ==
Trdnjava Boyen, poimenovana po pruskem vojnem ministru Hermannu von Boyenu, je bila zgrajena med letoma 1844 in 1856 (ali 1843 in 1855 po nekaterih virih) po ukazu kralja [[Friderik Viljem IV. Pruski|Friderika Viljema IV.]], z delovno silo približno 3000 vojakov.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://poznajpolske.onet.pl/warminsko-mazurskie/gizycko-twierdza-boyen/1pfey|title=Giżycko - Twierdza Boyen|publisher=Poznajpolske.onet.pl|accessdate=6 May 2015|language=Polish|archive-date=18 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518070421/http://poznajpolske.onet.pl/warminsko-mazurskie/gizycko-twierdza-boyen/1pfey|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Zgodovina trdnjave Giżycko Boyen se je začela v prvi polovici 19. stoletja. Prvi načrti za trdnjavo segajo v leto 1818 in so odražali izkušnje generala von Grolmanna in von Boyena med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]]. Vendar pa je bila končna odločitev o gradnji utrdb sprejeta šele 9. avgusta 1841. Avtor načrta je bil Johann Leopold Ludwig Brese, ki je pred tem zasnoval utrdbo Winiary in druge elemente poznanjske trdnjave. Lokacija je bila dogovorjena po ogledu lokacije leta 1842 s strani generalov von Grolmanna, von Krausenecka in von Asterja. 5. aprila 1843 se je na območju stolpa začela gradnja z načrtom in prvimi zemeljskimi deli – izravnavo terena in kopanjem vodnjaka. 4. septembra 1844 je bil s sodelovanjem lokalnih oblasti položen temeljni kamen. Dela, ki jih je začel general Aster, so bila končana leta 1846 po načrtih majorja Westphala. 24. decembra 1846 je kralj Friderik Viljem IV. uradno poimenoval trdnjavo ''Feste Boyen'' (Trdnjava Boyen). Polovica bastijonov, skupaj trije, je bila poimenovana po generalu von Boyenu – Leopold, Ludwig in Hermann, preostali trije – Recht (Zakon), Schwert (Meč) in Licht (Svetloba) – pa po njegovem družinskem geslu.

Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je trdnjava podpirala nemške čete v bližnji bitki pri Tannenbergu poleti 1914 s svojim daljnosežnim topništvom, garnizija pa je izvajala prikrite operacije. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] trdnjava ni bila vključena v vojaške operacije. V letih 1942–1945 je bila lokacija poljske bolnišnice in sedeža nemške vojaške obveščevalne službe (''Fremde Heere Ost'') pod poveljstvom Reinharda Gehlena.&lt;ref&gt;&quot;Wolfsschanze&quot;: Hitlers Machtzentrale im Zweiten Weltkrieg by Uwe Neumärker, Robert Conrad, Cord Woywodt, p. 50&lt;/ref&gt; Nemci so jo leta 1944 brez boja zapustili.

Po vojni je trdnjavo upravljala poljska vojska. Leta 1975 je bila razglašena za spomenik in odprta kot turistična atrakcija z majhnim muzejem na njenem posestvu.

Skoraj neposredno nasproti vhoda v trdnjavo skozi vrata Kętrzyn je stavba postaje za golobe pismonoše. Med prvo svetovno vojno je pošta iz Giżycka zelo hitro dosegla Königsberg, Szczecin in Wrocław. Nemška obveščevalna služba je morala ceniti ta način komunikacije že med drugo svetovno vojno, saj je bila leta 1942 na poljskih ozemljih, priključenih Tretjemu rajhu, odrejena likvidacija vseh golobov pismonoš.

=== Prva svetovna vojna ===
Med bitko pri Tannenbergu (od 17. avgusta do 2. septembra 1914) je bilo v trdnjavi in ​​njeni okolici nameščenih 4000 vojakov iz pomožnih enot pod poveljstvom polkovnika Hansa Busseja.&lt;ref&gt;Robert Kempa: ''Twierdza Boyen w Giżycku (praktyczny przewodnik)'' [https://www.jadarhobby.pl/pdf_datasheet.php?products_id=27783 fragmenty].&lt;/ref&gt;

Garnizija je izvajala ofenzivne operacije, pri čemer je posnemala večjo skupino, za katero so Rusi ocenili, da je pehotna divizija. 23. avgusta so Rusi dokončali obkolitev Giżycka, vključno s trdnjavo, vendar so se ustavili 16 kilometrov od Giżycka. Sama trdnjava ni bila napadena, vendar je njeno topništvo podpiralo poljske enote in obrambo Giżycka, ki je bil napaden od 25. avgusta. 27. avgusta je poveljnik trdnjave zavrnil rusko ponudbo za predajo. 7. septembra je nemška 36. pehotna divizija dosegla trdnjavo in dokončala obkolitev.&lt;ref&gt;Sebastian Krahel, Twierdza Boyen (Giżycko) – fortyfikacja jako atrakcja turystyczna.[http://www.wgsr.uw.edu.pl/pub/uploads/pis03/Krahel.pdf].&lt;/ref&gt;

Po prvi svetovni vojni je bila trdnjava razglašena za zastarelo in preurejena v podporno strukturo, v kateri je bila med drugim tudi bolnišnica.

=== Trdnjava v letih 1941–1944 ===
Od leta 1941 do 1944 je v trdnjavi delovala poljska bolnišnica. General Franz Halder je bil tam od 10. oktobra 1941, kjer si je opomogel od zlomljene ključnice (po padcu med jahanjem v Mamerkih). Po poskusu atentata na Hitlerja (20. julija 1944) je otorinolaringolog dr. Giesing 22. in 23. julija 1944 odpotoval v Hitlerjev štab na posvetovanja v [[Volčji brlog]].

V trdnjavi je bil nameščen III. oddelek 12. oddelka Generalštaba (OKH) za tuje vojske Vzhod. Oddelku je vodil polkovnik Alexis Freiher von Roenne, ki je poročal generalu Gehlenu. Obveščevalna postaja v trdnjavi je imela kodno ime ''Emma''. Roenny je imel na voljo stavbo vojašnice, ki se je nahajala desno od vhoda skozi Giżycka vrata, med bastijonoma Ludwik in Leopold. Stavba vojašnice je bila zasnovana za nastanitev približno 500 vojakov. Tukaj so analizirali dokumente, zasežene na fronti in rekrutirali častnike [[Rdeča armada|Rdeče armade]] za sodelovanje. Sovjetske častnike so sem pripeljali iz različnih taborišč za vojne ujetnike. Rekrutiranje agentov je potekalo po metodi ''korenčka in palice''. Tiste, ki niso bili pripravljeni sodelovati, so poslali v zapor (tevtonski grad) v Rynu, tiste, ki so bili pripravljeni sodelovati, pa so nastanili v ločenem sektorju trdnjave. Ta sektor, zasnovan za 100 ljudi, je vključeval jedilnico, kino in knjižnico. Od 16. julija do 4. septembra 1942 je bil tukaj zaprt Andrej Vlasov, ki je bil kasneje premeščen v Vinnico v Ukrajini. Po besedah ​​Jürgena Thorwalda je v trdnjavi Boyen deloval center za usposabljanje častnikov ROA. To potrjujejo tudi pričevanja prisilnega delavca Franciszeka Charubina, pomočnika strojevodje, ki je leta 1944 na železniški postaji Giżycko srečal častnike v nemških uniformah, ki so govorili rusko. Navadni vojaki ROA so se verjetno usposabljali v vojašnici v Orzyszu. Isti F. Charubin poroča, da so v Orzysz prispeli transporti vojnih ujetnikov Rdeče armade, od tam pa so odšli transporti vojakov v nemških uniformah, ki so peli ruske pesmi. Charubin je poročal o železniških prevozih vojakov na progi Giżycko-Pisz do Poljske vstajske zveze, ki je bila leta 1942 vključena v Domovinsko armado.

V trdnjavi je deloval laboratorij za ocenjevanje kakovosti hrane, dostavljene v ''Volčje brlog''.

=== Po letu 1944 ===
Leta 1945 so Nemci trdnjavo zapustili brez boja. Po drugi svetovni vojni je trdnjavo upravljala poljska vojska, ki je del trdnjave prepustila civilnim tovarnam hrane, večina teh pa je bila po letu 1989 zaprta. Leta 1975 je bila trdnjava razglašena za arhitekturni spomenik. Potem ko jo je vojska zapustila, je bila odprta za javnost, kar je v letih 1996 in 1997 povzročilo opustošenje in požare v žitnicah.

== Arhitektura ==
[[Slika:20230808 Feste Boyen - ehemalige Kaserne.jpg|thumb|Trdnjava Boyen – Nekdanja vojašnica]]
[[Slika:20230808 Feste Boyen - Festungsmauer.jpg|thumb|Obzidje trdnjave Boyen]]

100 hektarjev velik kompleks je bil ključni element pruskih utrdb, namenjenih zavarovanju vzhodnih meja Vzhodne Prusije pred Rusijo. Je na strateško pomembni ožini. Pruski vojni minister Hermann von Boyen je prepričal kralja Friderika Viljema IV., da tam zgradi eno najimpozantnejših trdnjav v vsej Mazuriji. Med letoma 1847 in 1855 so bili zgrajeni [[bastijon]]i in smodniška vrata, jarki, vojašnice in vse druge potrebne stavbe. Trdnjava ima obliko sedemkrake zvezde, kar poudarjajo masivni zemeljski nasip, obzidje in jarki. V trdnjavo vodijo štiri vrata. Glavni vhod so dvojna Lötzenerjeva vrata z [[dvižni most|dvižnim mostom]] pred notranjimi vrati; poleg teh so še Rastenburška vrata in Smodniška vrata. Vodna vrata so bila med gradnjo železniške proge zaprta. Leta 1914 je trdnjavo na kratko oblegala ruska vojska, vendar je ni zavzela.

== Turizem ==
Leta 1994 je mesto večino trdnjave prepustilo Društvu prijateljev trdnjave Boyen, ustanovljenemu septembra 1993 (Majdan je bil prepuščen leta 2001). Društvo je uredilo območje trdnjave in zagotavljalo 24-urni nadzor. Večino stavb so odprli za obiskovalce, označili poti in zagotovili vodnike. V vojašnici blizu Giżyckih vrat sta bila ustanovljena mladinski hostel in Muzej trdnjave Boyen. V trdnjavi potekajo zgodovinske rekonstrukcije, motociklistični shodi in koncerti v amfiteatru, ki je v [[revelin]]u.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* Jurgen Thorwald: ''Illusion - Soviet soldiers in Hitler's army,'' OWN Warsaw - Kraków in 1994 (orig. Ger. 1974), {{ISBN|978-83-01-11579-1}}
* Bogdan Vasilenko: ''Mamry and the surrounding area.'' Guide, Kętrzyn in 1996, {{ISBN|83-905491-0-7}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Fort Boyen in Giżycko}}
* [https://web.archive.org/web/20150803022415/http://www.boyen.gizycko.pl/en/main_en.html uradna spletna stran] (angleščina)
* [https://twierdza.gizycko.pl/ Trdnjava Boyen]

{{coord|54|1|55|N|21|44|52|E|display=title}}

[[Kategorija:Muzeji na Poljskem]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1856]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1856]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1975]]
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Poljske]]</text>
      <sha1>b6injlxd8wfipkbxr2uj5zq32zx2ved</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Feldšer</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602720</id>
    <revision>
      <id>6677091</id>
      <timestamp>2026-05-17T17:22:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6677091</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6434" sha1="rydl11dzbi8ro4u0r6w6fsvrspsnqy4" xml:space="preserve">'''Feldšer''' ([[Nemščina|nemško]]: Feldscher, [[Poljščina|poljsko]]: Felczer, [[Danščina|dansko]]: Feltskærer, [[Češčina|češko]]: Felčar, [[Madžarščina|madžarsko]]: Felcser, [[Ruščina|rusko]]: фельдшер,  feldžer, [[Švedščina|švedsko]]: Fältskär, [[Finščina|finsko]]: Välskäri) je zdravstveni delavec, ki nudi različne zdravstvene storitve, omejene na nujno medicinsko pomoč in reševanje.&lt;ref name=&quot;WHOrg&quot;/&gt; Kot tak je nakakšen zdravnik srednje ravni.

V [[Rusija|Rusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]] in drugih državah nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zdravniki srednje ravni nudijo storitve primarne, porodniške in kirurške oskrbe v številnih podeželskih zdravstvenih centrih in klinikah v  Rusiji,&lt;ref&gt;[http://www.ccjm.org/content/70/11/937.full.pdf Farmer R et al., &quot;The Russian Health Care System Today. ''Cleveland Clinic Journal of Medicine'', 2003; 70(11) (PDF)]&lt;/ref&gt; [[Armenija|Armeniji]],&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20110629051421/http://www.who.int/nha/country/arm/nha2006.pdf World Health Organization. ''National Health Accounts of the Republic of Armenia 2006''. Yerevan, 2007 -  (PDF)]&lt;/ref&gt; [[Kazahstan]]u,&lt;ref name=&quot;Kazak&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/95115/E67903.pdf |title=European Observatory on Health Care Systems: ''Health Care Systems in Transition: Kazakhstan''. Copenhagen, 1999 (PDF) |access-date=2011-03-15 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924014035/http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/95115/E67903.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Kirgizistan]]u, &lt;ref&gt;[https://www.who.int/surgery/Report_Kyrgyzstan_Facilitators_workshop.pdf World Health Organization and Ministry of Health, Kyrgyzstan. ''Integrated Management on Emergency and Essential Surgical Care (IMEESC)''. Bishkek, Kyrgyzstan, 2005 (PDF)]&lt;/ref&gt; [[Mongolija|Mongoliji]]&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Mongolia health system review|date=2013|publisher=World Health Organization, on behalf of the European Observatory on Health Systems and Policies|others=T︠S︡olmongėrėl, T︠S︡. (T︠S︡ilaazhavyn), Kwon, Soonman., Richardson, Erica., Asia Pacific Observatory on Health Systems and Policies.|isbn=9789290616092|location=Copenhagen, Denmark|oclc=849860631}}&lt;/ref&gt; in [[Uzbekistan]]u.

Podobne vrste zdravnikov srednje ravni so v različnih državah znane pod različnimi nazivi: napredni zdravnik ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), klinični sodelavec/klinični uradnik (deli [[Podsaharska Afrika|Podsaharske Afrike]]), uradnik za zdravje skupnosti ([[Indija]]), medicinska sestra ([[Avstralija]], [[Kanada]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]) in zdravniški asistent (Kanada in ZDA). Mednarodna standardna klasifikacija poklicev, revidirana leta 2008, te delavce združuje v kategorijo paramedicinskih delavcev.&lt;ref name=&quot;WHOrg&quot;&gt;{{cite journal |author= World Health Organization |title= Occupation group: Paramedical practitioners. Feldsher (Examples of occupations) |journal= Classifying Health Workers |location= Geneva |year= 2010 |at= page 4/14 in PDF |quote= Ambulance workers. ISCO code: 2240. |url=https://www.who.int/hrh/statistics/Health_workers_classification.pdf}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Beseda 'feldšer' izhaja iz nemške besede 'Feldscher', skovane v 15. stoletju. Beseda 'Feldscher' (ali 'Feldscherer') dobesedno pomeni 'strižec (bojnega) polja' in se je nanašal na brivce kirurge v nemški in švicarski vojski od 17. stoletja do vzpostavitve profesionalnih vojaških zdravstvenih služb, najprej v [[Prusija|Prusiji]] v začetku 18. stoletja. Izraz feldšer se je s pruskimi častniki in plemiči izvozil iz Nmečije v Rusijo. Leta 1905 je bila v Rusiji ustanovljena Vseruska zveza feldšerjev. Veljali so za &quot;srednje zdravstvene delavce&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Khwaja|first1=Barbara|title=Health Reform in Revolutionary Russia|url=https://www.sochealth.co.uk/2017/05/26/health-reform-revolutionary-russia/|access-date=26 May 2017|publisher=Socialist Health Association|date=26 May 2017}}&lt;/ref&gt;

Sistem feldšerjev na podeželju v primarnem zdravstvenem varstvu je bil del navdiha za kitajske bosonoge zdravnike.

Danes feldšerje najdemo v vseh zdravstvenih okoljih, od primarnega zdravstva do intenzivne nege.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/Health-systems/primary-health-care/facts-and-figures|work=World Health Organization Regional Office for Europe|title=Primary Health Care|access-date=15 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100531125506/http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/Health-systems/primary-health-care/facts-and-figures|archive-date=31 May 2010}}&lt;/ref&gt; Feldšerji so pogosto prvi zdravstveni delavci, s katerimi se srečajo ljudje na podeželju. 

==Izobraževanje in usposabljanje==
Usposabljanje za feldšerje lahko vključuje do štiri leta visokošolskega izobraževanja, vključno z medicinsko diagnostiko in predpisovanjem zdravil,&lt;ref name=&quot;Kazak&quot;/&gt; zato se jih lahko šteje za vmesni člen med zdravniki in medicinskimi sestrami. Feldšerji nimajo polne poklicne kvalifikacije kot jo imajo zdravniki.&lt;ref&gt;[http://www.ccjm.org/content/70/11/937.full.pdf Floyd K et al. Health-systems Efficiency in the Russian Federation: Tuberculosis Control. ''Bulletin of the World Health Organization'' 2006; 84(1): 1-80 (PDF)]&lt;/ref&gt;

Program usposabljanja feldšerjev običajno vključuje osnovne predklinične znanosti: [[Anatomija|anatomijo]], [[Fiziologija|fiziologijo]], [[Farmakologija|farmakologijo]], [[Mikrobiologija|mikrobiologijo]], laboratorijske predmete itd., in napredne klinične znanosti: [[Interna medicina|interno medicino]] in terapevtiko, [[Nevrologija|nevrologijo]] in [[Psihiatrija|psihiatrijo]], [[Perinatologija|porodništvo]], [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]] in [[Epidemiologija|epidemiologijo]], preventivno medicino, [[Kirurgija|kirurgijo]] in [[Travmatologija|travmatologijo]], anesteziologijo in intenzivno nego, [[Pediatrija|pediatrijo]] in druge klinične predmete, kot so [[Okulistika|okulistiko]], [[otorinolaringologija]], [[dermatologija]] in spolno prenosljive okužbe, reševalna služba in predbolnišnična urgentna medicina ter vojaška medicina.

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Viri==   
{{refbegin |2}}  
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Poklici v zdravstvu]]</text>
      <sha1>rydl11dzbi8ro4u0r6w6fsvrspsnqy4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677095</id>
      <parentid>6677091</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T17:26:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>sliki</comment>
      <origin>6677095</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6902" sha1="rchjsx37z8lxemvmdz4jdfcqlmd3omx" xml:space="preserve">[[Slika:Ambulanz zu Fröschweiler August 1870 - deutscher Feldscher.jpg|thumb|Nemški feldšer v [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] leta 1870]]
[[Slika:Amputation 1540.jpg|thumb|Feldšer amputira nogo, gravura iz leta 1540]]

'''Feldšer''' ([[Nemščina|nemško]]: Feldscher, [[Poljščina|poljsko]]: Felczer, [[Danščina|dansko]]: Feltskærer, [[Češčina|češko]]: Felčar, [[Madžarščina|madžarsko]]: Felcser, [[Ruščina|rusko]]: фельдшер,  feldžer, [[Švedščina|švedsko]]: Fältskär, [[Finščina|finsko]]: Välskäri) je zdravstveni delavec, ki nudi različne zdravstvene storitve, omejene na nujno medicinsko pomoč in reševanje.&lt;ref name=&quot;WHOrg&quot;/&gt; Kot tak je nakakšen zdravnik srednje ravni.

V [[Rusija|Rusiji]], [[Ukrajina|Ukrajini]] in drugih državah nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zdravniki srednje ravni nudijo storitve primarne, porodniške in kirurške oskrbe v številnih podeželskih zdravstvenih centrih in klinikah v  Rusiji,&lt;ref&gt;[http://www.ccjm.org/content/70/11/937.full.pdf Farmer R et al., &quot;The Russian Health Care System Today. ''Cleveland Clinic Journal of Medicine'', 2003; 70(11) (PDF)]&lt;/ref&gt; [[Armenija|Armeniji]],&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20110629051421/http://www.who.int/nha/country/arm/nha2006.pdf World Health Organization. ''National Health Accounts of the Republic of Armenia 2006''. Yerevan, 2007 -  (PDF)]&lt;/ref&gt; [[Kazahstan]]u,&lt;ref name=&quot;Kazak&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/95115/E67903.pdf |title=European Observatory on Health Care Systems: ''Health Care Systems in Transition: Kazakhstan''. Copenhagen, 1999 (PDF) |access-date=2011-03-15 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924014035/http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0003/95115/E67903.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Kirgizistan]]u, &lt;ref&gt;[https://www.who.int/surgery/Report_Kyrgyzstan_Facilitators_workshop.pdf World Health Organization and Ministry of Health, Kyrgyzstan. ''Integrated Management on Emergency and Essential Surgical Care (IMEESC)''. Bishkek, Kyrgyzstan, 2005 (PDF)]&lt;/ref&gt; [[Mongolija|Mongoliji]]&lt;ref&gt;{{Cite book|title=Mongolia health system review|date=2013|publisher=World Health Organization, on behalf of the European Observatory on Health Systems and Policies|others=T︠S︡olmongėrėl, T︠S︡. (T︠S︡ilaazhavyn), Kwon, Soonman., Richardson, Erica., Asia Pacific Observatory on Health Systems and Policies.|isbn=9789290616092|location=Copenhagen, Denmark|oclc=849860631}}&lt;/ref&gt; in [[Uzbekistan]]u.

Podobne vrste zdravnikov srednje ravni so v različnih državah znane pod različnimi nazivi: napredni zdravnik ([[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), klinični sodelavec/klinični uradnik (deli [[Podsaharska Afrika|Podsaharske Afrike]]), uradnik za zdravje skupnosti ([[Indija]]), medicinska sestra ([[Avstralija]], [[Kanada]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]) in zdravniški asistent (Kanada in ZDA). Mednarodna standardna klasifikacija poklicev, revidirana leta 2008, te delavce združuje v kategorijo paramedicinskih delavcev.&lt;ref name=&quot;WHOrg&quot;&gt;{{cite journal |author= World Health Organization |title= Occupation group: Paramedical practitioners. Feldsher (Examples of occupations) |journal= Classifying Health Workers |location= Geneva |year= 2010 |at= page 4/14 in PDF |quote= Ambulance workers. ISCO code: 2240. |url=https://www.who.int/hrh/statistics/Health_workers_classification.pdf}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
Beseda 'feldšer' izhaja iz nemške besede 'Feldscher', skovane v 15. stoletju. Beseda 'Feldscher' (ali 'Feldscherer') dobesedno pomeni 'strižec (bojnega) polja' in se je nanašal na brivce kirurge v nemški in švicarski vojski od 17. stoletja do vzpostavitve profesionalnih vojaških zdravstvenih služb, najprej v [[Prusija|Prusiji]] v začetku 18. stoletja. Izraz feldšer se je s pruskimi častniki in plemiči izvozil iz Nmečije v Rusijo. Leta 1905 je bila v Rusiji ustanovljena Vseruska zveza feldšerjev. Veljali so za &quot;srednje zdravstvene delavce&quot;.&lt;ref&gt;{{cite news|last1=Khwaja|first1=Barbara|title=Health Reform in Revolutionary Russia|url=https://www.sochealth.co.uk/2017/05/26/health-reform-revolutionary-russia/|access-date=26 May 2017|publisher=Socialist Health Association|date=26 May 2017}}&lt;/ref&gt;

Sistem feldšerjev na podeželju v primarnem zdravstvenem varstvu je bil del navdiha za kitajske bosonoge zdravnike.

Danes feldšerje najdemo v vseh zdravstvenih okoljih, od primarnega zdravstva do intenzivne nege.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/Health-systems/primary-health-care/facts-and-figures|work=World Health Organization Regional Office for Europe|title=Primary Health Care|access-date=15 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100531125506/http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/Health-systems/primary-health-care/facts-and-figures|archive-date=31 May 2010}}&lt;/ref&gt; Feldšerji so pogosto prvi zdravstveni delavci, s katerimi se srečajo ljudje na podeželju. 

==Izobraževanje in usposabljanje==
Usposabljanje za feldšerje lahko vključuje do štiri leta visokošolskega izobraževanja, vključno z medicinsko diagnostiko in predpisovanjem zdravil,&lt;ref name=&quot;Kazak&quot;/&gt; zato se jih lahko šteje za vmesni člen med zdravniki in medicinskimi sestrami. Feldšerji nimajo polne poklicne kvalifikacije kot jo imajo zdravniki.&lt;ref&gt;[http://www.ccjm.org/content/70/11/937.full.pdf Floyd K et al. Health-systems Efficiency in the Russian Federation: Tuberculosis Control. ''Bulletin of the World Health Organization'' 2006; 84(1): 1-80 (PDF)]&lt;/ref&gt;

Program usposabljanja feldšerjev običajno vključuje osnovne predklinične znanosti: [[Anatomija|anatomijo]], [[Fiziologija|fiziologijo]], [[Farmakologija|farmakologijo]], [[Mikrobiologija|mikrobiologijo]], laboratorijske predmete itd., in napredne klinične znanosti: [[Interna medicina|interno medicino]] in terapevtiko, [[Nevrologija|nevrologijo]] in [[Psihiatrija|psihiatrijo]], [[Perinatologija|porodništvo]], [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]] in [[Epidemiologija|epidemiologijo]], preventivno medicino, [[Kirurgija|kirurgijo]] in [[Travmatologija|travmatologijo]], anesteziologijo in intenzivno nego, [[Pediatrija|pediatrijo]] in druge klinične predmete, kot so [[Okulistika|okulistiko]], [[otorinolaringologija]], [[dermatologija]] in spolno prenosljive okužbe, reševalna služba in predbolnišnična urgentna medicina ter vojaška medicina.

==Sklici==
{{sklici|20em}} 

==Vir==   
{{refbegin |2}}
* Kossoy E. &amp; Ohry A. The Feldsher: ''Medical, Sociological and Historical Aspects of Practitioners of Medicine with below University Level Education''. The Magnes Press, Hebrew University, Jeruzalem, 1992. (ISBN 965-223-789-2). 
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Poklici v zdravstvu]]</text>
      <sha1>rchjsx37z8lxemvmdz4jdfcqlmd3omx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Brezovica pri Ljubljani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602721</id>
    <redirect title="Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)" />
    <revision>
      <id>6677093</id>
      <timestamp>2026-05-17T17:22:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)]]</comment>
      <origin>6677093</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" sha1="kqv0l6w70mdk10jcbptqwpns894eqfe" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)]]</text>
      <sha1>kqv0l6w70mdk10jcbptqwpns894eqfe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Feldšer</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602722</id>
    <revision>
      <id>6677097</id>
      <timestamp>2026-05-17T17:29:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>CEE</comment>
      <origin>6677097</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115" sha1="e164jw02sghvxwz7icccgbe0to46yna" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina|tema2= |tema3= |država= mednarodno |država2= |država3= }}</text>
      <sha1>e164jw02sghvxwz7icccgbe0to46yna</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:17. maj</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602723</id>
    <revision>
      <id>6677115</id>
      <timestamp>2026-05-17T18:15:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6677115</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:624</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602724</id>
    <revision>
      <id>6677117</id>
      <timestamp>2026-05-17T18:17:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6677117</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/21. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602725</id>
    <revision>
      <id>6677133</id>
      <timestamp>2026-05-17T18:50:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>21. t. 2026</comment>
      <origin>6677133</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="326" sha1="r5p6r8qhagrgexz3632uuurshtez6gu" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Štorje4.jpg|450px|Štorje]]&lt;br/&gt;'''Pogled iz zraka na [[Štorje]] na [[Slovenski Kras|Krasu]]''' z [[Nanos]]om v ozadju&lt;/center&gt;
&lt;br/&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[Uporabnik:Vremenska Štorje|Vremenska Štorje]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>r5p6r8qhagrgexz3632uuurshtez6gu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/22. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602726</id>
    <revision>
      <id>6677134</id>
      <timestamp>2026-05-17T18:52:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>22. t. 2026</comment>
      <origin>6677134</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="465" sha1="dg4jd3wglkn3wq7cmyw4ob3e9n01me3" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Sipar archaeological site.jpg|450px|naselje Sipar]]&lt;br/&gt;'''Ruševine rimskega in zgodnjesrednjeveškega [[Istra|istrskega]] naselja Sipar''' južno od [[Savudrija|Savudrije]], v bližini mejnega prehoda [[Sečovlje]] (fotografirano s pomočjo [[Spuščanje zmajev|zmaja]])&lt;/center&gt;
&lt;br/&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[:c:User:ZmajiZmajiZmaji|KAP Jasa]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>dg4jd3wglkn3wq7cmyw4ob3e9n01me3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Slika/23. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602727</id>
    <revision>
      <id>6677137</id>
      <timestamp>2026-05-17T18:55:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MZaplotnik</username>
        <id>13263</id>
      </contributor>
      <comment>23. t. 2026</comment>
      <origin>6677137</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="505" sha1="msjm147k7ph2cm5flehgrxii57xkr7t" xml:space="preserve">&lt;center&gt;[[Slika:Public Hearing in PCA Case 2012-04.jpg|450px|Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]]&lt;br/&gt;'''Javno zaslišanje v postopku [[Arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško|arbitraže med Slovenijo in Hrvaško]]''' na [[Stalno arbitražno sodišče|Stalnem arbitražnem sodišču]] v [[Haag]]u&lt;/center&gt;
&lt;br/&gt;
&lt;small class=navadnapovezava&gt;Avtor fotografije: [[:commons:User:PCACPA|PCACPA]]&lt;/small&gt;&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>msjm147k7ph2cm5flehgrxii57xkr7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez III. Polanenski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602728</id>
    <revision>
      <id>6677141</id>
      <timestamp>2026-05-17T19:25:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:nl:Special:Redirect/revision/69899892|Jan III van Polanen]]«</comment>
      <origin>6677141</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2868" sha1="62v878ecyc6ohlmmmll2k58226sjgor" xml:space="preserve"> 
[[Slika:Grafmonument_van_Jan_II_-_Breda_-_20362385_-_RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil gospod Brede, Geertruidenberga, Klunderta (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd Niervaart.

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta Alberta Bavarskega. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila Zundert, Princenhage, Sprundel in Nispen, ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd. Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* Grob Jana III. Polanenskega
{{Appendix}}
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>62v878ecyc6ohlmmmll2k58226sjgor</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677149</id>
      <parentid>6677141</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:46:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677149</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4063" sha1="2e8y0awe3nl6mgu7oiqd0z9vn8g2hh7" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Janez III. Polanenski
| image           = Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg
| caption         = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III.
| succession      = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] &lt;br /&gt;[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]''
| reign           = 1378-1394
| coronation      =
| predecessor     = [[Janez II. Polanenski]]
| successor       = * [[Ivana Polanenska]]  
| spouse          = [[Odilija Salm-Ravensteinska]]
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]]
| house-type      = 
| father          = [[Janez II. Polanenski]]
| mother          = Oda Horneško-Altenska
| issue           = * [[Ivana Polanenska]]  
| birth_date      = ok. 1340
| birth_place     = 
| death_date      = 13. avgust 1394
| death_place     = Breda
| place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe]] (Grote Kerk), [[Breda]] 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
|signature = 
}}
 
[[Slika:Grafmonument_van_Jan_II_-_Breda_-_20362385_-_RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil gospod Brede, Geertruidenberga, Klunderta (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd Niervaart.

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta Alberta Bavarskega. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila Zundert, Princenhage, Sprundel in Nispen, ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd. Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* [[Grob Janeza III. Polanenskega]]
== Reference ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>2e8y0awe3nl6mgu7oiqd0z9vn8g2hh7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677154</id>
      <parentid>6677149</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:53:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenjska pot */</comment>
      <origin>6677154</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4388" sha1="71wps21d9hy7vlvignrahwfzh6u2cf0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Janez III. Polanenski
| image           = Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg
| caption         = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III.
| succession      = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] &lt;br /&gt;[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]''
| reign           = 1378-1394
| coronation      =
| predecessor     = [[Janez II. Polanenski]]
| successor       = * [[Ivana Polanenska]]  
| spouse          = [[Odilija Salm-Ravensteinska]]
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]]
| house-type      = 
| father          = [[Janez II. Polanenski]]
| mother          = Oda Horneško-Altenska
| issue           = * [[Ivana Polanenska]]  
| birth_date      = ok. 1340
| birth_place     = 
| death_date      = 13. avgust 1394
| death_place     = Breda
| place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe]] (Grote Kerk), [[Breda]] 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
|signature = 
}}
 
[[Slika:Grafmonument_van_Jan_II_-_Breda_-_20362385_-_RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil gospod Brede, Geertruidenberga, Klunderta (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd Niervaart.

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda&lt;ref&gt;Leo Nierse, ''Breda, stad van borderlords en baronnen'', Raamsdonksveer 2003, p.44&lt;/ref&gt; odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta Alberta Bavarskega. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila Zundert, Princenhage, Sprundel in Nispen, ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.&lt;ref&gt;
[http://www.gahetna.nl/collectie/archief/ead/index/eadid/1.08.01/nodes/YToxOntpOjA7czo2OiJjMDE6OS4iO30%3D/open/c01%3A9.c02%3A7 Nassause Domeinraad tot 1580]&lt;/ref&gt; Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.&lt;ref&gt;Obreen, ''Geschiedenis geslacht Wassenaer'', blz. 188&lt;/ref&gt;

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* [[Grob Janeza III. Polanenskega]]
== Reference ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>71wps21d9hy7vlvignrahwfzh6u2cf0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677157</id>
      <parentid>6677154</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T19:58:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Življenjska pot */</comment>
      <origin>6677157</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4439" sha1="2ve2usnhmp5qhqr57zmwsjjf13n4lx2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Janez III. Polanenski
| image           = Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg
| caption         = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III.
| succession      = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] &lt;br /&gt;[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]''
| reign           = 1378-1394
| coronation      =
| predecessor     = [[Janez II. Polanenski]]
| successor       = * [[Ivana Polanenska]]  
| spouse          = [[Odilija Salm-Ravensteinska]]
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]]
| house-type      = 
| father          = [[Janez II. Polanenski]]
| mother          = Oda Horneško-Altenska
| issue           = * [[Ivana Polanenska]]  
| birth_date      = ok. 1340
| birth_place     = 
| death_date      = 13. avgust 1394
| death_place     = Breda
| place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe]] (Grote Kerk), [[Breda]] 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
|signature = 
}}
 
[[Slika:Grafmonument_van_Jan_II_-_Breda_-_20362385_-_RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil gospod Brede, Geertruidenberga, Klunderta (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd [[Niervaart]].

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda&lt;ref&gt;Leo Nierse, ''Breda, stad van borderlords en baronnen'', Raamsdonksveer 2003, p.44&lt;/ref&gt; odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta [[Albert I. vojvoda Bavarske|Alberta Bavarskega]]. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila [[Zundert]], [[Princenhage]], [[Sprundel]] in [[Nispen]], ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.&lt;ref&gt;
[http://www.gahetna.nl/collectie/archief/ead/index/eadid/1.08.01/nodes/YToxOntpOjA7czo2OiJjMDE6OS4iO30%3D/open/c01%3A9.c02%3A7 Nassause Domeinraad tot 1580]&lt;/ref&gt; Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.&lt;ref&gt;Obreen, ''Geschiedenis geslacht Wassenaer'', blz. 188&lt;/ref&gt;

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* [[Grob Janeza III. Polanenskega]]
== Reference ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>2ve2usnhmp5qhqr57zmwsjjf13n4lx2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677162</id>
      <parentid>6677157</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:00:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677162</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4466" sha1="2m7qelg7rggw3bwjmh3sen4vwa5rkj4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Janez III. Polanenski
| image           = Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg
| caption         = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III.
| succession      = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] &lt;br /&gt;[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]''
| reign           = 1378-1394
| coronation      =
| predecessor     = [[Janez II. Polanenski]]
| successor       = * [[Ivana Polanenska]]  
| spouse          = [[Odilija Salm-Ravensteinska]]
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]]
| house-type      = 
| father          = [[Janez II. Polanenski]]
| mother          = Oda Horneško-Altenska
| issue           = * [[Ivana Polanenska]]  
| birth_date      = ok. 1340
| birth_place     = 
| death_date      = 13. avgust 1394
| death_place     = Breda
| place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi, [[Breda]] 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
|signature = 
}}
 
[[Slika:Grafmonument_van_Jan_II_-_Breda_-_20362385_-_RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil gospod Brede, Geertruidenberga, Klunderta (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd [[Niervaart]].

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda&lt;ref&gt;Leo Nierse, ''Breda, stad van borderlords en baronnen'', Raamsdonksveer 2003, p.44&lt;/ref&gt; odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta [[Albert I. vojvoda Bavarske|Alberta Bavarskega]]. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila [[Zundert]], [[Princenhage]], [[Sprundel]] in [[Nispen]], ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.&lt;ref&gt;
[http://www.gahetna.nl/collectie/archief/ead/index/eadid/1.08.01/nodes/YToxOntpOjA7czo2OiJjMDE6OS4iO30%3D/open/c01%3A9.c02%3A7 Nassause Domeinraad tot 1580]&lt;/ref&gt; Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.&lt;ref&gt;Obreen, ''Geschiedenis geslacht Wassenaer'', blz. 188&lt;/ref&gt;

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* [[Grob Janeza III. Polanenskega]]
== Reference ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>2m7qelg7rggw3bwjmh3sen4vwa5rkj4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677164</id>
      <parentid>6677162</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T20:03:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677164</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4493" sha1="n0cbsm7adqknvefv5mueu0sm73l2aux" xml:space="preserve">{{Infopolje Vladar 
| name            = Janez III. Polanenski
| image           = Interieur, grafmonument voor Jan III van Polanen, detail gezicht van Jan III van Polanen - Breda - 20361808 - RCE.jpg
| caption         = Notranjost nagrobnega spomenika za Janeza III. Polanenskega, detajl obraza Janeza III.
| succession      = [[Baronija Breda|Gospod Brede]] &lt;br /&gt;[[Gospostvo Lek|Gospod Leka]]''
| reign           = 1378-1394
| coronation      =
| predecessor     = [[Janez II. Polanenski]]
| successor       = * [[Ivana Polanenska]]  
| spouse          = [[Odilija Salm-Ravensteinska]]
| spouse-type     = Žena
| full name       = 
| house           = [[Rodbina gospodov Polanenskih|Rodbina Polanenskih]] stranska veja rodbine [[Gospodje Wassenaarski|Wassenaarskih]]
| house-type      = 
| father          = [[Janez II. Polanenski]]
| mother          = Oda Horneško-Altenska
| issue           = * [[Ivana Polanenska]]  
| birth_date      = ok. 1340
| birth_place     = 
| death_date      = 13. avgust 1394
| death_place     = Breda
| place of burial = [[Cerkev Naše ljube gospe, Breda|Cerkev Naše ljube gospe]] v Bredi, [[Breda]] 
| religion     = [[Rimskokatoliška cerkev]]
|signature = 
}}
 
[[Slika:Grafmonument_van_Jan_II_-_Breda_-_20362385_-_RCE.jpg|sličica|260x260_pik|Močno poškodovan nagrobni spomenik Janeza III. Polanenskega]]
'''Janez III. Polanenski''' (pred 1360 – [[11. avgust]] [[1394]] ) je bil [[Baronija Breda|gospod Brede]], [[Geertruidenberg]]a, [[Klundert]]a (Niervaart) in [[Gospostvo Lek|Leka]]. (Bil je eden najbogatejših ljudi v Evropi v tistem času.) Polanenski so bili veja [[Gospodje Wassenaarski|rodbine gospodov Wassenaarskih]].

== Življenjska pot ==
Poleg rodovnega fevda Polanen je Jan posedoval zelo obsežna posestva. Njegov oče, [[Janez II. Polanenski|Jan II]] ., je na primer leta 1353 prejel znatno dediščino Viljema Duivenvoordskega. Prav tako leta 1353 je Jan II. od [[Vojvodina Brabant|brabantskega]] vojvode kupil pomembno [[Baronija Breda|baronstvo Breda]]. Leta 1362 je Jan III. prejel fevd [[Niervaart]].

Leta 1371 je bil z očetom prisoten v [[Bitka pri Baesweilerju|bitki pri Baesweilerju,]] nakar je bil skupaj z Venčeslavom Luksemburškim ujet. Kasneje so ga meščani mesta in dežele Breda&lt;ref&gt;Leo Nierse, ''Breda, stad van borderlords en baronnen'', Raamsdonksveer 2003, p.44&lt;/ref&gt; odkupili in ga istega leta povišali v viteza.

8. julija 1379 ga je po očetovi smrti holandski grof [[Albert I. vojvoda Bavarske|Albert Bavarski]] priznal za lastnika gospostev Lek in Polanen na njegovih nizozemskih posestvih. Priznan je bil tudi za gospoda Brede, vendar je to spadalo pod upravo brabantskega vojvode.

S poroko z Odilijo Salm-Ravensteinsko je Jan III. pridobil tudi posesti v današnjem nizozemskem Južnem Limburgu.

Od leta 1385 je bil Janez III. član dvornega sveta [[Albert I. vojvoda Bavarske|Alberta Bavarskega]]. Leta 1388 mu je vojvodinja Ivana Brabantska zastavila [[Zundert]], [[Princenhage]], [[Sprundel]] in [[Nispen]], ki so ostali pod vojvodo v času podelitve dežele Breda v fevd.&lt;ref&gt;
[http://www.gahetna.nl/collectie/archief/ead/index/eadid/1.08.01/nodes/YToxOntpOjA7czo2OiJjMDE6OS4iO30%3D/open/c01%3A9.c02%3A7 Nassause Domeinraad tot 1580]&lt;/ref&gt; Janez III. je prav tako leta 1388 v Bredi ustanovil kolegijsko cerkev.&lt;ref&gt;Obreen, ''Geschiedenis geslacht Wassenaer'', blz. 188&lt;/ref&gt;

Jan III. je bil pokopan v Veliki cerkvi v Bredi. Njegov mavzolej obstaja še danes, vendar je močno poškodovan. Za razliko od očeta leži sam. Njegov oče leži z materjo Odo Horneško in mačeho Matildo Rotselaersko.

== Poroka in otroci ==
Jan III. Polanenski je bil poročen enkrat. Iz te poroke (pred 30. julijem 1382) s plemkinjo Odilijo Salm-Ravensteinsko (1370–1428), hčerko Johana II., grofa Salmskega, in Filipe Valkenburške, se je leta 1392 rodila le ena hči, (''Jehenne)'' [[Ivana Polanenska]]. Leta 1403 se je poročila z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim. S tem je velika posest Polanenskih prešla na rodbino Nassau.

=== Nezakonski (vnuki) otroci ===

* Jan van der Leck, znan tudi kot ''van Grijmhuysen'', ± 1390 - &lt; 1474, predmestje Leuvena. Poročil se je z Aleido Egmondsko. Iz njegovega zakona se je rodila:
** Maria van der Leck. Poročila se je z Viljemom I. Bavarsko-Schagenskim.
* Katarina van der Leck, omenjena v listinah samostana Sint Katarinadal v Oosterhoutu.

== Glej tudi ==

* [[Grob Janeza III. Polanenskega]]
== Reference ==
{{Sklici|2}}

[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>n0cbsm7adqknvefv5mueu0sm73l2aux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026</title>
    <ns>10</ns>
    <id>602729</id>
    <revision>
      <id>6677175</id>
      <timestamp>2026-05-17T20:45:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6677175</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="861" sha1="8etezv97m4mypyi47ti6bu88xosmuyj" xml:space="preserve">{{slikadesno|Slika:ALAP Kutyi nyakkendos teljesalakos 01.png|res=150px&lt;!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne --&gt;|border|Logotip Madžarske stranke dvorepega psa}}
* ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' &lt;small&gt;(na sliki logotip)&lt;/small&gt; obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]];
* ... so [[Azteki]] v obredne namene izvajali '''[[cvetlične vojne]]''';
* ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]];
* ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]];
* ... velja angleški roman '''''[[Jane Eyre]]''''' za enega od klasikov svetovne književnosti?&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>8etezv97m4mypyi47ti6bu88xosmuyj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vuk Drašković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602730</id>
    <revision>
      <id>6677202</id>
      <timestamp>2026-05-17T21:50:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>Ustvarjam stran Vuk Drašković</comment>
      <origin>6677202</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36022" sha1="6ijkg8jmjuqjr28jcu5guar7uuxm1gl" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)}}
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>6ijkg8jmjuqjr28jcu5guar7uuxm1gl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677204</id>
      <parentid>6677202</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:53:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677204</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36020" sha1="eysujgahxr9vo5guj8y9n0xixmvqm2p" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>eysujgahxr9vo5guj8y9n0xixmvqm2p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677211</id>
      <parentid>6677204</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T21:58:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Izid volitev v Srbiji 1990 Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko */</comment>
      <origin>6677211</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36004" sha1="kaiu9ik3hstu4wcoh9f7vq2wllgocaq" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev [[Donauschwaben]]; nekateri poštenjaki niso hoteli stanovati v ukradenih hišah in ko so to zvedeli, so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Vuk je bil star tri mesece, ko mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>kaiu9ik3hstu4wcoh9f7vq2wllgocaq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677214</id>
      <parentid>6677211</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:05:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništv */</comment>
      <origin>6677214</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36065" sha1="rcqkhpang66355kkgwrvtptc7gaqvzo" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisaatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem Hamdijem«, ki se je medtem ponesrečil.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>rcqkhpang66355kkgwrvtptc7gaqvzo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677216</id>
      <parentid>6677214</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:11:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pisateljevanje */</comment>
      <origin>6677216</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36218" sha1="o9acnfhq1maok9tzvdr0psaoh8dg98h" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|Drašković s [[Vojislav Šešelj|Šešelj]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz beograjskega „Središča inženirjev in električarjev“ ([[1990]])]]

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>o9acnfhq1maok9tzvdr0psaoh8dg98h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677219</id>
      <parentid>6677216</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:16:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Politična kariera */</comment>
      <origin>6677219</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36244" sha1="2q2uln2h92ddffa08khq6ayji123h7k" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć generala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>2q2uln2h92ddffa08khq6ayji123h7k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677221</id>
      <parentid>6677219</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:17:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pisateljevanje */</comment>
      <origin>6677221</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36245" sha1="dg3y6bbz1o9vwl4i2wg01nrwl7gj7ke" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |deadurl=yes }}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>dg3y6bbz1o9vwl4i2wg01nrwl7gj7ke</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677222</id>
      <parentid>6677221</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:21:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Napadi */</comment>
      <origin>6677222</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36247" sha1="p38onx3s9vofzkic2h2x05l8sxapzwh" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je koncec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>p38onx3s9vofzkic2h2x05l8sxapzwh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677223</id>
      <parentid>6677222</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:22:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Napadi */</comment>
      <origin>6677223</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36246" sha1="fjo1fibmtcvo31u0g06jimj8zredq7c" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>fjo1fibmtcvo31u0g06jimj8zredq7c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677225</id>
      <parentid>6677223</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:27:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6677225</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36250" sha1="46l6olsr38hv1lonyad0yw2966a4egn" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništv ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>46l6olsr38hv1lonyad0yw2966a4egn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677226</id>
      <parentid>6677225</parentid>
      <timestamp>2026-05-17T22:32:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništv */</comment>
      <origin>6677226</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36251" sha1="65xq9q0ok72u88npj7dm5bvs4xw5j3n" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>65xq9q0ok72u88npj7dm5bvs4xw5j3n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677259</id>
      <parentid>6677226</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:23:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Izid volitev v Srbiji 1990 Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko */</comment>
      <origin>6677259</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36660" sha1="o2sc2dbp552n5m2htqgn6cmy9rc16rc" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev — &quot;Banatskih Švabov&quot; (&quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].[1]&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.[2][3] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).[4] &lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>o2sc2dbp552n5m2htqgn6cmy9rc16rc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677261</id>
      <parentid>6677259</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:29:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Mladost, izobrazba, oporečništvo */</comment>
      <origin>6677261</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36629" sha1="kk4mhgo44cr2ay1tpph9kl9b7i6u7tm" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel delo kot sodnik v Beogrdu.[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.[5]&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.[6] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta „kriva vera“ ni nastala šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].[4]&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>kk4mhgo44cr2ay1tpph9kl9b7i6u7tm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677263</id>
      <parentid>6677261</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:33:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pisateljevanje */</comment>
      <origin>6677263</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36606" sha1="g8k7p2cs1auy39ktgc7ylq46zmcqgm2" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih:  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>g8k7p2cs1auy39ktgc7ylq46zmcqgm2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677265</id>
      <parentid>6677263</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:44:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pisateljevanje */</comment>
      <origin>6677265</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36938" sha1="dif35o47zmkno1oa4k83lsitgt8de9t" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>dif35o47zmkno1oa4k83lsitgt8de9t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677315</id>
      <parentid>6677265</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:33:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* V opoziciji in v vladi */</comment>
      <origin>6677315</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38429" sha1="kuxtzk2smx682xlbogj5f6dzy36wyow" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja, ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile kar množice zasanjane v stoletni mit samopomilovanja in samoobčudovanja, češ da je trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;sveti nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali! 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi, oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so oropali nas!
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>kuxtzk2smx682xlbogj5f6dzy36wyow</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677316</id>
      <parentid>6677315</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:35:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zoper krvoločno bratomorno vojno */</comment>
      <origin>6677316</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38423" sha1="peuss9qg2vtmqn6auyxdp0karjpwsy2" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990. sredi in konec leta 1991, zlasti novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.[19] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja, ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile kar množice zasanjane v stoletni mit samopomilovanja in samoobčudovanja, češ da je trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali! 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi, oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so oropali nas!
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.[2] &lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.[20] &lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>peuss9qg2vtmqn6auyxdp0karjpwsy2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677317</id>
      <parentid>6677316</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:39:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zoper krvoločno bratomorno vojno */</comment>
      <origin>6677317</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38403" sha1="gxfbuux2f551stut88aby86q1qggxm5" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z [[Albanci]].[8] &lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).[7] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).[7][9] &lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;[10] &lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.[11] &lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].[12] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.[13]&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.[16][17] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja večinoma nenasilja in pomirljivosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990; še bolj pa sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja, ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile kar množice zasanjane v stoletni mit samopomilovanja in samoobčudovanja, češ da je trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali! 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so ropali nas!
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>gxfbuux2f551stut88aby86q1qggxm5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677324</id>
      <parentid>6677317</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T09:51:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Politična kariera */</comment>
      <origin>6677324</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38496" sha1="oezjn13bvlt1lcpjgvt9b0rb15ejn26" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infobox officeholder
| name             = Vuk Drašković
| native_name      = {{No bold|Вук Драшковић}}
| native_name_lang = sr
| image            = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg
| caption          = Drašković leta 2010
| office1          = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]]
| term_start1      = [[5. junij]] [[2006]]
| term_end1        = [[16. maj]] [[2007]]
| prime_minister1  = [[Vojislav Koštunica]]
| predecessor1     = položaj odpravljen
| successor1       = [[Vuk Jeremić]]
| office2          = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] 
| term_start2      = [[3. marec]] [[2004]]
| term_end2        = [[5. junij]] [[2006]]
| prime_minister2  = [[Svetozar Marović]]
| predecessor2     = [[Goran Svilanović]]
| successor2       = položaj odpravljen
| office3          = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]]
| term_start3      = [[18. januar]] [[1999]]
| term_end3        = [[28. april]] [[1999]]
| prime_minister3  = [[Momir Bulatović]]
| birth_date       = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}}
| birth_place      = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]]
| death_date       =
| death_place      = 
| spouse           = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}}
| signature        = Vuk Drašković signature.png
| party            = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes)
| relations        = 
| children         = 
| alma_mater       = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]]
| occupation       = [[politik]]
| profession       = [[pisatelj]] 
}}
'''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]].

Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1980 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]]. Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007.

Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 23 knjig.

=== Mladost, izobrazba, oporečništvo ===
[[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]&lt;/center&gt;

Drašković se je rodil v obmejni nekdaj nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]] (Pardanj) v [[Banat]]u v družini priseljencev iz Hercegovine, ki so se naselili v hiše po vojni v uničevalna taborišča pregnanih domorodnih Nemcev (&quot;Banatskih Švabov&quot; — &quot;Donauschwaben&quot;); nekateri poštenjaki niso prenesli očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje odselili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito Hercegovino. Med temi redkimi je bil tudi Vukov oče. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.&lt;ref name=&quot;Borden&quot;&gt;{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War &amp; Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}&lt;/ref&gt;

Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova - Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere - Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].&lt;ref name=&quot;Borden&quot; /&gt; 
Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč &quot;tesno in utesnjeno&quot;, zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v Beograd.

Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh.

1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot;&gt;{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}&lt;/ref&gt; Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}&lt;/ref&gt; Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot;&gt;{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&amp;pg=PA1995}}&lt;/ref&gt;

Med letoma 1969 in 1978 se je ukvarjal z novinarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt; Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka.

=== Pisateljevanje ===
Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt; Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}&lt;/ref&gt; Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo  odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo &quot;Nož&quot; s posvetilom.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo &quot;stradanja srpskog naroda&quot; (&quot;trpljenja srbskega ljudstva&quot;).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}&lt;/ref&gt;  

Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].&lt;ref name=&quot;Roszkowski&amp;Kofman&quot; /&gt;

=== Politična kariera ===
[[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]&lt;/center&gt;

Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.&lt;ref name=&quot;Fischer&quot;&gt;{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&amp;pg=PA459}}&lt;/ref&gt; Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben &quot;poseben sklad&quot; &quot;za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi&quot;; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi &quot;osvobajali&quot; oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].&lt;ref name=&quot;Mulaj139&quot;&gt;{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&amp;q=Vojislav&amp;pg=PA69|pages=139}}&lt;/ref&gt; Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt; Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).&lt;ref name=&quot;Fischer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&amp;pg=PR19}}&lt;/ref&gt;

26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi &quot;prostovoljci&quot; pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: &quot;Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje.&quot;&lt;ref&gt;Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}&lt;/ref&gt;Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov &quot;obremenjenih s srbskim poreklom&quot; in da &quot;bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije &quot;istočnog pitanja&quot; u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}&lt;/ref&gt; Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}&lt;/ref&gt; Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto.

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;Сулејман Угљанин
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca ====
[[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]&lt;/center&gt;

Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|shod]] ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s  huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj posreduje, kar je on tudi sprejel&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom, zbranim na Terazijah, se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike vladajoče vlade. stranka. Aktivisti SPS so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike.[14] &lt;ref&gt;{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt; 

Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek &quot;Car ulic&quot;.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot;&gt;{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&amp;pg=PA55}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}&lt;/ref&gt;Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

=== V opoziciji in v vladi ===

Čeprav je bil Drašković nacionalist, je je kot književnik ter razgledan izobraženec imel tudi prozahodne in protivojne poglede ter je predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

Njegov načrt je bil hitro preoblikovati največji in najbolj poseljen del Jugoslavije (tj. Srbijo) po zahodnih standardih, tako da bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim interesom in privedla do mirne rešitve. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih četnikov) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.[15]&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. Vztrajal je, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}&lt;/ref&gt;

Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci, kot sta [[Đorđe Božović]] &quot;Giška&quot; in [[Branislav Matić]] &quot;Beli&quot;. Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh polvojaških tolp povsem ločil.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt; 
Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so ljudje govorili, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.[18] &lt;ref&gt;{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=473–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}&lt;/ref&gt;

==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ====
Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990; še bolj pa sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.&lt;ref&gt;{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}&lt;/ref&gt;

V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja, ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile kar množice zasanjane v stoletni mit samopomilovanja in samoobčudovanja, češ da je trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima &quot;nebeski narod&quot; vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti &quot;Srbi niso nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi&quot;: 
{|
|-
! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher=&quot;Pravoslavlje&quot; — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}&lt;/ref&gt;
! Ali so Srbi oropali kako cerkev?
|-
| &lt;blockquote&gt;Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi &quot;prijatelji&quot; i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali! 
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi &quot;prijatelji&quot; in sovražniki oropali, ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so ropali nas!
&lt;/blockquote&gt;
|}

V začetku leta 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.&lt;ref name=&quot;NYTimes&quot; /&gt;Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}&lt;/ref&gt;
Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ (&quot;Skupaj&quot;) z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.&lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;

==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ====
Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so jih njegovi nekdanji sopotniki vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali.
Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.[21] &lt;ref&gt;[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.&lt;/ref&gt; Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil.[22] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Napadi ===
Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naaletu tovornjaka umorili štiri njegove tesne sodelavce,[23] &lt;ref&gt;{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}&lt;/ref&gt; in 15. junija 2000 v Budvi, kamor se je umaknil po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.[24] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;
Sojenje za ta zločin, kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi šest let (2003-2009) in je bilo obsojenih več udeležencev.

Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}&lt;/ref&gt; in 21. decembra 2009. razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.&lt;ref&gt;[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]&lt;/ref&gt; Verjetnih nalogodajalcev pa sojenje ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, so bili tako politični umori in atentati pripravljani in naročani z vrha takratne oblasti. [25] &lt;ref&gt;{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}&lt;/ref&gt;

=== Po demokratičnih spremembah ===
Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za &quot;slabo politično potezo&quot;, preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000, Vojislav Mihailović, ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih marginalizirana. [potreben citat]

Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot Vojislav Koštunica (31,2 %) in Miroljub Labus (27,7 %), ki sta se oba uvrstila v drugi krog.

Njegova naslednja priložnost za politično odrešitev se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedal šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno koalicijo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko zadržala skrajno desničarske radikalce (SRS).

V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, ki ga je opravljal do maja 2007.[15] &lt;ref name=&quot;Bartrop&quot; /&gt;V odgovor na črnogorski glas za neodvisnost je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«[27]&lt;ref&gt;{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}&lt;/ref&gt;

Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovom. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.[28]&lt;ref&gt;[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.&lt;/ref&gt;

=== Zasebno življenje ===
Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli, sta se pozneje spet pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.[2]

=== Književna dela ===
{{colbegin}}
* ''Ja, malograđanim'' („Jaz, malomeščan“ 1981)
* ''Sudija'' („Sodnik“ 1981)
* ''Nož'' (1982)
* ''Molitva'' („Molitev“ 1985)
* ''Molitva 2'' („Molitev 2“ 1986)
* ''Odgovori'' (1987)
* ''Ruski konzul'' (1988)
* ''Koekude, Srbijo'' („Srbija, kamorkoli“ 1989)
* ''Sve moje izdaje'' („Vse moje objave“ 1992)
* ''Noć đenerala'' („Noč generala“ 1994)
* ''Podsećanja'' („Spominjanja“ 2001)
* ''Meta'' („Tarča“ 2007)
* ''Doktor Aron'' (2009)
* ''Via Romana'' („Rimska cesta“ 2012)
* ''Tamo daleko'' („Tja daleč“ 2013)
* ''Isusovi memoari'' („Jezusovi spomini“ 2015)
* ''Priče o Kosovu'' („Zgodbe o Kosovem 2016) 
* ''Izsečci vremena'' („Rezine časa“ 2016)
* ''Ko je ubio Katarinu?'' („Kdo je ubil Katarino?“ 2017)
* ''Aleksandar od Jugoslavije'' („Aleksander Jugoslovanski“ 2018)
* ''I grob i rob'' („In grob in suženj“ 2020)
* ''Ožiljci života'' („Brazgotine življenja“ 2022)
* ''Monah Hokaj'' („Menih Hokaj“ 2023)
* ''Suđenje'' („Sojenje“ 2025)&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}&lt;/ref&gt;
{{colend}}

=== Navedek ===
{{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}}

== Glej tudi ==
* [[seznam srbskih politikov]]
* [[seznam srbskih pisateljev]]
* [[Razpad Jugoslavije]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

;{{ikona sr}}
*[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online]
*[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih]
*[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer]
;{{ikona bs}}
*[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru]

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1946]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Srbski pravniki]]
[[Kategorija:Srbski časnikarji]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski politiki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Oporečniki]]
[[Kategorija:Srbski monarhisti]]
[[Kategorija:Pacifisti]]</text>
      <sha1>oezjn13bvlt1lcpjgvt9b0rb15ejn26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Vuk Drašković</title>
    <ns>1</ns>
    <id>602731</id>
    <revision>
      <id>6677207</id>
      <timestamp>2026-05-17T21:54:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <comment>viri</comment>
      <origin>6677207</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="112" sha1="20o1p3rvfm4jmtx776fjtkp0iyfh2lc" xml:space="preserve">== Viri ==
Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:54, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>20o1p3rvfm4jmtx776fjtkp0iyfh2lc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677256</id>
      <parentid>6677207</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:01:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>{{CEE Pomlad 2026}}</comment>
      <origin>6677256</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="184" sha1="qq5x0e8vgyz4ql6k8vnw9vyaysy5po6" xml:space="preserve">{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Stebunik |tema=politika |država=Srbija}}

== Viri ==
Viri so navedeni, drugo je iz Wikipedije.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 23:54, 17. maj 2026 (CEST)</text>
      <sha1>qq5x0e8vgyz4ql6k8vnw9vyaysy5po6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>JJ (pevec)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602732</id>
    <redirect title="Johannes Pietsch" />
    <revision>
      <id>6677209</id>
      <timestamp>2026-05-17T21:55:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Johannes Pietsch]]</comment>
      <origin>6677209</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="dydwjhf0pwafi1k02tlxdob7tjh7aq4" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Johannes Pietsch]]</text>
      <sha1>dydwjhf0pwafi1k02tlxdob7tjh7aq4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Henrik Leški</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602733</id>
    <revision>
      <id>6677244</id>
      <timestamp>2026-05-17T23:54:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>JozefD</username>
        <id>5744</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:nl:Special:Redirect/revision/64805881|Hendrik van de Leck]]«</comment>
      <origin>6677244</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5100" sha1="ajs3abb29op1r96884pzxo03t2ga7lj" xml:space="preserve">'''Henrik Leški''' (''Henrick van der Lecke'' ) (1354 - † pred 8. avgustom 1428), vitez 1381, gospod Heeswijka, Dintherja, Gestela in Schijndela, je bil sin [[Janez II. Polanenski|Janeza II. Polanenskega]] (ok. 1325 – Breda, 3. november 1378), ''gospoda Leškega in Bredskega'', iz njegove druge poroka (20. novembra 1353) z [[Machteld van Rotselaer (van Brabant)|Matildo Rotselaersko (Brabantsko)]] (~1324 - 12. avgust 1366), ''gospo Rotselaersko''. Matilda je bila hči vojvode Janeza III. »Zmagoslavnega« Brabantskega (1295-1355).

== Regent v Bredi ==
Od leta 1394 do 1403 je Henrik deloval kot gospod Brede, kot skrbnik (''momboir'') v imenu svoje nečakinje [[Ivana Polanenska|Ivane Polanenske]], dedinje iz drugega zakona [[Janez III. Polanenski|Janeza III. Polanenskega]] (?1350-1394) z Odilijo Salmsko (1370-1428). Po Ivanini poroki z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim je njen stric Henrik leta 1405 postal gospodar gradu Heeswijk.

== Grb ==
Grb Leškega je enak grbu družine [[Rodbina gospodov Polanenskih|Polanenskega]], na njem so trije črni 'wassenaarji' (polmeseci). Vendar je bilo ime Polanenski rezervirano za dediča v Bredi. Sin iz prvega zakona, Janez III. Polanenski (1340–10. avgust 1394), je nasledil očeta kot gospod Brede, Polanena in Leka.

== Kariera ==
Vitez Henrik Leški je bil dvorni [[Sodnik|svetnik]] med letoma 1393 in 1428; med drugim je bil član dvornega sveta [[Jakoba Bavarska|Jakobe Bavarske]] (1418). Bil je upravitelj v 's-Hertogenboschu (1388–1391), leta 1399 je postal meščan Bruslja, bil je oskrbnik Brabanta (1403–1404) in nazadnje dvorni mojster v Bruslju za [[Filip Dobri|Filipa Dobrega]], vojvodo Burgundije (1421–1427).

== Gospod Heeswijka ==
Do približno leta 1359 je bil Heeswijk-Dinther svobodno gospostvo, nato pa je prišel v posest brabantskega vojvode. [[Willem van der Aa|Viljem van der Aa]], lastnik od leta 1387, je grad podelil vojvodinji Ivani Brabantski (1322–1406) in ga od nje prejel nazaj kot fevd. Leta 1405 je Henrik Leški postal gospod na gradu Heeswijk. Grad je dal dokončati leta 1417 z močnim zunanjim predgradjem z vogalnimi stolpi in kapelo v notranjosti.

== Gospod Gestela ==
Po bivanju v 's-Hertogenboschu si je Henrik pridobil precejšnje posesti v Meieriju. Vojvodinja Ivana, Henrikova biološka teta, mu je bila dolžna denar. Kot zavarovanje mu je dala dve celotni vasi, gospostvi Gestel (1391) in Schijndel (1398). Henrikova posestva in posestva njegove hčerke Ivane so se sčasoma raztezala od Heeswijka in Dintherja do Moergestela in vse do Astena. Leta 1384 [[Janez III. Polanenski|je Janez III. Polanenski]], gospod Brede, postal lastnik gospostva Gestel. Po Janezovi smrti (leta 1394) je prešlo na njegovega polbrata Henrika Leškega. Leta 1428 je Henrik umrl in njegova hči Ivana Leška je postala dedinja. Do leta 1460 je bila Ivana Leška, gospa Heeswijka, Dintherja in Astenska, prav tako gospa Gestelska. Leta 1461 je umrla in gospostvo je prešlo na Petra Fertainga, ki je bil tudi gospod Astenski in je bil poročen z Margareto Kulemborško, ki je upravljala posestvo po Petrovi smrti.

== Poroke in otroci ==
Henrik Leški je bil poročen z  :

# Žano Gisteleško (Ivana ''Gistelska'' )
# Alejd Staleško, gospa Rivierenska in Stalleško, vdova Arnolda Diestskega (''Arnoud Tomas Arnoud vitez iz Diesta''), okoli 1345-1410, sin Tomasa, gospoda Diestskega, in Marije ''Gistelske''.

Iz prvega zakona je imel Henrik dve hčerki  :

# Ivana (Jenne) Leška, gospa iz Heeswijka, Dinterja in Moergestela, rojena okoli 1400, umrla 1471. Ivana Leška se je okoli 1420 poročila z Janezom IV. Hoogstratenskim, gospodom Hoogstratena in Astena (1360-1442). Iz te poroke ni znanih otrok.
# Elsbena (Elsebeen, Elselina) Leška je umrla leta 1484 kot vdova po kambrajskem plemiču Eustacheju de Bousies (Bousiez), gospodu Vertainga itd., s katerim se je poročila leta 1446.

* Ivanin mož Janez IV. Hoogstratenski je bil od leta 1371 do 1380 gospod gospostva Asten, ki ga je leta 1380 prodal. Leta 1432 ga je Ivana Leška odkupila nazaj, in ga je prenesla na [[Gerard Gerardsz. van der Aa|Gerarda Gerardsz.]] [[Gerard Gerardsz. van der Aa|van der Aa]], ki je tam prebival do leta 1457. Njegova sinova sta ga istega leta prodala Ivani Leški. Od takrat do svoje smrti leta 1471 je bila Ivana ''gospa Heeswijka in Dintherja, Moergestela in Astena''. Asten in druge svoje posesti v Meieriju je zapustila svojemu nečaku Petru Vertaingu, ki je bil lastnik Astena do leta 1476.

== Druge posesti ==
Henrik Leški je imel tudi gospoščinske pravice v [[Visoko gospostvo|visokem gospostvu]] Oosterhout in tamkajšnjem posestvu Strijen. To posest je postopno pridobival Viljem Duivenvoordski od leta 1321. Poleg Viljema in njegovih potomcev so tam imeli pravice tudi gospod iz Brede, Hadevik [[Van Strijen|Strijenska]] in njeni potomci ter [[Suvereni malteški viteški red|vitezi hospitalci]]. Po Henrikovi smrti sta Oosterhout in Strijen ''de facto'' prišla v roke Ivane Polanenske in njenega moža Engelberta I. Nassau-Siegenskega.

== Opombe ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Nizozemski plemiči]]</text>
      <sha1>ajs3abb29op1r96884pzxo03t2ga7lj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Ideologija in ideološki aparati države</title>
    <ns>118</ns>
    <id>602734</id>
    <revision>
      <id>6677266</id>
      <timestamp>2026-05-18T05:46:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>-- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] --</comment>
      <origin>6677266</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15073" sha1="34ffls04t7uurqae0sj9kkebymzk6bp" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;


Ideologija in ideološki aparati države je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] ter vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

 
== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z Althusserjevo omembo Marxove izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v [[šolah]] in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe - to so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji ali pa praks, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

 
== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

 
== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še ideološki aparati države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri [[razred]] bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

 
== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan represivni aparat države, poleg tega pa obstajajo tudi ideološki aparati države. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

Represivni aparat države je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. Ideoloških aparatov države pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da represivni aparat države deluje pretežno [[represijo]], s silo, ideološki aparati države pa pretežno z ideologijo. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. Ideologija ideoloških aparatov države je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in ideološkimi aparati države ne nastane tako zlahka kot z represivnim aparatom države. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

 
== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v represivnem aparatu države in ideoloških aparatih države pa se izvršuje državna oblast. Represivni aparat države pri tem deluje tako, da z represijo zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje ideoloških aparatov države, ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]].&lt;ref&gt;»Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu«. 8 januar 2015. Duštvo Iskra. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja je otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno s svojo vlogo (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

 
== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

 
== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«.&lt;ref&gt;Zupančič, A. »Ideologija kot ideologija očitnega«. ZRC SAZU. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

 
== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama [[subjektov]] – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v [[subjekte]]. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica [[subjektov]], potrebuje poseben, nekakšen edini [[subjekt]], ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge [[subjekte]]. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih [[subjektov]] in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>34ffls04t7uurqae0sj9kkebymzk6bp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677268</id>
      <parentid>6677266</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:48:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]]</comment>
      <origin>6677268</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15268" sha1="lwirmxzq1nwwxg022z5x5tx7y319zil" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Ideologija in ideološki aparati države}}
{{Teme osnutkov|literature|philosophy-and-religion}}
{{AfC topic|soc}}
{{Predložitev ČU|||ts=20260518074828|u=VesnaSociologija|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;


Ideologija in ideološki aparati države je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] ter vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

 
== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z Althusserjevo omembo Marxove izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v [[šolah]] in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe - to so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji ali pa praks, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

 
== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

 
== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še ideološki aparati države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri [[razred]] bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

 
== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan represivni aparat države, poleg tega pa obstajajo tudi ideološki aparati države. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

Represivni aparat države je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. Ideoloških aparatov države pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da represivni aparat države deluje pretežno [[represijo]], s silo, ideološki aparati države pa pretežno z ideologijo. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. Ideologija ideoloških aparatov države je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in ideološkimi aparati države ne nastane tako zlahka kot z represivnim aparatom države. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

 
== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v represivnem aparatu države in ideoloških aparatih države pa se izvršuje državna oblast. Represivni aparat države pri tem deluje tako, da z represijo zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje ideoloških aparatov države, ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]].&lt;ref&gt;»Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu«. 8 januar 2015. Duštvo Iskra. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja je otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno s svojo vlogo (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

 
== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

 
== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«.&lt;ref&gt;Zupančič, A. »Ideologija kot ideologija očitnega«. ZRC SAZU. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

 
== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama [[subjektov]] – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v [[subjekte]]. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica [[subjektov]], potrebuje poseben, nekakšen edini [[subjekt]], ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge [[subjekte]]. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih [[subjektov]] in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>lwirmxzq1nwwxg022z5x5tx7y319zil</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677271</id>
      <parentid>6677268</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T05:59:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>Dodatek povezave</comment>
      <origin>6677271</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15273" sha1="43dw6aq0zgps3pk9uqsv49b40w9zawx" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Ideologija in ideološki aparati države}}
{{Teme osnutkov|literature|philosophy-and-religion}}
{{AfC topic|soc}}
{{Predložitev ČU|||ts=20260518074828|u=VesnaSociologija|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}
&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;


[[Ideologija in ideološki aparati države]] je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] ter vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

 
== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z Althusserjevo omembo Marxove izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v [[šolah]] in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe - to so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji ali pa praks, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

 
== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

 
== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še ideološki aparati države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri [[razred]] bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

 
== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan represivni aparat države, poleg tega pa obstajajo tudi ideološki aparati države. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

Represivni aparat države je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. Ideoloških aparatov države pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da represivni aparat države deluje pretežno [[represijo]], s silo, ideološki aparati države pa pretežno z ideologijo. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. Ideologija ideoloških aparatov države je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in ideološkimi aparati države ne nastane tako zlahka kot z represivnim aparatom države. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

 
== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v represivnem aparatu države in ideoloških aparatih države pa se izvršuje državna oblast. Represivni aparat države pri tem deluje tako, da z represijo zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje ideoloških aparatov države, ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]].&lt;ref&gt;»Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu«. 8 januar 2015. Duštvo Iskra. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja je otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno s svojo vlogo (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

 
== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

 
== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«.&lt;ref&gt;Zupančič, A. »Ideologija kot ideologija očitnega«. ZRC SAZU. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

 
== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama [[subjektov]] – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v [[subjekte]]. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica [[subjektov]], potrebuje poseben, nekakšen edini [[subjekt]], ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge [[subjekte]]. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih [[subjektov]] in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>43dw6aq0zgps3pk9uqsv49b40w9zawx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677272</id>
      <parentid>6677271</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:01:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>dodatek povezave</comment>
      <origin>6677272</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15282" sha1="miumru9j9uynev3oxwzq1rtgo60i0ws" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Ideologija in ideološki aparati države}}
{{Teme osnutkov|literature|philosophy-and-religion}}
{{AfC topic|soc}}
{{Predložitev ČU|||ts=20260518074828|u=VesnaSociologija|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}

&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;


[[Ideologija in ideološki aparati države]] je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] ter vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

 
== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z [[Althusserjevo]] omembo [[Marxove]] izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v [[šolah]] in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe - to so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji ali pa praks, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

 
== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

 
== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še ideološki aparati države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri [[razred]] bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

 
== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan represivni aparat države, poleg tega pa obstajajo tudi ideološki aparati države. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

Represivni aparat države je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. Ideoloških aparatov države pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da represivni aparat države deluje pretežno [[represijo]], s silo, ideološki aparati države pa pretežno z ideologijo. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. Ideologija ideoloških aparatov države je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in ideološkimi aparati države ne nastane tako zlahka kot z represivnim aparatom države. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

 
== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v represivnem aparatu države in ideoloških aparatih države pa se izvršuje državna oblast. Represivni aparat države pri tem deluje tako, da z represijo zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje ideoloških aparatov države, ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]].&lt;ref&gt;»Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu«. 8 januar 2015. Duštvo Iskra. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja je otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno s svojo vlogo (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

 
== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

 
== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«.&lt;ref&gt;Zupančič, A. »Ideologija kot ideologija očitnega«. ZRC SAZU. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

 
== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama [[subjektov]] – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v [[subjekte]]. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica [[subjektov]], potrebuje poseben, nekakšen edini [[subjekt]], ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge [[subjekte]]. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih [[subjektov]] in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>miumru9j9uynev3oxwzq1rtgo60i0ws</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677273</id>
      <parentid>6677272</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:03:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>Odstranitev povezave</comment>
      <origin>6677273</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15275" sha1="654g2sipvy7w58gluk6aag9ccrjzuk5" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Ideologija in ideološki aparati države}}
{{Teme osnutkov|literature|philosophy-and-religion}}
{{AfC topic|soc}}
{{Predložitev ČU|||ts=20260518074828|u=VesnaSociologija|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}


&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;


Ideologija in ideološki aparati države je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] ter vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

 
== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z [[Althusserjevo]] omembo [[Marxove]] izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v šolah in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe - to so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji ali pa praks, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

 
== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

 
== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še ideološki aparati države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri [[razred]] bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

 
== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan represivni aparat države, poleg tega pa obstajajo tudi ideološki aparati države. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

Represivni aparat države je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. Ideoloških aparatov države pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da represivni aparat države deluje pretežno [[represijo]], s silo, ideološki aparati države pa pretežno z ideologijo. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. Ideologija ideoloških aparatov države je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in ideološkimi aparati države ne nastane tako zlahka kot z represivnim aparatom države. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

 
== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v represivnem aparatu države in ideoloških aparatih države pa se izvršuje državna oblast. Represivni aparat države pri tem deluje tako, da z represijo zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje ideoloških aparatov države, ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]].&lt;ref&gt;»Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu«. 8 januar 2015. Duštvo Iskra. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja je otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno s svojo vlogo (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

 
== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

 
== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«.&lt;ref&gt;Zupančič, A. »Ideologija kot ideologija očitnega«. ZRC SAZU. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

 
== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama [[subjektov]] – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v [[subjekte]]. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica [[subjektov]], potrebuje poseben, nekakšen edini [[subjekt]], ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge [[subjekte]]. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih [[subjektov]] in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>654g2sipvy7w58gluk6aag9ccrjzuk5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677277</id>
      <parentid>6677273</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T06:33:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>viri in literatura</comment>
      <origin>6677277</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15740" sha1="0vzvoe3k223972xjou4o1co7818up4g" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Ideologija in ideološki aparati države}}
{{Teme osnutkov|literature|philosophy-and-religion}}
{{AfC topic|soc}}
{{Predložitev ČU|||ts=20260518074828|u=VesnaSociologija|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}


&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;


Ideologija in ideološki aparati države je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] in vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

 
== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z [[Althusserjevo]] omembo [[Marxove]] izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v šolah in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe. To so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji, ali pa prakse, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

 
== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

 
== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še [[ideološki aparati]] države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri razred bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

 
== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan [[represivni aparat države]], poleg tega pa obstajajo tudi [[ideološki aparati države]]. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

[[Represivni aparat države]] je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. [[Ideoloških aparatov države]] pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da [[represivni aparat države]] deluje pretežno z [[represijo]], s silo, [[ideološki aparati države]] pa pretežno z [[ideologijo]]. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. [[Ideologija]] [[ideoloških aparatov države]] je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in [[ideološkimi aparati države]] ne nastane tako zlahka kot z represivnim. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

 
== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v [[represivnem aparatu države]] in [[ideoloških aparatih države]] pa se izvršuje državna oblast. [[Represivni aparat države]] pri tem deluje tako, da z [[represijo]] zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje [[ideoloških aparatov države]], ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]].&lt;ref&gt;»Visoko šolstvo kot ideološki aparat države v neoliberalnem kontekstu«. 8 januar 2015. Duštvo Iskra. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja se otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno svoji vlogi (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

 
== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

 
== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«.&lt;ref&gt;Zupančič, A. »Ideologija kot ideologija očitnega«. ZRC SAZU. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

 
== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama subjektov – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v subjekte. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica subjektov, potrebuje poseben, nekakšen edini subjekt, ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge subjekte. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih subjektov in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 

==Viri in literatura==
Althusser, L. (2018). ''Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi''. Ljubljana: Založba/*cf.

Althusser, L. (1980). Ideologija in ideološki aparati države. V Z. Skušek-Močnik (ur.), ''Ideologija in estetski učinek'' (str. 37-84). Ljubljana: Cankarjeva založba

Marx, K. in Engels, F. (1976-1977). Nemška ideologija. V Izbrana dela: v petih zvezkih. 2.zv. (str. 11-99). Ljubljana: Cankarjeva založba


== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>0vzvoe3k223972xjou4o1co7818up4g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677291</id>
      <parentid>6677277</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T07:40:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VesnaSociologija</username>
        <id>260094</id>
      </contributor>
      <comment>viri</comment>
      <origin>6677291</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16355" sha1="agjmmxffto50jk0hxhoy323l9i0xewg" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Ideologija in ideološki aparati države}}
{{Teme osnutkov|literature|philosophy-and-religion}}
{{AfC topic|soc}}
{{Predložitev ČU|||ts=20260518074828|u=VesnaSociologija|ns=118}}
{{Predložitev ČU|t||ts=20260518074442|u=VesnaSociologija|ns=118|demo=}}


&lt;!-- Pomembno je, da te vrstice ne odstranite, preden je članek ustvarjen. --&gt;
Ideologija in ideološki aparati države je esej francoskega marksističnega filozofa [[Louisa Althusserja]], ki je bil objavljen leta 1970 v francoski reviji [[La Pensée]], v slovenščini pa leta 1980 v zborniku Ideologija in estetski učinek, pa tudi v knjigi Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi leta 2018 ter drugod. V njem avtor piše o [[ideologiji]] in njenem delovanju, o tem, kako poteka reprodukcija produkcijskih razmerij v [[kapitalističnih družbah]] in vpelje koncepte [[represivnega aparata države]], [[ideoloških aparatov države]] ter [[interpelacije]]. V delu lahko zasledimo mnogo navezav na druge avtorje, kot so [[Karl Marx]], [[Sigmund Freud]], [[Jacques Lacan]] in [[Antonio Gramsci]].&lt;ref&gt;Althusser, L. (2018). »Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi«. Ljubljana: Založba/*cf.&lt;/ref&gt; 

== Reprodukcija produkcijskih pogojev == 

Esej se prične z [[Althusserjevo]] omembo [[Marxove]] izjave, da mora za to, da se družbena formacija, ki izhaja iz vladajočega produkcijskega načina, lahko obdrži, ob svoji produkciji nujno reproducirati tudi produkcijska razmerja. Ta reprodukcija je torej ključna za nemoten potek produkcije. Lahko gre za reprodukcijo produkcijskih razmerij, ki so obstajala že prej, ali pa za na novo razvita razmerja. Za obstoj družbene formacije pa je nujno tudi, da ob že omenjeni reprodukciji reproducira še produkcijske sile.&lt;ref&gt;L. Althusser: »Ideologija in ideološki aparati države«, v zborniku Ideologija in estetski učinek, CZ, 1980&lt;/ref&gt; 

[[Marx]] je trdil, da je nepogrešljivi dejavnik obstoja in nadaljevanja produkcije tudi reprodukcija materialnih pogojev produkcije. Materialna sredstva pa morajo biti zagotovljena tudi delovni sili, da se sama lahko reproducira in se s tem nadaljuje rod [[delavskega razreda]]. Delavci namreč dobijo mezdo, s katero lahko poskrbijo tako za svoje lastno preživetje kot tudi za reprodukcijo delovne sile. Vendar pa so bile v [[Marxovem]] času potrebe po vrsti usposobljenosti bodočih delavcev različne in [[kapitalistična ureditev]] je to zagotovila tako, da se reprodukcija delovne sile ni več dogajala kar na delu, temveč je potekala v šolah in drugih institucijah.

V šoli se naučimo raznovrstnih spretnosti, ki služijo temu, da jih bomo v prihodnosti lahko uporabljali pri delu, hkrati pa se naučimo še nekaterih drugih veščin, ki se za produkcijo sprva ne zdijo tako ključe. To so pravila ustreznega vedenja, morale, pa tudi krepitev državljanske in poklicne zavesti. [[Althusser]] navaja, da so to pravila pokorščine, podrejanja vladajoči ideologiji, ideologiji vladajočega razreda. Pri tistih, ki se ne umeščajo med delavce in se znajdejo na drugi strani, v vlogi izkoriščevalcev in izvajalcev represije, pa gre za reprodukcijo sposobnosti za ohranjanje prevlade te ideologije. Reprodukcija delovne sile ne pomeni le reprodukcije usposobljenosti za delo, temveč pomeni tudi reprodukcijo podrejanja vladajočim in njihovi ideologiji, ali pa prakse, s katerimi lahko izkoriščevalci poskrbijo za reprodukcijo te ideologije. 

== Baza in nadzidava ==

[[Karl Marx]] in [[Friedrich Engels]] v delu [[Nemška ideologija]] zapišeta, da strukturo vsake družbe sestavljata ravni ekonomske baze spodaj ter nadzidave zgoraj. Nadzidava se deli na dva oddelka, in sicer na pravno-politično raven, v katero sta všteta pravo in država, ter raven ideologije. Točno takšno strukturo sta uporabila namenoma, saj je namen metafore stavbe ta, da pokaže, da ekonomska baza (ki se nahaja ob vznožju stavbe) predstavlja nekakšen temelj in dogajanje v njej vpliva na raven nadzidave, čeprav lahko tudi ta vsaj do neke mere vzvratno vpliva na spodnjo raven. Kljub temu pa je ekonomska baza tista, ki v splošnem določa stanje cele stavbe. &lt;ref&gt;Marx, Engels; Engels, Friedrich: »Nemška ideologija« (str. 11- 99), v Izbrana dela : v petih zvezkih. 2. zv., V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1976-1977&lt;/ref&gt; 

== Država ==

[[Althusser]] v tem delu besedila ponovno omeni [[Marxa]], saj se njuni pojmovanji države deloma razlikujeta. Klasični [[marksizem]] državo razume kot represivni aparat, ki ga klasični marksisti imenujejo kar državni aparat.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Marxists Internet Archive. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; Ta vladajočim razredom omogoča, da lahko pridobijo in vzdržujejo prevlado nad delavskim razredom. [[Althusser]] pa države ne enači z represivnim aparatom, temveč je ta zanj le del, ki ga dopolnjujejo še [[ideološki aparati]] države, kar bo razloženo v nadaljevanju.

[[Althusser]] navaja, da je po klasični marksistični perspektivi potrebno razlikovati med državno oblastjo in državnim aparatom. Pojmovanje prve lahko pojasnimo s tem, da je država zelo pomemben dejavnik akcije [[razrednega boja]]. Bistvo tega je namreč tudi to, da odloča, kateri razred bo v rokah držal državno oblast. Ta je torej vezana na vladajoči razred, državni aparat pa lahko ne glede na to, kateri razred zaseda vodilno mesto, ostane vedno enak, drži pa, da lahko z njegovo uporabo vladajoči razred uresniči lastne interese. 

== Ideološki aparati države ==

Po marksistični teoriji aparat države vključuje več članov, med katere sodijo [[vojska]], [[policija]], [[vlada]], [[uprava]], [[sodišča]] itd. V eseju je ta aparat imenovan [[represivni aparat države]], poleg tega pa obstajajo tudi [[ideološki aparati države]]. Mednje sodijo verski, šolski, družinski, pravni, politični, sindikalni, informacijski in kulturni ideološki aparat države.&lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses (Notes Towards an Investigation)«. Gettysburg College. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt;   

[[Represivni aparat države]] je en sam. Čeprav sestoji iz več členov, so med seboj vsi povezani in delujejo razmeroma enotno. [[Ideoloških aparatov države]] pa je več, delovanje posameznega pa je avtonomno. Temeljna razlika med prvim in drugimi je ta, da [[represivni aparat države]] deluje pretežno z [[represijo]], s silo, [[ideološki aparati države]] pa pretežno z [[ideologijo]]. Tako prvi kot drugi delujejo na oba načina, vendar je eden prevladujoč. Še ena pomembna razlika pa je ta, da RAD sodi v javno, IAD pa v privatno sfero. Tudi, če so nekatere institucije IAD javne, delovanje kljub temu pretežno vpliva na zasebni del. [[Ideologija]] [[ideoloških aparatov države]] je vladajoča ideologija – ideologija vladajočega razreda. Kljub temu pa povezava med vladajočim razredom in [[ideološkimi aparati države]] ne nastane tako zlahka kot z represivnim. Za to obstajata dva razloga, in sicer je prvi ta, da lahko razred, ki je vodilni položaj zasedal pred trenutnim, v IAD še dolgo ohranja svoj vpliv, drugi pa, da si tudi izkoriščani razredi lahko v njih najdejo uteho in moč ter strategije za izražanje sebe. V tovrstnih aparatih torej lahko pride do protislovij med razredoma, pomembno pa je omeniti še, da v njih tudi poteka [[razredni boj]]. 

== Reprodukcija produkcijskih razmerij == 

Reprodukcijo produkcijskih razmerij omogoča pravnopolitična in ideološka nadzidava, v [[represivnem aparatu države]] in [[ideoloških aparatih države]] pa se izvršuje državna oblast. [[Represivni aparat države]] pri tem deluje tako, da z [[represijo]] zagotavlja politične pogoje za proces reprodukcije produkcijskih razmerij. S tem so omogočeni tudi pogoji za delovanje [[ideoloških aparatov države]], ki pa so eden glavnih dejavnikov tovrstne reprodukcije. Pri tem procesu ima zelo pomembno vlogo vladajoča ideologija, ki je neposredno povezana z državno oblastjo. 

[[Althusser]] se v tem delu besedila ponovno vrne k [[ideološkim aparatom države]]. Navaja, da v [[kapitalističnih družbah]] res obstaja mnogo teh, v [[fevdalizmu]] pa je bil obseg enega, ki je prevladoval, zelo velik in je vključeval mnoge funkcije, ki so danes deljenje med več IAD. To je bil verski ideološki aparat države, poleg tega pa je bil zelo močan tudi družinski ideološki aparat države. To se je spremenilo s [[francosko revolucijo]] leta 1789, ko je državna oblast, ki se je prej zbirala v rokah fevdalne aristokracije, prešla h kapitalističnemu-trgovskemu meščanstvu. S to spremembo postane [[ideološki aparat države]], ki prevzame vodilno vlogo, [[šola]]. Temu IAD se [[Althusser]] še posebej posveti in opiše mehanizme njegovega delovanja. 

Po [[Althusserju]] je [[šola]] [[ideološki aparat]] države, v katerega so otroci vključeni že zelo zgodaj, ko še niso dokončno izoblikovani in so potemtakem tudi bolj ranljivi. V procesu šolanja se otroci učijo znanj in spretnosti, ki naj bi bilo koristne za uporabo v njihovem nadaljnjem življenju ter pri delu, v resnici pa so bolj ali manj povezane z vladajočo [[ideologijo]]. To so jezik, zgodovina, državljanska vzgoja, pa tudi matematika itd. Ob vstopu na vsako stopnjo v poteku izobraževanja določeno število otrok izpade iz tega sistema, nekaterim pa se uspe prebiti do vrha. Vsaka skupina, ki ima glede na opravljeno šolanje tudi določeno mesto v procesu produkcije, ima ustrezno svoji vlogi (vloga izkoriščanega, agenta izkoriščanja, agenta represije in poklicnega ideologa) v družbi tudi [[ideologijo]]. Pomembni lastnosti šolskega ideološkega aparata sta tudi, da vključenost vanj traja relativno dolgo časa, in to v obdobju razvoja, poleg tega pa je udeležba v njem za otroke obvezna. Učenje vseh znanj in spretnosti, ki jih predaja učencem, sodeluje pri reprodukciji produkcijskih razmerij, ki so odnosi med izkoriščevalci in izkoriščanimi.  

== Ideologija ==

Pri pojmovanju [[ideologije]] se [[Althusser]] navezuje na [[Marxa]]. »Ideologija je zanj sistem idej, predstav, ki vladajo nad duhom posameznika ali družbene skupine.« (Althusser, 1980, str. 62). Marx je trdil, da je [[ideologija]] lažna zavest, popolna iluzija ali sanje, Althusser pa zapiše nekoliko drugače. Ob navezavi na [[Lacana]] namreč pravi, da je [[ideologija]] predstava o namišljenih razmerjih med individui in njihovimi bivanjskimi pogoji.  

Nato postavi dve tezi, in sicer v prvi pravi, da »ideologija predstavlja imaginarno razmerje med individui in njihovimi realnimi eksistenčnimi pogoji.« (Althusser, 1980, str. 66). Obstaja več različnih vrst [[ideologij]], kot so različne verske, politične in moralne [[ideologije]] ter druge. [[Ideologije]] jih lahko imenujemo le, če menimo, da niso dejanska resničnost. Potemtakem so torej to različne iluzije. Ljudje v zvezi z [[ideologijo]] delujejo tako, da si v namišljeni podobi predstavljajo razmerje sebe do lastnih eksistenčnih pogojev. Ne gre za realna razmerja med individuom in pogoji, v katerih biva, temveč je to razmerje imaginarno. Sklenemo lahko, da do pomeni, da je [[ideologija]] imaginarno razmerje do realnih razmerij.&lt;ref&gt;Mambrol, N. (2016). »Louis Althusser: ISA and RSA«. Literary Theory and Criticism. Pridobljeno 17. maja 2026.&lt;/ref&gt; 

Druga teza, ki jo postavi avtor, se glasi: »Ideologija ima materialno eksistenco.« (Althusser, 1980, str. 68). [[Ideologija]] se realizira z delovanjem institucij [[ideoloških aparatov države]]. Temu, da [[ideologija]] vedno obstaja v delovanju teh aparatov, pravimo, da je to njena materialna eksistenca. Vir pa je lahko tudi posameznik, v tem primeru subjekt, ki veruje v nekaj, kar izhaja iz njegovih idej, te pa se nahajajo v njegovi zavesti. V skladu s tem se subjekt tudi ustrezno vede in izvaja prakse, ki pa so v resnici prakse [[ideoloških aparatov države]]. Delovati mora na takšne ustrezne načine, ker se mu sicer zdi, da ne ravna pravilno. »Upoštevajoč en sam subjekt (takega in takega individua), bomo rekli, da je eksistenca idej v njegovem verovanju materialna, s tem da so ideje materialna dejanja, vključena v materialne prakse, ki jih urejajo sami materialni rituali, te pa določa materialni ideološki aparat, iz katerega izvirajo ideje tega subjekta.« (Althusser, 1980, str. 71). 

== Interpelacija == 

[[Ideologija]] lahko deluje le v odnosu do subjekta (subjekt smo jaz, vi, mi ...). »Sleherna ideologija je mogoča le prek subjekta in za subjekte. Delovanje [[ideologije]] pa ima še eno značilnost, ki jo lahko zaznamo ob vsakdanjih pogovorih. Vpeljuje namreč določene evidence, kar lahko opazimo, ko nekdo ob neki trditvi doda stavek, kot je npr. »Res je!«. [[Althusser]] ob tem doda še primer, ki pravi, da ima vsakdo prijatelja, ki nekoč potrka na vrata. Vprašamo, kdo je pri vratih, on/ona pa odgovori: »Jaz sem.« in mi jih nemudoma prepoznamo in ko odpremo vrata, zares zagledamo prijatelja. Gre za ritual prepoznanja, vezanega na [[ideologijo]], ki se ga kot subjekti redno udeležujemo in vsaka [[ideologija]] interpelira tako, da deluje prek kategorije subjekta. Osrednja teza eseja se glasi: »Ideologija interpelira individue v subjekte.« (Althusser, 1980, str. 72). Najprej smo torej individui, z operacijo [[interpelacije]] pa postanemo subjekti. To lahko podkrepimo še z enim Althusserjevim primerom, v katerem policist na cesti pozove osebo s tem, ko zakliče: »Hej, vi!« Individuum se z obratom k policistu spremeni v subjekt, saj se je prepoznal v njegovih besedah. &lt;ref&gt;»Ideology and Ideological State Apparatuses«. Wikipedia. Pridobljeno 17. maj 2026.&lt;/ref&gt; 

[[Ideologija]] nas torej spremlja na vsakem koraku in pogosto se njenega delovanja sploh ne zavedamo. To pa je precej pomembno spoznanje. Da namreč lahko nekaj prepoznamo kot [[ideologijo]], v njeno delovanje ne smemo biti vključeni - moramo se nahajati zunaj nje. Da nekdo živi v [[ideologiji]], lahko zaznamo le pri drugih, pri sebi pa je to skoraj nemogoče.  

== Subjekt in subjekt ==

Althusser razlikuje med dvema vrstama subjektov – med subjektom z malo in Subjektom z veliko začetnico. To razloži na primeru religiozne [[ideologije]], čeprav bi lahko uporabil tudi katero drugo, saj vse delujejo po razmeroma enakem mehanizmu. Tudi ta [[ideologija]] torej interpelira individue v subjekte. To so verniki. Vendar pa ta množica, da lahko obstaja kot množica subjektov, potrebuje poseben, nekakšen edini subjekt, ki je v tem primeru bog. Ta je torej Subjekt z veliko začetnico, verniki pa subjekti z malo začetnico. Preko Subjekta religiozna [[ideologija]] interpelira vse druge subjekte. Čeprav pa Subjekt deluje kot nekaj velikega, močnejšega od navadnih subjektov in so mu ti podrejeni, tudi sam za svoj obstoj potrebuje njih prav tako močno kakor oni njega. 

==Viri in literatura==

* Althusser, L. (2018). ''Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi''. Ljubljana: Založba/*cf.

* Althusser, L. (1980). Ideologija in ideološki aparati države. V Z. Skušek-Močnik (ur.), ''Ideologija in estetski učinek'' (str. 37-84). Ljubljana: Cankarjeva založba.

* Marx, K. in Engels, F. (1976-1977). Nemška ideologija. V Izbrana dela: v petih zvezkih. 2.zv. (str. 11-99). Ljubljana: Cankarjeva založba.

* Marxists Internet Archive''. Ideology and Ideological State Apparatuses''. &lt;nowiki&gt;https://www.marxists.org/reference/archive/althusser/1970/ideology.htm&lt;/nowiki&gt;

* Sites at Gettysburg College. ''Ideology and Ideological State Apparatuses'' ''(Notes Towards an Investigation)''. &lt;nowiki&gt;https://mforbes.sites.gettysburg.edu/cims226/wp-content/uploads/2018/09/Week-3b-Louis-Althusser.pdf&lt;/nowiki&gt; 
* Mambrol, N. (13. 4. 2016). ''Louis Althusser: ISA and RSA''. Literary Theory and Criticism. &lt;nowiki&gt;https://literariness.org/2016/04/13/louis-althusser-isa-and-rsa/&lt;/nowiki&gt; 
* Wikipedia. ''Ideology and Ideological State Apparatuses''. &lt;nowiki&gt;https://en.wikipedia.org/wiki/Ideology_and_Ideological_State_Apparatuses#:~:text=Althusser%20has%20enhanced%20the%20Marxist%20theory%20of%20the,ISA%2C%20the%20communications%20ISA%2C%20the%20cultural%20ISA%2C%20etc&lt;/nowiki&gt;. &lt;br /&gt;
== Sklici ==
&lt;!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --&gt;
{{sklici}}</text>
      <sha1>agjmmxffto50jk0hxhoy323l9i0xewg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dispečerska služba zdravstva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602737</id>
    <revision>
      <id>6677342</id>
      <timestamp>2026-05-18T10:21:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ustanovljena je bila 1. marca 2018 kot del prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti, odzivnosti in enotnega delovanja sistema nujne medicinske pomoči na ravni države.   Osnovna naloga dispečerske službe je sprejemanje, ob...«</comment>
      <origin>6677342</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6190" sha1="50siz3pq2ho8s8vruc71l0jkjhhhwwd" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ustanovljena je bila 1. marca 2018 kot del prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti, odzivnosti in enotnega delovanja sistema nujne medicinske pomoči na ravni države. 

Osnovna naloga dispečerske službe je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. S centraliziranim dispečerskim sistemom DSZ pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>50siz3pq2ho8s8vruc71l0jkjhhhwwd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677343</id>
      <parentid>6677342</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:22:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <origin>6677343</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6048" sha1="hyp1a5bxvmmh05pojvdys12ncyqk7yc" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ustanovljena je bila 1. marca 2018 kot del prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti, odzivnosti in enotnega delovanja sistema nujne medicinske pomoči na ravni države. 

Osnovna naloga dispečerske službe je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. S centraliziranim dispečerskim sistemom DSZ pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>hyp1a5bxvmmh05pojvdys12ncyqk7yc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677354</id>
      <parentid>6677343</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T10:52:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pomembni dogodki */</comment>
      <origin>6677354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10180" sha1="pvsnr38v0qbt9d8oj5lmpttf97nf1ys" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ustanovljena je bila 1. marca 2018 kot del prizadevanj za izboljšanje učinkovitosti, odzivnosti in enotnega delovanja sistema nujne medicinske pomoči na ravni države. 

Osnovna naloga dispečerske službe je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. S centraliziranim dispečerskim sistemom DSZ pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvič v zgodovini enotna vstopna točko nujne medicinske pomoči|url=https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/prvic-v-zgodovini-enotna-vstopna-tocko-nujne-medicinske-pomoci-305651|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klic na 112 bo odslej romal v enotno dispečersko službo v Ljubljano ali Maribor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klic-na-112-bo-odslej-romal-v-enotno-dispecersko-sluzbo-v-ljubljano-ali-maribor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.&lt;ref&gt;{{Citat|title=V Mariboru dispečerski center za nujno medicinsko pomoč|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542825?fbclid=IwY2xjawRJdhRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEesruNZiqVPFyNR9_wUN2PsgWpMwBRk0uriLhTw8kFyREq7QI3dutWZ9uwU2M_aem_cF_gRfulsDHDDyi849YugQ|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Mariborski dispečerski center zdravstva začenja prevzemati klice na pomoč|url=https://www.sta.si/2557231/mariborski-dispecerski-center-zdravstva-zacenja-prevzemati-klice-na-pomoc?fbclid=IwY2xjawRJphZleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewK-MKuKu3vr_A95XETAIOmljnRqYoiSXzL6Wg-RbdHXwiQCK8JiIVvE8TwU_aem_DVQFEe0bhqqLirAbOeqSpQ|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Policija - Prvi napoteni helikopter na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra je bil policijski|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/94765-prvi-napoteni-helikopter-na-intervencijo-preko-novega-mb-dispecerskega-centra-je-bil-policijski-2018|website=www.policija.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujna medicinska pomoč ZD Kamnik se vključuje v sistem Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.kamnik.info/nujna-medicinska-pomoc-zd-kamnik-se-vkljucuje-v-sistem-dispecerska-sluzba-zdravstva/|website=Kamnik.info|date=2023-02-01|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujno medicinsko pomoč za Korošce bodo po novem aktivirali iz Maribora. Kaj to pomeni ob klicih na pomoč?|url=https://vecer.com/koroska/nujno-medicinsko-pomoc-za-korosce-bodo-po-novem-aktivirali-iz-maribora-kaj-to-pomeni-ob-klicih-na-pomoc-10327810|website=Večer|date=2023-02-23|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|url=https://www.eposavje.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=8804:nmp-krsko-v-sistemu-dispecerske-sluzbe-zdravstva&amp;catid=19&amp;layout=1|website=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|accessdate=2026-05-18|language=sl-si|first=ePosavje|last=ADM}}&lt;/ref&gt;
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev Nujne medicinske pomoči Postojna v Dispečersko službo zdravstva - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/817701|website=www.postojna.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VKLJUČITEV NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZD TREBNJE V DISPEČERSKO SLUŽBO ZDRAVSTVA {{!}} Občina Trebnje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/vkljucitev-nujne-medicinske-pomoci-zd-trebnje-v-dispecersko-sluzbo-zdravstva-1.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-11-04|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev ZD Škofja Loka v Dispečersko službo zdravstva {{!}} Občina Žiri {{!}} MojaObčina.si|url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/pozor-trzicani-skofjelocani-kranjcani-po-novem-v-nujnih-primerih-klicite-112-ne-vec-svojega-zdravstvenega-doma/332146|website=www.mojaobcina.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov sistem ZD Bled za urgenten klic zdravnika oziroma reševalnega vozila {{!}} Občina Bled {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/nov-sistem-zd-bled-za-urgenten-klic-zdravnika-oziroma-resevalnega-vozila.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>pvsnr38v0qbt9d8oj5lmpttf97nf1ys</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677355</id>
      <parentid>6677354</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:03:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>uvodni del in del, ki se nanaša na zgodovino</comment>
      <origin>6677355</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10070" sha1="eyp3flonf1hj4xa5bucijm6sdr6y88i" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.  

Osnovna naloga dispečerske službe je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih zdravstva, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov zdravstveni dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. Centralizirani sistem DSZ, v katerem delujejo zdravstveni dispečerji, pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;  

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe zdravstva je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvič v zgodovini enotna vstopna točko nujne medicinske pomoči|url=https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/prvic-v-zgodovini-enotna-vstopna-tocko-nujne-medicinske-pomoci-305651|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klic na 112 bo odslej romal v enotno dispečersko službo v Ljubljano ali Maribor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klic-na-112-bo-odslej-romal-v-enotno-dispecersko-sluzbo-v-ljubljano-ali-maribor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.&lt;ref&gt;{{Citat|title=V Mariboru dispečerski center za nujno medicinsko pomoč|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542825?fbclid=IwY2xjawRJdhRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEesruNZiqVPFyNR9_wUN2PsgWpMwBRk0uriLhTw8kFyREq7QI3dutWZ9uwU2M_aem_cF_gRfulsDHDDyi849YugQ|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Mariborski dispečerski center zdravstva začenja prevzemati klice na pomoč|url=https://www.sta.si/2557231/mariborski-dispecerski-center-zdravstva-zacenja-prevzemati-klice-na-pomoc?fbclid=IwY2xjawRJphZleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewK-MKuKu3vr_A95XETAIOmljnRqYoiSXzL6Wg-RbdHXwiQCK8JiIVvE8TwU_aem_DVQFEe0bhqqLirAbOeqSpQ|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Policija - Prvi napoteni helikopter na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra je bil policijski|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/94765-prvi-napoteni-helikopter-na-intervencijo-preko-novega-mb-dispecerskega-centra-je-bil-policijski-2018|website=www.policija.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujna medicinska pomoč ZD Kamnik se vključuje v sistem Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.kamnik.info/nujna-medicinska-pomoc-zd-kamnik-se-vkljucuje-v-sistem-dispecerska-sluzba-zdravstva/|website=Kamnik.info|date=2023-02-01|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujno medicinsko pomoč za Korošce bodo po novem aktivirali iz Maribora. Kaj to pomeni ob klicih na pomoč?|url=https://vecer.com/koroska/nujno-medicinsko-pomoc-za-korosce-bodo-po-novem-aktivirali-iz-maribora-kaj-to-pomeni-ob-klicih-na-pomoc-10327810|website=Večer|date=2023-02-23|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|url=https://www.eposavje.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=8804:nmp-krsko-v-sistemu-dispecerske-sluzbe-zdravstva&amp;catid=19&amp;layout=1|website=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|accessdate=2026-05-18|language=sl-si|first=ePosavje|last=ADM}}&lt;/ref&gt;
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev Nujne medicinske pomoči Postojna v Dispečersko službo zdravstva - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/817701|website=www.postojna.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VKLJUČITEV NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZD TREBNJE V DISPEČERSKO SLUŽBO ZDRAVSTVA {{!}} Občina Trebnje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/vkljucitev-nujne-medicinske-pomoci-zd-trebnje-v-dispecersko-sluzbo-zdravstva-1.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-11-04|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev ZD Škofja Loka v Dispečersko službo zdravstva {{!}} Občina Žiri {{!}} MojaObčina.si|url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/pozor-trzicani-skofjelocani-kranjcani-po-novem-v-nujnih-primerih-klicite-112-ne-vec-svojega-zdravstvenega-doma/332146|website=www.mojaobcina.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov sistem ZD Bled za urgenten klic zdravnika oziroma reševalnega vozila {{!}} Občina Bled {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/nov-sistem-zd-bled-za-urgenten-klic-zdravnika-oziroma-resevalnega-vozila.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>eyp3flonf1hj4xa5bucijm6sdr6y88i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677356</id>
      <parentid>6677355</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:07:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>sprememba v uvodnem delu</comment>
      <origin>6677356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10080" sha1="df7bu6p67349mt8n23tscp7a1pwx6jw" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.  

Osnovna naloga dispečerske službe zdravstva je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih zdravstva, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov zdravstveni dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. Centralizirani sistem DSZ, v katerem delujejo zdravstveni dispečerji, pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;  

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe zdravstva je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvič v zgodovini enotna vstopna točko nujne medicinske pomoči|url=https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/prvic-v-zgodovini-enotna-vstopna-tocko-nujne-medicinske-pomoci-305651|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klic na 112 bo odslej romal v enotno dispečersko službo v Ljubljano ali Maribor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klic-na-112-bo-odslej-romal-v-enotno-dispecersko-sluzbo-v-ljubljano-ali-maribor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.&lt;ref&gt;{{Citat|title=V Mariboru dispečerski center za nujno medicinsko pomoč|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542825?fbclid=IwY2xjawRJdhRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEesruNZiqVPFyNR9_wUN2PsgWpMwBRk0uriLhTw8kFyREq7QI3dutWZ9uwU2M_aem_cF_gRfulsDHDDyi849YugQ|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Mariborski dispečerski center zdravstva začenja prevzemati klice na pomoč|url=https://www.sta.si/2557231/mariborski-dispecerski-center-zdravstva-zacenja-prevzemati-klice-na-pomoc?fbclid=IwY2xjawRJphZleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewK-MKuKu3vr_A95XETAIOmljnRqYoiSXzL6Wg-RbdHXwiQCK8JiIVvE8TwU_aem_DVQFEe0bhqqLirAbOeqSpQ|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Policija - Prvi napoteni helikopter na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra je bil policijski|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/94765-prvi-napoteni-helikopter-na-intervencijo-preko-novega-mb-dispecerskega-centra-je-bil-policijski-2018|website=www.policija.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujna medicinska pomoč ZD Kamnik se vključuje v sistem Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.kamnik.info/nujna-medicinska-pomoc-zd-kamnik-se-vkljucuje-v-sistem-dispecerska-sluzba-zdravstva/|website=Kamnik.info|date=2023-02-01|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujno medicinsko pomoč za Korošce bodo po novem aktivirali iz Maribora. Kaj to pomeni ob klicih na pomoč?|url=https://vecer.com/koroska/nujno-medicinsko-pomoc-za-korosce-bodo-po-novem-aktivirali-iz-maribora-kaj-to-pomeni-ob-klicih-na-pomoc-10327810|website=Večer|date=2023-02-23|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|url=https://www.eposavje.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=8804:nmp-krsko-v-sistemu-dispecerske-sluzbe-zdravstva&amp;catid=19&amp;layout=1|website=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|accessdate=2026-05-18|language=sl-si|first=ePosavje|last=ADM}}&lt;/ref&gt;
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev Nujne medicinske pomoči Postojna v Dispečersko službo zdravstva - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/817701|website=www.postojna.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VKLJUČITEV NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZD TREBNJE V DISPEČERSKO SLUŽBO ZDRAVSTVA {{!}} Občina Trebnje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/vkljucitev-nujne-medicinske-pomoci-zd-trebnje-v-dispecersko-sluzbo-zdravstva-1.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-11-04|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev ZD Škofja Loka v Dispečersko službo zdravstva {{!}} Občina Žiri {{!}} MojaObčina.si|url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/pozor-trzicani-skofjelocani-kranjcani-po-novem-v-nujnih-primerih-klicite-112-ne-vec-svojega-zdravstvenega-doma/332146|website=www.mojaobcina.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov sistem ZD Bled za urgenten klic zdravnika oziroma reševalnega vozila {{!}} Občina Bled {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/nov-sistem-zd-bled-za-urgenten-klic-zdravnika-oziroma-resevalnega-vozila.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>df7bu6p67349mt8n23tscp7a1pwx6jw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677358</id>
      <parentid>6677356</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:12:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>popravek v uvodu</comment>
      <origin>6677358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10068" sha1="2w9kv7j2r6o0cldnhjzuz5mm8204tmg" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.  

Osnovna naloga dispečerske službe zdravstva je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih zdravstva, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov zdravstveni dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. Centralizirani sistem DSZ skupaj z zdravstveni dispečerji pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;  

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe zdravstva je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvič v zgodovini enotna vstopna točko nujne medicinske pomoči|url=https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/prvic-v-zgodovini-enotna-vstopna-tocko-nujne-medicinske-pomoci-305651|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klic na 112 bo odslej romal v enotno dispečersko službo v Ljubljano ali Maribor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klic-na-112-bo-odslej-romal-v-enotno-dispecersko-sluzbo-v-ljubljano-ali-maribor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.&lt;ref&gt;{{Citat|title=V Mariboru dispečerski center za nujno medicinsko pomoč|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542825?fbclid=IwY2xjawRJdhRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEesruNZiqVPFyNR9_wUN2PsgWpMwBRk0uriLhTw8kFyREq7QI3dutWZ9uwU2M_aem_cF_gRfulsDHDDyi849YugQ|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Mariborski dispečerski center zdravstva začenja prevzemati klice na pomoč|url=https://www.sta.si/2557231/mariborski-dispecerski-center-zdravstva-zacenja-prevzemati-klice-na-pomoc?fbclid=IwY2xjawRJphZleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewK-MKuKu3vr_A95XETAIOmljnRqYoiSXzL6Wg-RbdHXwiQCK8JiIVvE8TwU_aem_DVQFEe0bhqqLirAbOeqSpQ|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Policija - Prvi napoteni helikopter na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra je bil policijski|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/94765-prvi-napoteni-helikopter-na-intervencijo-preko-novega-mb-dispecerskega-centra-je-bil-policijski-2018|website=www.policija.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujna medicinska pomoč ZD Kamnik se vključuje v sistem Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.kamnik.info/nujna-medicinska-pomoc-zd-kamnik-se-vkljucuje-v-sistem-dispecerska-sluzba-zdravstva/|website=Kamnik.info|date=2023-02-01|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujno medicinsko pomoč za Korošce bodo po novem aktivirali iz Maribora. Kaj to pomeni ob klicih na pomoč?|url=https://vecer.com/koroska/nujno-medicinsko-pomoc-za-korosce-bodo-po-novem-aktivirali-iz-maribora-kaj-to-pomeni-ob-klicih-na-pomoc-10327810|website=Večer|date=2023-02-23|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|url=https://www.eposavje.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=8804:nmp-krsko-v-sistemu-dispecerske-sluzbe-zdravstva&amp;catid=19&amp;layout=1|website=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|accessdate=2026-05-18|language=sl-si|first=ePosavje|last=ADM}}&lt;/ref&gt;
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev Nujne medicinske pomoči Postojna v Dispečersko službo zdravstva - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/817701|website=www.postojna.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VKLJUČITEV NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZD TREBNJE V DISPEČERSKO SLUŽBO ZDRAVSTVA {{!}} Občina Trebnje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/vkljucitev-nujne-medicinske-pomoci-zd-trebnje-v-dispecersko-sluzbo-zdravstva-1.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-11-04|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev ZD Škofja Loka v Dispečersko službo zdravstva {{!}} Občina Žiri {{!}} MojaObčina.si|url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/pozor-trzicani-skofjelocani-kranjcani-po-novem-v-nujnih-primerih-klicite-112-ne-vec-svojega-zdravstvenega-doma/332146|website=www.mojaobcina.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov sistem ZD Bled za urgenten klic zdravnika oziroma reševalnega vozila {{!}} Občina Bled {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/nov-sistem-zd-bled-za-urgenten-klic-zdravnika-oziroma-resevalnega-vozila.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>2w9kv7j2r6o0cldnhjzuz5mm8204tmg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677359</id>
      <parentid>6677358</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:12:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>popravek v uvodu</comment>
      <origin>6677359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10070" sha1="bzxmj8gt764mm6sbxiivaoy07ox1zaw" xml:space="preserve">'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.  

Osnovna naloga dispečerske službe zdravstva je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih zdravstva, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov zdravstveni dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. Centralizirani sistem DSZ skupaj z zdravstvenimi dispečerji pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;  

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe zdravstva je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvič v zgodovini enotna vstopna točko nujne medicinske pomoči|url=https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/prvic-v-zgodovini-enotna-vstopna-tocko-nujne-medicinske-pomoci-305651|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klic na 112 bo odslej romal v enotno dispečersko službo v Ljubljano ali Maribor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klic-na-112-bo-odslej-romal-v-enotno-dispecersko-sluzbo-v-ljubljano-ali-maribor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.&lt;ref&gt;{{Citat|title=V Mariboru dispečerski center za nujno medicinsko pomoč|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542825?fbclid=IwY2xjawRJdhRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEesruNZiqVPFyNR9_wUN2PsgWpMwBRk0uriLhTw8kFyREq7QI3dutWZ9uwU2M_aem_cF_gRfulsDHDDyi849YugQ|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Mariborski dispečerski center zdravstva začenja prevzemati klice na pomoč|url=https://www.sta.si/2557231/mariborski-dispecerski-center-zdravstva-zacenja-prevzemati-klice-na-pomoc?fbclid=IwY2xjawRJphZleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewK-MKuKu3vr_A95XETAIOmljnRqYoiSXzL6Wg-RbdHXwiQCK8JiIVvE8TwU_aem_DVQFEe0bhqqLirAbOeqSpQ|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Policija - Prvi napoteni helikopter na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra je bil policijski|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/94765-prvi-napoteni-helikopter-na-intervencijo-preko-novega-mb-dispecerskega-centra-je-bil-policijski-2018|website=www.policija.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujna medicinska pomoč ZD Kamnik se vključuje v sistem Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.kamnik.info/nujna-medicinska-pomoc-zd-kamnik-se-vkljucuje-v-sistem-dispecerska-sluzba-zdravstva/|website=Kamnik.info|date=2023-02-01|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujno medicinsko pomoč za Korošce bodo po novem aktivirali iz Maribora. Kaj to pomeni ob klicih na pomoč?|url=https://vecer.com/koroska/nujno-medicinsko-pomoc-za-korosce-bodo-po-novem-aktivirali-iz-maribora-kaj-to-pomeni-ob-klicih-na-pomoc-10327810|website=Večer|date=2023-02-23|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|url=https://www.eposavje.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=8804:nmp-krsko-v-sistemu-dispecerske-sluzbe-zdravstva&amp;catid=19&amp;layout=1|website=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|accessdate=2026-05-18|language=sl-si|first=ePosavje|last=ADM}}&lt;/ref&gt;
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev Nujne medicinske pomoči Postojna v Dispečersko službo zdravstva - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/817701|website=www.postojna.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VKLJUČITEV NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZD TREBNJE V DISPEČERSKO SLUŽBO ZDRAVSTVA {{!}} Občina Trebnje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/vkljucitev-nujne-medicinske-pomoci-zd-trebnje-v-dispecersko-sluzbo-zdravstva-1.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-11-04|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev ZD Škofja Loka v Dispečersko službo zdravstva {{!}} Občina Žiri {{!}} MojaObčina.si|url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/pozor-trzicani-skofjelocani-kranjcani-po-novem-v-nujnih-primerih-klicite-112-ne-vec-svojega-zdravstvenega-doma/332146|website=www.mojaobcina.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov sistem ZD Bled za urgenten klic zdravnika oziroma reševalnega vozila {{!}} Občina Bled {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/nov-sistem-zd-bled-za-urgenten-klic-zdravnika-oziroma-resevalnega-vozila.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>bzxmj8gt764mm6sbxiivaoy07ox1zaw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6677360</id>
      <parentid>6677359</parentid>
      <timestamp>2026-05-18T11:23:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Heyph</username>
        <id>260115</id>
      </contributor>
      <comment>dodana slika v uvodu</comment>
      <origin>6677360</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10124" sha1="f4ee8jo3ps9svdsxnnv8bf4m21r1w1q" xml:space="preserve">[[Slika:Dispečerska služba zdravstva.jpg|sličica]]
'''Dispečerska služba zdravstva''' (kratica '''DSZ''') je centralizirana organizacijska enota za sprejemanje in obravnavo nujnih klicev s področja zdravstva v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.  

Osnovna naloga dispečerske službe zdravstva je sprejemanje, obdelava in prioritetno razvrščanje nujnih klicev ter koordinacija intervencij ekip nujne medicinske pomoči. S tem omogoča hitrejše in strokovno vodeno odzivanje na nujne zdravstvene dogodke ter prispeva k boljši razporeditvi razpoložljivih virov. Služba deluje v tesnem sodelovanju z drugimi deležniki sistema zaščite in reševanja ter zdravstvenimi ustanovami.

Operativni del službe poteka v dveh sodobno opremljenih dispečerskih centrih zdravstva, v Ljubljani na Bohoričevi ulici 4 ter v Mariboru na Trgu Leona Štuklja 10. Takšna organizacija omogoča večjo zanesljivost delovanja ter zagotavlja redundanco sistema v primeru izpada ene izmed lokacij. Dispečerska služba zdravstva deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Služba sprejema nujne zdravstvene klice, ki se posredujejo preko Regijskih centrov za obveščanje (ReCO) na enotni evropski številki za klic v sili 112. Na podlagi standardiziranih protokolov zdravstveni dispečerji ocenijo stopnjo nujnosti dogodka, podajo navodila za prvo pomoč kličočemu ter aktivirajo ustrezne intervencijske ekipe. Centralizirani sistem DSZ skupaj z zdravstvenimi dispečerji pomembno prispeva k večji preglednosti, usklajenosti in kakovosti izvajanja nujne medicinske pomoči v Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.dsz.si/index.php/sl/|website=www.dsz.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;  

== Zgodovina ==
Dispečerska služba zdravstva je bila ustanovljena 1. marca 2018 pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot del reorganizacije sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji. Namen vzpostavitve centralizirane dispečerske službe zdravstva je bil zagotoviti enotno, strokovno in učinkovito obravnavo nujnih zdravstvenih klicev ter izboljšati koordinacijo intervencij na državni ravni.

Po ustanovitvi se je sistem postopno razvijal in širil z vključevanjem zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju je imel načrt Ministrstva za zdravje iz leta 2022, ki je opredelil fazno vključevanje izvajalcev v sistem.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Portal GOV.SI {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/home/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Pomembni dogodki ==
'''2018'''

* 27. 2. 2018 – Novinarska konferenca Ministrstva za zdravje o vzpostavitvi Dispečerske službe zdravstva.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Prvič v zgodovini enotna vstopna točko nujne medicinske pomoči|url=https://www.zurnal24.si/zdravje/aktualno/prvic-v-zgodovini-enotna-vstopna-tocko-nujne-medicinske-pomoci-305651|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2018 – Ustanovitev Dispečerske službe zdravstva pod okriljem UKC Ljubljana in delovanje Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v okviru Reševalne postaje Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Klic na 112 bo odslej romal v enotno dispečersko službo v Ljubljano ali Maribor {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/klic-na-112-bo-odslej-romal-v-enotno-dispecersko-sluzbo-v-ljubljano-ali-maribor.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 4. 2018 – Uvedba novega načina obravnave po Slovenskem indeksu nujne medicinske pomoči.
* 26. 4. 2018 – Selitev Dispečerskega centra Ljubljana na Bohoričevo 4. Ob nastanku je deloval na območju ZD Ljubljana.
* 1. 6. 2018 – Slavnostna otvoritev Dispečerska centra zdravstva Maribor. Prisotni: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, generalni direktor UKC Ljubljana Aleš Šabeder, vodja Dispečerske službe zdravja Andrej Fink in vodja Dispečerskega centra zdravstva Maribor Miha Brezovnik.&lt;ref&gt;{{Citat|title=V Mariboru dispečerski center za nujno medicinsko pomoč|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/174542825?fbclid=IwY2xjawRJdhRleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEesruNZiqVPFyNR9_wUN2PsgWpMwBRk0uriLhTw8kFyREq7QI3dutWZ9uwU2M_aem_cF_gRfulsDHDDyi849YugQ|accessdate=2026-05-18|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}&lt;/ref&gt;
* 29. 9. 2018 – Začetek delovanja Dispečerskega centra zdravstva Maribor.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Mariborski dispečerski center zdravstva začenja prevzemati klice na pomoč|url=https://www.sta.si/2557231/mariborski-dispecerski-center-zdravstva-zacenja-prevzemati-klice-na-pomoc?fbclid=IwY2xjawRJphZleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEewK-MKuKu3vr_A95XETAIOmljnRqYoiSXzL6Wg-RbdHXwiQCK8JiIVvE8TwU_aem_DVQFEe0bhqqLirAbOeqSpQ|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 4. 10. 2018 – Prvi na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra zdravstva napoteni helikopter je bil policijski.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Policija - Prvi napoteni helikopter na intervencijo preko novega mariborskega dispečerskega centra je bil policijski|url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/94765-prvi-napoteni-helikopter-na-intervencijo-preko-novega-mb-dispecerskega-centra-je-bil-policijski-2018|website=www.policija.si|accessdate=2026-05-18}}&lt;/ref&gt;
* 2. 12. 2018 – Priključitev ZD Slovenska Bistrica.

'''2019'''

* 1. 2. 2019 – Priključitev ZD Lenart.
* 26. 4. 2019 – Selitev Dispečerskega centra zdravstva Ljubljana v nov, moderno opremljenem in tehnološko podprt dispečerski center.
* 21. 6. 2019 – Priključitev ZD Ptuj in ZD Ormož.
* 1. 7. 2019 – Priključitev ZD Slovenske Konjice.

'''2020'''

* 1. 10. 2020 – Priključitev območja ZD Ljubljana (SNMP in RPL LJ), območja ZD Vrhnika (ZD Vrhnika in RPL LJ), ZD Grosuplje (ZD Grosuplje in RPL LJ) in ZD Ivančna Gorica (ZD Ivančna Gorica in RPL LJ).
* 30. 6. 2020 – Priključitev ZD Celje, ZD Žalec, ZD Šentjur, UKC Maribor, SB Ptuj in SB Celje.

'''2021'''

* 1. 10. 2021 – Priključitev ZD Litija.
* 2. 11. 2021 – Priključitev ZD Domžale in UKC Ljubljana.

'''2022''' 

* 28. 12. 2022 – Ministrstvo za zdravje je sprejelo Sklep o Načrtu vzpostavitve Dispečerske službe zdravstva, ki je predvideval vključevanje posameznih območij v sistem nujne medicinske pomoči po vnaprej predvidenih fazah in z v Načrtu navedeno časovnico vključevanj.

'''2023'''

* 1. 2. 2023 – Priključitev ZD Kamnik.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujna medicinska pomoč ZD Kamnik se vključuje v sistem Dispečerska služba zdravstva|url=https://www.kamnik.info/nujna-medicinska-pomoc-zd-kamnik-se-vkljucuje-v-sistem-dispecerska-sluzba-zdravstva/|website=Kamnik.info|date=2023-02-01|accessdate=2026-05-18|language=sl-SI|last=Urednik}}&lt;/ref&gt;
* 1. 3. 2023 – Priključitev območja ZD Slovenj Gradec (ZD Slovenj Gradec in ZRCK), območja ZD Ravne na Koroškem (ZD Ravne na Koroškem in ZRCK) in območja ZD Radlje ob Dravi (ZD Radlje ob Dravi in ZRCK).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nujno medicinsko pomoč za Korošce bodo po novem aktivirali iz Maribora. Kaj to pomeni ob klicih na pomoč?|url=https://vecer.com/koroska/nujno-medicinsko-pomoc-za-korosce-bodo-po-novem-aktivirali-iz-maribora-kaj-to-pomeni-ob-klicih-na-pomoc-10327810|website=Večer|date=2023-02-23|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 1. 5. 2023 – Priključitev ZD Kočevje, ZD Ribnica, ZD Sevnica, ZD Krško in ZD Brežice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|url=https://www.eposavje.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=8804:nmp-krsko-v-sistemu-dispecerske-sluzbe-zdravstva&amp;catid=19&amp;layout=1|website=Od 3. maja NMP Krško v sistemu dispečerske službe zdravstva|accessdate=2026-05-18|language=sl-si|first=ePosavje|last=ADM}}&lt;/ref&gt;
* 1. 6. 2023 – Priključitev ZD Velenje, ZD Nazarje in ZD Šmarje pri Jelšah.
* 12. 6. 2023 – Priključitev ZD Logatec.
* 20. 9. 2023 – Priključitev ZD Postojna.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev Nujne medicinske pomoči Postojna v Dispečersko službo zdravstva - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objava/817701|website=www.postojna.si|accessdate=2026-05-18|language=sl|last=E-občina}}&lt;/ref&gt;
* 2. 10. 2023 – Priključitev ZD Laško.
* 1. 12. 2023 – Priključitev ZD Cerknica, ZD Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, ZD Murska Sobota, ZD Ljutomer in ZD Gornja Radgona.

'''2024'''

* 5. 11. 2024 – Priključitev ZD Črnomelj, ZD Metlika, ZD Novo mesto, ZD Trebnje, SB Brežice, SB Murska Sobota, SB Trbovlje, SB Slovenj Gradec in SB Novo mesto.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=VKLJUČITEV NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZD TREBNJE V DISPEČERSKO SLUŽBO ZDRAVSTVA {{!}} Občina Trebnje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/vkljucitev-nujne-medicinske-pomoci-zd-trebnje-v-dispecersko-sluzbo-zdravstva-1.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-11-04|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

'''2025'''

* 1. 8. 2025 – Priključitev ZD Idrija.

'''2026'''

* 2. 2. 2026 – Priključitev ZD Tržič, ZD Kranj in ZD Škofja Loka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vključitev ZD Škofja Loka v Dispečersko službo zdravstva {{!}} Občina Žiri {{!}} MojaObčina.si|url=https://gorenjskainfo.com/novica/lokalno/pozor-trzicani-skofjelocani-kranjcani-po-novem-v-nujnih-primerih-klicite-112-ne-vec-svojega-zdravstvenega-doma/332146|website=www.mojaobcina.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 9. 2. 2026 – Priključitev ZD Radovljica, ZD Kranjska Gora, ZD Bled in SB Jesenice.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nov sistem ZD Bled za urgenten klic zdravnika oziroma reševalnega vozila {{!}} Občina Bled {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/nov-sistem-zd-bled-za-urgenten-klic-zdravnika-oziroma-resevalnega-vozila.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-11-18|accessdate=2026-05-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;
* 6. 5. 2026 – Priključitev ZD Lendava.

== Zunanje povezave ==
[https://www.dsz.si/index.php/sl/ Uradna spletna stran]</text>
      <sha1>f4ee8jo3ps9svdsxnnv8bf4m21r1w1q</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>